XIII VOKALIZEM MORAVŠKEGA GOVORA O govoru Moravske doline je bilo doslej razmeroma malo znanega. Nekaj najvažnejših njegovih posebnosti je omenil že F. Ramovš v Hist, gram. Vil , str. 114—121. Tam pravi, da se na vzhodu, v moravški kotlini izgubi razlikovanje med intonacijami, da se dif tong uo skrajša v ua, da se za sekundarno poudarjena e in o govorita ie in uö, da poznajo disimi- lacijo uo- > ua-, da se ob južnovzhodni meji gorenjskega dialekta meša gorenjsko ma z medijskim la. da se za psi. ti govori in/n, da se je r pod poudarkom razvil v ar, sicer pa v ar in da se za g govori glas z rahlo zaporo ali že celo spirant у. To pa je tudi vse, kar je bilo doslej znanega o govorici Moravške kotline. Ko sem se po vojni (1951) nekaj dni mudil v Moravčah, da bi govor zapisal za Slovenski lingvistični atlas, sem hitro uvidel, da Ramovš ni izčrpal vseh posebnosti, ki ta govor ločijo od drugih gorenjskih govorov. Pri mojem delu sta mi pri jazno pomagali domačinki tov. Viktorija Ber- lotooa in njena sestra Marija Trampužeoa, ki sta na vsa moja vprašanja potrpežljivo in zanesljivo odgovarjali. Moja prijetna dolžnost je. da se jima tudi na tem mestu iskreno zahvalim za njuno dragoceno pomoč. Če bo moravška govorica poslej ka j bolj znana in razjasnjena, je bolj njuna kot moja zasluga. Precej dragocenega gradiva sem zapisal tudi iz ust šolarjev iz različnih vasi Moravške kotline. Tudi tem mojim dragim informatorjem za pomoč lepa hvala! Moravška govorica se na zahodu začenja približno na črti Dob—lliau, na vzhodu pa sega nekako do črte Tlačnica- P ret rž Peče—Selišče— Dešen, do koder sega švapanje. Seveda se tudi onstran omenjene črte vrsta značilnih moravškili pojavov nadal ju je in prehaja pri Vačah v medijski dialekt. Približno na črti Dob—Ihan oziroma tam, k jer prehaja gorenjska ravnina v hribovje, se zgosti vrsta važnih izoglos, ki ločijo osrednji gorenjski govor od moravške variante gorenjščine. Seveda se kot povsod tudi tod niti dve izoglosi popolnoma ne krijeta. Nekako na tej črti se gorenjska dolga rastoča in dolga padajoča intonacija zlijeta v eno samo ravno. S tem v zvezi se seveda bistveno spremeni akustična podoba moravškega gorenjskega govora. Nič manj pomemben nf pojav vrste diftongov, ki jih drugod po Gorenjskem ni. saj je navadni gorenjski vokalizem monoftongičen kot vokalizem knjižnega jezika. I u pa se go- vorita kar dva pa ra diftongov, namreč ië, up in iê, ivôhvS. Približno na isti črti se pojavi tudi akcentuaei ja magla in bazag, za kar drugi Gorenjci navadno govore magla in bazag. In končno n a j omenim še eno izogloso, ki poteka v glavnem v isti smeri, namreč zastopstvo psi. n, za katerega drugod po Gorenjskem govore večinoma n, tu pa in, v začetku besede in za konzonanti pa n. Na drugi strani pa je seveda tudi vrsta gorenjskih dialektičnih posebnosti, ki se širijo preko zgora j imenovane črte še daleč na vzhod (švapanje , tk > yk itd.). V razprav i o vokalizmu moravškega govora se opi ram na gradivo, zbrano v teh vaseh Moravske kotline: Moravče, Vrhpolje , Javorščica, Selo, Gorica. Krasce, Kata r i j a , Hrib, Spodnj i Prekar , Dešen, Češnjiee, Imenje , I . imbarska gora, Mošenik, Zgornje Koseze, Negastern in Peče. 1. DOLGI VOKALIZEM Moravški govor ima naslednji sistem dolgih vokalov: i u ie uo e 9 |ie wa | с 9 a V primeri z navadnim gorenjskim sistemom se tod govorita dva p a r a diftongov več: ie, up in ie. mp. Fonema i in и zastopata iste psi. vokale in se govorita v glavnem 11a istih mestih kot drugod po Gorenjskem in v knj ižnem jeziku. Zato gra- diva zanju ne bom navaja l . Poudari l bi samo to, da sta se po Moravškem i in и v poziciji pred izstozložnim r razširi la v e in o 111 doživela lak nadal jn j i razvoj kol prvotni e in novoakutirani o (ie. up): jiastier. tyupr). Fonema ie in up p reds tav l ja ta psi. padajoči in novoakutirani e, nosnik q ter novoakutirani o in nosnik p. N e k a j gradiva n a j to i lustrira: šiest, miêt, čebiela, kuliesa, sarciê, rebriesn, pu nie p, periesa. usiêsa; z.iêyan, kliêplem, kriempal, ziele, riêbray, siedam, žienan, pu zubiey! rukie, petiê. yriêm, telieta, riep, pielk. pieI. diviêt, srieča, suzie; kup/.и, skuprja, pupal la ; рибрк, zupf, utrupp, ригиока, sobupta, mups, žinup, nuyup. Fonema e in o zastopata psi. ê v dolgih zlogih in padajoči o. e se je razen tega razvil tudi iz diftonga êi po asimilaciji (jej> je, jête). Vokalna kvaliteta je zlasti pri e širša kot pri gorenjskem in knjižnem e. To in pa dejstvo, da se je moravški e razvil tudi iz ê-\-i , pojasnjuje način postanka današnjih moravških e in o. Mnenja sein, da sta se oba razvila iz starej- ših diftongov ei in on, sa j se je v o monoftongiziral tudi ou, ki je nastal iz vokaličnega / v dolgih zlogih (mouk > ток!), kot mnogo pozneje tudi še tisti diftong ou, ki je nastal zaradi onemitve kratkega nenaglašenega ê. Tu imam v mislih take primere, kot sta y spot < k spovedi in čmok < čmouk < človek. Ti primeri kažejo, da je v moravškem govoru bila monoftongizacija diftonga ou > o stalno delujoč proces. Edino diftong ou, ki je nastal po asimilaciji kratko poudar jenih vokalov a, ê, a v poziciji pred и < Ни, se do sedaj še ni monoftongiziral: Ikou, smlbu, šou. Prav tako pa se ni monoftongiziral diftong ei, ki je v moravščini nastal zaradi razvoja in < n: kurêine. Zdi se. da je bil proces monoftongizacije ei > e v tem času že zaključen. Gradivo: trebay, kulen, sveča, dreta, stena, kleše, strëya. želes, svešanca. nevesta, verca. smareka, češna, češpla, breza, le š an k, ynest. mêsc, pulên, žepe, dren, čuvešk, deivat, ter pet, vedo, jêdo; иуб, nos, rebro, kolo, mos, sôra, dar too, noč, most, sto, meso, ydô, zroBn ; poil, most < molsti, ток, doba < dolbe. Fonema e in p sta v moravški govorici očitno mlajša in se šele pred našimi očmi vkl jučujeta v sistem dolgega vokalizma. Največkrat ju sli- šimo v končnih poudarjenih zlogih, kjer se drugod po Gorenjskem govore večinoma kratki poudarjeni e in o. Nastala sta torej po podal jšanju kratkih poudarjenih zadnjih zlogov: kmet, advent: nt)yt, yrôp, knof, strop, pot, stok, storš, post, škof, koš, kdjn, šrok, usok, yubok, utrôk. V drugačnih pozicijah sta e in p v moravškem govoru redka. Omenil bi samo glagolske oblike tipa tarpema, tarpêmo, tarpçte, ki jih imam za prevzete iz sosednjega domžalskega govora. Tudi vsi drugi redki primeri z e ali p v predzadnjem zlogu (petay, yrêma, yrêsta, mçdras, sßset) so svoj monoftongični vokalizem verjetno dobili i/, sosednjih gorenjskih govorov z monoftongičnim vokalnim sistemom. Tak prevzem je bil mogoč zato, ker je moravški govor s podal jšanjem končnih poudarjenih e in o ta dva fonema že poznal, le da pozicijsko vezana na zadnja besedna zloga. Z izposojenkami iz sosednjih gorenjskih govorov se tako polagoma širi njuna frekvenca pa tudi distribucija. Diftonga iê in roa sta v moravški govorici zelo pogostna, sa j zasto- pata nekdanje predakcentske e in o. Poleg dolgih realizacij se pogosto slišita tudi kratka in ma/ma. Moje mnenje je, da gre tu sedaj že za dif tonga z dvofonemsko vrednostjo, torej za: i + ç (ê) in m + à/a (a). Prav zaradi dvofonemske vrednosti se mi zdi, da je realizacija lahko sedaj dolga, sedaj kratka, sa j govor pozna tako fonema £ in à (a) kot tudi fonema ê in â: čjeu, sijeyan, piêta, stadienc, liemeš, fiele, siêdo, žjeivat, briême, piêlan, čiesan, urieme, žiena, tiêta, kliêpat, diêbo, uiieno se i f ; тагу, km arc, mmàzo, dmàins, tivârk, ymâra, utrmàc, pmâso, rmâka, mvàya, nmàyay, и kivâst, pukmapat, ktvaiay, pioâyko. ivàkna, kivato, kmâsa, kivajna, kmäinay, ртарэг, ytvara, droäl, utmâiio, usmäka, yubmàka. Yokal a ima moravška govorica na tistih mestih kot knj ižna sloven- ščina in zastopa torej stari a in slov. a v dolgih zlogih. 2. KRATKOAKCENTUIRANI VOKALIZEM Kratko akcentuirani vokali so možni v zadnjih in predzadnj ih be- sednih zlogih; le izjemoma jih nahajamo tudi drugod. V teh zadnjih primerih gre vedno za njihovo pozicijsko vezanost (za m in i). V pred- zadnjih besednih zlogih pa nahajamo kratke poudarjene vokale pravi- loma takrat , kadar gre za starejša oksitona in je torej akcent prešel nanje z zadnjega besednega zloga. Moravški kratko poudarjeni vokali so tile: a/a /e/ э o Fonetično je e širok, o pa ozek, a pa ima varianto g. e je razmeroma redek in lahko zastopa e in <,' pod kratkim naglasom, vendar .se je mnogo takih e že podaljšalo in prešlo v sistem dolgih vokalov; a predstavlja stare kratkopoudarjene i, ê, a in u: a/a pa zastopa stari kratkopoudarjeni a; o, ki se fonetično realizira kot ozek o, je mogoč samo v poziciji pred isto- zložnim и (<1, и J in predstavlja v taki poziciji katerikoli psi. vokal pod kratkim naglasom: pugr^p, pxâ, ylat, uypra, zaura, zat < zid, maš, угас, z чат; uran, sam, yran, tlay; raš, pas, daš, tas, Dan, bak; štamf, yrant, кар, jay; dîkle, staza, rn'àfila, šaman, mane, stabar, satie; zrdu, 1кдџ, šou, smldu; trna, šmil, biva. V moravškem govoru sta se zvezi ю + o in i + ë skrajšali v m + a in i + a. Tako je del prvotnih dolgih vokalov prešel v sistem kratko- poudarjenega vokalizma: male, таука < olika, ivasunk, mačam, ma% < log, wâla < vol ja, roaži < ožji, masam < osem; jazan, jatka. 3. PREDAKCENTSKI VOKALI V predakcentskih zlogih se v moravški govorici pojavl jajo tile vokali: a e/i o u/o Popolnoma stabilna sta v predakcentskih pozicijah samo a in a, medtem ko se ostala dva realizirata največkrat kot и in e, v nekaterih moravških vaseh in v posameznih besedah pa kot p in i. Kaj predstavljajo ti moravški predakcentski vokali: и oziroma o predstavl jata večino starih o (< o, p) in začetni: u-: le izjemoma je tu zastopnik a, ki je nastal iz starega o zaradi disimilacije in še v nekaterih do sedaj še ne dovolj pojasnjenih situacijah: madenlca, zrna nI, maiupir, krampîr, mačarai, satiêska, pandêlk, snažet, dama; e < o je nastal iz- jemoma zaradi delovanja pred njim stoječega r, a predstavlja praviloma stari a in v nekaterih redkih primerih stari o, kot sem pravkar povedal. Predakcentski a je redek in predstavlja stari a in v določenih besedah stare i. и in ê, ki so v takih pozicijah praviloma onemeli, če je bila beseda kl jub temu razumljiva in izgovorlji va ; če pa taka ne bi bila. je redukcija ostala na stopnji i, u, ê > a. e predstavlja večino starih e < e. q, ki so v nekaterih redkih besedah po asimilaciji prešli na jp r e j v i. Zato je v mo- ravški govorici predtonični i razmeroma redek, medtem ko je v sosednji tuhinjski že normalen in regularen, kajti tam je vsak prednaglasni e prešel v i. Cradivo: kazale, zaynida, brudaoîca: putîca, kuïïne, uštariia, uyrâia, kuril, puxpmât, риукиюа!, puyrèp, kubük, cupula, ubaro, slu рай, kusll, kustçx, nuyie, ubâina, nusnîca, zubja, rukiê, rukâm, kumûc, krupît, ulrupp, kumač, porôka, ulûr, spudnica, rucîca, ručnik, ulâioa, ulpifè, kusîl, kukûs, yusienca, kumar, pudyâna, kupil, pustaro,. kusîu, rusl, ubuûèan, yubpk, ulrpk, u/iêno, ubÇdan, kurêine, èuoeka, mulil, mu/.yân, čuoešk, kuliesa, rukâla, ucï, ucex, lirai. a: pazdêt; šašit, stadiênc, niayir; i- > -: siioč, snôma, iivât, uyâr, usôk, tyuor, šrok, alsîca; ê->-: ibičk, skîra, silica < stênica, mzhie < mêzine »močviren svet«; dariDo, snaiet; и > dariwa, darilna, pstît, ypûiem; e, q- > e-: nebo, periše, rebro, ledice, trepâvance, petiê, čebiela, ieles, nevesta, predig, telieta, čebula, tesat, madenlca, pero, nesite, zvečlr; e- > i-: dislet, dioiet, pu nibies, pitielan; u- > u1: uyo, ulnäk. \ nekaterih moravških vaseh, k j e r je predtonični o zastopan z ozkim o in ne z u, je tudi začetni nenaglašeni u- prešel v o-. Še več: z istim refleksom poda j a jo tudi nekdanj i začetni u : o/ô, oriente, oräpc, odoiva, orana, osnîca, osîen < ušen(o) < pšen(o). i. POAKCENTSKI VOKALI a) Zaprti končni zlogi \ poakeentskih zaprt ih končnih zlogih se pojavl ja jo tile vokali: a e i a o a zastopa nekdanj i a in o < o, o, ki je po akanj t i prešel v a; e zastopa starejša e in q in včasih o/a. a pa je nastal iz nekdan j ih i, u, ê, ki so naj- večkrat sploh onemeli, v nekater ih pr imerih pa je nj ihova redukci ja ostala na stopnji a: demat, mešat, Učkat, iâyat, kliêpat, iâmar, brämar, iiemat; pàmet: ceioay, pel ay. snovay, plûcay, piêlan, rebray, mmatač, trebay. kmtiiay. oldal. Primeri za popolno onemitev i in e: lešaijk. bivašč, priešč, тагу, crook < človek, spot < spoofê)d. I'oslt. a je vedno onemel: puôpk, cêpc, yjoapc, pišk, žepe, tivârk, piêtk, pandelk, martînck, l'âne, inaziuc. kmânc, ivayk, iwyt. \ si poakcentski vokali pred končnim џ < и, I so se asimilirali z и, česar skupni rezultat je sedaj -o. torej odpr t zlog. Fonetična realizacija tega o je ozka: -il. -al, -el, -al, -au, -é/ in -ou > -о: nmâso kûpo, ymâdo ulivûno: iâyo, stiêso kmâoo. zoayo; diêbo; niêso krâdo, zyrizo parjâto, pmâso, pli to, ter ko, nâido kmâto, pivâyko, bûko. riêxko, jêdo, jamo, târpo, vido, vêdo; sëto, brito, brêsko, kliêto, žemto, mwâzo, urêxo (gen. pl.). Poakcentski a in o pred istozložniin i sta se asimilirala v -i, ponekod pa v -e: ziutri, devi < delaj, züni, tûki; sktvâre, spwâde, zymäre, očiere, zûne, z mâni, s tâbi < -oi. Skupina -ru se je razvila v -àro: čmaro, pužaro, pustàro, ubàro, dàro, umàro. b) Neakcentuirani odprti končni zlogi V neakcentuiranih končnih besednih zlogih so ostali neprizadeti: -a, e < -e, in -o < -o, -u, medtem ko je obrazilo -o nevtralnih samostalnikov in pridevnikov zaradi maskulinizacije bilo eliminirano. Obranilo se je samo tedaj, kadar je rezultat asimilacije wo < /o, wo v poziciji za konzo- nantom: kwado, siêdo, čereso < čreslo, varo < grlo. Vokali -i, -ê in -u so v moravškem govoru normalno onemeli; kadar pa so se zaradi pritiska morfološkega sistema ohranili, tedaj je -i ostal nespremenjen, -u pa je prešel v -o, ki se fonetično realizira kot ožina: -i > -: na ruäk, и cerkal, utrwâc, čuvešk, starš, muzyân, na yroSl, na nivâx, žien, х *Р<}( < k spovedi, utruop; inf. upît, ubît, ukâzat, mulît, tkât, cwôst, tesat, yrîst, sašit, kuslt, kliêpat, mivatît, oiet, zaurêt, mlêt, uxpret, zwanit, kwât, smardêt, krupît. -u > -: brât < bratu, ucîêt, blls, x puyriêp, pu niêp. -ê > -: dau, dreu. V nenaglašenih odprtih končnih zlogih v moravškem govoru naha- jamo torej tele kratke vokale: a e i o. Gradivo: mâtuca < latvica, patpais(%a, prî/.anca, soešanca, nedela, puruoka, butara, sora; tieme, lice, vayle, vale, puturiše, fiele, brine, ziele, kurêine, kamne, seme, briême: kleše, vilce, bürkle, kulîne, duše; npl. brati, pii'xi, stàbri; jênmo, namo, mmàimo, tamo, kêrmo. t * 5. NEAKCENTUIRANI VOKALI SREDI BESEDE Redukcija neakcentuiranih vokalov sredi besede je kot.v vseh drugih govorih tudi v moravškem najpogostejša v poziciji za sonorniki, vendar jo nahajamo tudi drugod. Tudi tu so bili vokali i, ê in и najbolj prizadeti in so onemel i ; ke r m o r a v š k i govor ne pozna voka l i čn ih sonornikov, je r a z u m l j i v o , da se je v t ak ih p r imer i l i v pozic i j i za nesonorn im in p r e d sonorn im konzonanto in razv i l s e k u n d a r n i a: punočanca, svešanca, prî- žanca, mâlanca, vevanca, sdnčanca, lešank; vilce, verca < veverica; drûzya, sûzya, tazya/tâkya, kerya; kêrmo. Р е з ю м е В статье »Говор местности Костанъе над Врбским озером« автор более подробно описывает особенно ударение, вокализм и консонантизм, а мор- фологию затрагивает лишь попутно. Костаньский говор является одним из самых северных словенских говоров в Австрии (Köstenberg/Velden), но который, к сожалению, сильно вымирает. Он входит в рожанский диалект, хотя не проявляет всех типичных рожанских особенностей. Актирован- ный