k 31. V Gorici, v 6etvrtek 31. julija 1873. Teca „8oca" izhaja Tsak cetvrtek in volja a poito prejemana ali' v Gorici na dora poliljana za drvrvhnike polit. drnStva »Soca": Vac leto......f. 4.-- Fol leta.......A- Cetvrt leta.......U<> SSA'tieA-iciaBnitr; Vbc leto......f. 4.50 Pol let* .......2.3(> Cetvrt leta . ... ,,1.20 PoBanwzne stevilkft fie dobivajo po 10 soldov v Gorici pri Paternolliju in So-harjn; v Trotu v tobnkarnicuh „Via del Belvedere 17W" in ..Via della raserma 60" SOČA Glasilo sloyenskega politiCnega druStvyjpriSkega za brambo narodnih pravic. Pri oznaniiih se plaouje za navadrio ristopno vrstd: ;•¦ 8 kr., ce se tiska 1 krat ! • ,. .,"¦,. „ ainat C „ „ „ „ 3krat. Za vece crko po prostorn in vsak p». fc 30 kr. za kolek. Karocnina in dopisi naj so blago-yoljno posiljaio uredniku: Viliorju ifo. kiicn v Gorki, Con. del Cristo 186 blizo iivinskoga trga kder se nahaja tudi uprav- . niStvo. — Bokopisi ho no vracajo; dopisi' naj se blagovoljno lmnkujejo.'— Delal-eeut lndragim liupieinoinim m narocnina zniBa, ako ne oglaso pri iwdnUtvil. Tako je bilo! Na Krasu 29. Jul. (Izr. dop.) , Junakov* adjutant na Krasu, g. Kovaeic, po-sestnik in polit drustvn „Goriee* odbornik, je v ne-detjo 21, Jul. ob 8. uri zj. sklical volilni shod v Koin-uu. Povabil pa je vecidel take moze, kuteri ali nijso odlucni napredojac», ali pa so „Oorico" drustobniki in prijatelji. Zbralo se je bilo 29 posestnikov, komenski g. de-kan i komenski g. kaplan, tedaj 3t moi, mej katcriuu 8ta bila SAMO 2 „SOCaNA«, g. ftVe« in g. V. Zega iz Koprive; drugi •Socaniu ali mjso vedeli za shod, ali pa inj so bili povabljeni in se ga torej ntjso raogli udeleziti. Vse je bilo pruv uinetuo narfjeno; intshli so „Goricanitt v Gorici, da bodo kar bilro na Krasu dra. Tooktija tako rekoc brez tms Krasevcev za kandi-data razgmsili, po tern pa na velikt boben udarib, da mi dra. Tonklija za kundidata zoliino, A nJuuuku je obratal, Krasovci so puk obrmlil Sejo odpre g. KovaCif, pove, zakaj jo mozo sklical, po tern pa zaeno tisti „Glasovrt wodni clanek citati, v katerem se dokazuje, da nun poslanec mora biti pravi katobc:io, zvost Avstrijan in dobcr narod-np-:. Prccitavsi wodni flnnek prcido na ncki ?Gla* s zapiaSeno §aro tukajsnjega c. kr. okroznega so-di§6i poiskal vso zapuscinsko obravnavo po umrlera Stauitu, iz katere posnamem tukaj nekoliko dat. Stanic je naredil testament 14. aprila 1844., kte-rema pa je dustavil dva kodioiia, enega §e tisti danv drugega pak 2T. aprila 1847. ob 8ys zvecer. V tch ji* oporoko razlozil, doloma pa spremeuii. — Cistega premoienje je zapustil 11.9GO fl. 29 kr. V 4. tocki svoje oporoke pravi, da, kerje izdajal n2e Lez 5000 gl. stolni cerkvi, ravodonia gluhonemih in ubogib pa stipendijskemu zakladu v Gorici, po tern Soli i cerkvi v Kanalu, za to jim m> zapusti nic vef.*) V 5. tocki zapusca vse kajtge — le kranjskill ne — farni cerkvi v Kanalu s tern namenom, da bi se ondt oanuvala farna ktijiznica po zeljic. kr. guberaija. *) Ustanovil jc bil nainrec stipendij %sl dijake rojene v ka-nalski fari; poleg tega je pa tadi zapustil kapital, iz katerega ob-restij se 5e dan danes kanalskim i ro^injskitn nbogim ucencem ku-pnje vsa solska priprava, knjige, papir, peresa, cmilo itd. Priracri „Slovenaki Narol'4 1. 1868. St. 91, kder je natisnen govor tetUnjega.g. poddrainika Jan. Wolf a, kakor ga je govoril pri besedi v kanalski citalnici 35. okt 1868. cital ter vas iz pol. katekizma ucil; oprostite, da juz ob kratkem povem, kako vascue so scdanje neposrednjo volitve. - Dozdaj so namrec dt»2. zbori iinoti piaviuo posiljati poslunce v drz. zbor, orisloj pa jib bodo po-Sdjali volilci nepoirednje. To bi bilo sicer dobro sa-mo na sebi, Ce bi bili ustavoverci, katori so novo po-stavo napravili, drzali so svoboduih nacel; a tfga nijso stonli; »mpak ustvarili ko postavo le na videz svobod-no; v resnici pa so s to postavo nameravali utrditi svojo nadvludo Cez vse druge zatirane narode, knjti razdelili so voliloo okraje, kakor so je njim b djge zdolo, dali so mestom, trgom in vehkim poscstnikom primerno prevec, kmetom pa premalo pravic in pos-lancttv. Po tern jo nalin volitve v kiuetskdi obcinah po voiilnib inozoh pioti voakemu svobodmmu iiacolu, ker svobodna volitev jo le tarn, kdor kakor na Fran-cuskeui, AngU'zkem, v Amenki itd. vsak drzavljan voli in na primerno fitovilo ravnopravnih dr?.avljanov, bodisi kmetov, ali go*podor, pr do po t poslauoc. Tako svo-budne volitvo nasi uatavoverci, katori so bahajo, du so svobodnjaki, nijso hotel!, pa zakaj neV /ato ki»r po svobodni volitvt bi so v dr^avnem zboru pokazal pravi obraz dv/.avo, to je, ker je nas Slovanov najvec v Av.striji, bi mi Slovani imeli vecino v dizuvnem zboru in potem bi bil konec mogocno^ti ustavovorcev. — To bo menda vsakemu razjasnilo naS polozaj nasproci U8tavoveroem. Mi Sluvmioi na Gonskem boin> za kmctsko (diCino tudi volili enega poslanca v dizavni zbm* in ta bo edini nas posianer, mej tcin ko bodo imt'li goriSki I tali jam 3 po«laiuo. Tukaj so procej po-kaze praviunost: nas Sluvencev na Gonsktin j« cez 130 tisoc; italijanov pa ka no 70 tisoc; co bi bilo kaj svobodnega duha v volilni postavi, bi mo ali mi Slovene! 3 poslanco dobiti, Italijani pa lc enega, tako pa jc uarobe in nurobe bo, doklor v Avstriji n:» zmnga prava svoboda. Pri vsom tern, da so ustavoverri napeljali vso vodo na svojvmlin, pa je vendar mogoce, da so so piero'vnili. Oe uauirec po slovanskih kronovinah zma-gajo narodni, noodvistii kandidatjf, co aaualp; tudi po nein kill dezoiah zmagajo taki kaiidi'latjf\ kainim prarina in stobnda so nekaj volja, in m»\j Xemi'i jih Svojo nemsko .sol^ko pesmirico (Xormals(;Jiu!g.>.sangs-biicher) j«: zapustil goriskun ucencfcin vsaki.'inu po on iztis. Dalje voli zlabti logate vsak.? vist". Sub m. imo-nuje za glavnega dedica svojegi prebriitranra (Grois-neffe) Antona Stanicu, sna Petra, svojega brattanca, ki je siu Stanicevega brata Tomaza h. st. I J. v Bo-diezi pri Kanalu. Team dedicu jo substitu.ral njegovo se.4ro Tcrcsijo. Ker pa je pozneje sprevidcl, da ima vec premo* zenja, m»go je might'in kerje uze prejc vcl iko za svojo rojstno h'.so 'dt-nurja potrosil,*)zapnstiljd v drugem ko-dicilu se 2000 fl. zavodu gluhoncm h pa drusivu zop»?r trpi. 6enje 2i\aiij iu sicer vsakemu polovico tega zaeska; vthu tega pa v tern kodicilu volil glnhonemici tudi vse razlidno orodje, nekaj pohistva in muogo m mj^h reeij. Tudi svoje pridne gospodinje (Nani) nij pozabil. Stanic je bil vebk, koscen, sub, moCan m>»L; glavo je nosil inalo naprej uagoeuo; celo j« imel yisoko, obraz podolgast, uos siljast pa rudece oLi. Padel je bil namred §e kot otrok na domacem ognjtsci v ogeuj in od tedaj so nut ostale krvave tropalmce, ntaka da ga jo b.lo 8tra§uo pogledati." Govoril je na glas i zelo trdu. Od nekedaj jo bil velik piijatelj pe§-koraka, hodil je fiiroko; v h<>ji in sploh pri dtdu, ki zahteva trdno telesno konstitucijo, ga nij kmalu kedo prekosil. Vzdignd i nesel je vec, nego marsikateri tegak. Bolan nkoli v svojem zivenji nij b 1, pa6 pa je veckiatto/il, da ga tisci zelotlec, tuda odleglo mu je, ce se je spo- ms^Miuumrirw......""\r-~TTiiiiiirT-.....1......111 mil 1 iijiiim je Se nekoliko tacih iu ce na posled Cehi, Poljaki, Slovenci, Dalnntinci pridojo v dri zbor in se tam zve^ejo z u*iavovorcor» nasprotnimi Nemei, jo pray lehko mogoce, da vr^ejo sedmjo minis tors tvo in kadar pride zopot novo pravicuo ministentvo, kakor je bilo IloUenwaitovo, na krmlo, je tudi gotovo, da bodo zmagala v Avstriji nacela pravico in svobode, To je zdaj toliko voc mogo6e, ker so ustavoverci vsled jsadnjo borsiio krize, katera Avsttijo siluo tlaci in tira v ne-sreco, skoro prisli na kant so svojo drzavno modrostjo in ker tudi kroui sama mora spreviduti, da oua us-tuvoveriia strunka doloma slabo misli z Avstrijo, de-loma pa predobco midi za lastuo korist, za svoj fay, llavno ta strauka je tudi kr.va, da bo letoa (Hitva toiiko potrosil.i, kolikor bi bila stala eua nula vojska, Ona je hotola svetu pokazati / dunajsko va^itavo, kako cvete Avstrija pod njonim gospodavstvom, a na-sprotno, Hog j'> je ka/.novai, sslnto so jo v blato «pve* niiMiilo, in tako so ustavoverci svotu poiiazali, vse knj druzoga nogo bli^cobo Avstrijo in a km so se doma in ziiuaj blamirali, ali hiucSiio stonli, Dr&ivljuni, po-sebno pa km-'tjo bodo sicer morali drago plaoevati napuke in slabo gospodarstvo ustavovercev; a saj toliko je s tern pridobljeno, da j i prisla oua svojat ob vso vi'i'o in to jo tudi nekaj. Pri prihodnjdi volitvah bo to dosta pomagalo 0-poziciji, katera je neomnde^.ena in lehko knLe a pv-Btom na ustavovercc. Oe pa oakrat zavczniki slovaoski in noniski zma-' gajo cez he lanje minssterstvo in Lez ustavoverno sis* teino, potem bo we le treba mishti Hlovenskim poslun-cm. kako bod) tudi zi svoj tlaceui narod kaj dobili od zavcznikov. V prvi wttti so narodnc §ok, vpeljava slovenskaga je.zika v urate, ali natandm izorsba §. 19 Gswvnih postav in zedinjenje vsch slovcmhih poJcrajin v e»o mnw kronovino. Napodlagi teh tofitfk in pogoja, da bo z.nerom postopal v prvi vr^ti so slovanskimi nasiini sobrati, moramo mi zbirati uafiega poslanca. Da' pa bode na5 Iiodoci poslancc past opal v zm slu na§ih tirjatcv, nij zadosta, da nam kak kan-lidat to obljubi; obljubiti je luhko, pa mo?, heseda biti je vse kaj dru-zega: to smo skusili pri Grnetu. Kaj pa nam bode *) Tako je mej drugim na svojem rojstnem domu seeidal velik lilov, na kterom so Se dan danes Lita nadpis: „Tbom: efc Val: Scholast: Stanig frat: reaedificavcrunt. Anno 1836/' Vse zidanje je Stania sam vodil i nadzoroval. Spal j« doma — na BUimi tor vso RQ^ prepoval — „kranjake pesni." til, za tega dolj je bil velik prijatelj vsem telesnim vajam. Po Goriftkoin se p.i gostom vidi njegova po-doba, kakor jo je uasliknl monakovski malar Gail 1. 1840. v Gorici. G njegovem znacaji sem povedal uze toiiko zaui-mivih cr'tic, da ima gotovo vsak pazen citatelj tega postenjaka stare koreuiue 2ivo pred o6mi. Glavne po-teze ivjegovega znacaja so: Bil je priden i delalen k^kor bucela, pa tu.h mkogar ore/, dela poleg sebo gledati nij mogel; bil je podvzeten rao«, vsakega no-vega dela se je lotil, pa vse mu jo slo dobro i hitro izpod rok. Euk«-to nobene nij poznal, svojih mi3el t svojega prepricanja nij zavijal v gladke, dvoumne be-sede, ampak govoril je mosko, haravnost i prav tako kakor je mishl. V druibije bil vesel i dovtipen, ljubil je §alo i smeh, rad je Scipal pa tudi nij bil hud, ce ga je drug uacipuil, zlasti kt.^ nikomur nobene -dolian nij ostal. „Pa ga je usekal in ga je le spet usekal!u mi je dejal o iijtm stal- Ilocinjec. Potreb ny imel ni6 drugih nego — delo. V vsem svojem zivenji jo bil zmeren, v goste nikoli nij vabil, a z obema rokama jo debl-mej uboge i sirote. Otroko je presreno ljubil ter zbiral je vedno okrog sebe; mej niitni jc bil earn otrocji. Soli, kmetijstvu pa tudi vsem novim korist-nim napravam jo bil veJk prijatelj. Obdarjen s po-sebno bistrim umom je hitro razlocd, kaj novega je dobro, kaj ne. Bil nij samo dusoi pastir svojim oycam nego bil jim je poleg tega v ysaki s.li pomocnik, v vseh javnih zadevab vodnik, v vsakom dobrem pody^etji uceaik. Vse njegovo Mvenjc nam prica, da je Ul mo&, moi dela i dejtmske Ijubemt. Tmhis* (Konec I. dola) porofc, da;bo nas* prihodnji poslanee res lako postopal, kakor Mi zafitevaihd? Kic drhzega ne, nego njeovznacaj. Mi moramo tacega poslanca sbrati, da Ijnbi svoj narod, da je pripravljen svoje osobne koristi Brtovati narodu m da rajse najveco skodo trpi, kakor da bi le en fr«-noteJc odstopil od naSega mrodnega programa, Jaz recem, da tezko je poiskafci pri sedanjem svetn tacega moza in narod kateri ga ima, bi si moral to v veiiko sreco Steti. Mi Slovenci in prav mi goriski Slovenci ga imamo, da, imamo mo2a, kateri je V30 zrtoval za narod, kateri ueraa drnge zelje, nego to, da bi kori-stil narodn, kateri je pri- vsaki pnliki zatajil svojo lastno korist, da je le braoil naSc narodne pravicc. Da, mnogim nasira doktorjem je narod le kravica, ka-tero bi radi molzli; a njema je narod pnljubijena stvar io narodnost svetinja, za katcro so boruje od kar je zafiel niisliti. Kedo je ta izvrstcn narodnjak, tega Se vpraSati nij treba, saj ga vsi predobro poznate oteta ditalnic, taborjev in vsaeega mrodnega gibanja na QoriSkm. Kateri Slovemc ne possna lavH6a\? Temu ftstemu zpncaju sinemo zaupati na§o osodo; od bo zvesti varuh naaih pravic, toga smo lohko goto-vi. Mi imamo le enega poslanca voliti; tedaj nam ii'j dosta zbirati: volirao prvega Slovenca, in ce ne stori-mo, nijsmo vredni, da nas svet imeonje vile imrodnjako. Mi smo to dollni tttonti, ds so pokaLemo hvalezne in da svet izve, da smo navduseui castitelji znacajaih moz. Soditno pravicno in dajrao Sast, komnr gre; ne ozirajmo se po drngib niozeh, ker nobenega enakega nemamo; to mi ne more nihce ovreci. Morda bi kedo uteguil redi, da Lavrig kakor protectant ne bode varoval na§ih \erskih interesov. Na to jaz odgovarjam, da Lavnc je pravie?n in svobodo-ljuoen in kot tak ne bo uasprotoval verskemu prepn-ciurju onili, kateri so ga volili, da uphove interese za-govarja. In na vse zadnje vprasajte gat Ca Yam on kaj obljnbi, zastavim jaz svojo glavo, da bo moz be-aeaa, kar je Se vselej bil. Vsaka euaka opazka jc le drnjenje na korist katere druge osohe, katera nas hace porabiti za svoje naraene. Zbrali smo se denes tukaj, da si zfceremo kandi-data za drzavni zbor. Bodmin vesali, da imamo moza ir. sezimo si vsi v roke ter obljubirao tukaj, da bcimo vsi kot en moz volili, nasega vrlega Lavrica. Tonklija pa ne moremo voliti ker nij zanesljiv v pobtiki, danes je tak, jntri drugacen, danes je odlocen, jutri pkSen, danes hberalen, jntri klcrikalen. Preje se je ponnjal «So6iu, a ker nij marala zanj, jo napravil sam zase poaebno druStvo sarao zato, ker bode po stli kandidat ali poalanec postati, on jc napravil needinost mej Slovene in se hlini, da je dober katolican. pa kedo mu bo veroval, ce pozna njegovo hlepnost po 6asti in de-narju. Zraven tega nam je Krasevcem prav maio znun in nij zanesljiv, ker se boji vlade, kar je pri „%o&* pokazal, katero je zapustil, kadar je pr&lo Slovaaom sovrasno ministerstvo na krmilo. Nadalje recite: Zakaj pa so Tonkii ne *nore opravidti na vse one nap ide v s3oLiu? Kot znadajen clovek ne more veljati tak, ki mora tako debele pozirati in resoicne morajo bii, ker nij vstann omiti se, dasira no ima „GIas" v rokab. Mozje, tndi je sploh znaoo, da Tonkii je tisti mo2, ki je dra. Lavrica v „GIasaCB tako nesramno firnil in napadal, da se je nGlasu* nze samema prevec zdelo. Kaj je to mo2, ki iz nevoscljivosti drugega tako nevredno napadaV Nij duda, da se torej 5uje, da dnbov§6ina n2e sama ne mara veiiko za Tonklija. ker vid?, da jo hocc samo za svoje namene porabiti in da je njemu vera deveta bnga! Zagotovim Vas'pa tadi mo2je, da od gorenjih Krasavcev Tonkii niti enega glasu ne bo dobil. Za tega delj Vas prosira, volite po svojem notranjem prepric.»ujiy volite m >za, ki je za aloveaski narod do scdaj najvec storil iu ki ie trden pa Cist zoacaj, volite dra Lavrica I44 Prec. g. kaplan LukeziS ngovarja, da tudi on pozna iu prizna vebke zasluge dra. Lavrica, da pa ne more imeti takega moza za znadajnega, ki je krivo-verec, protestant. In kako bo tak poslanee zagovarjai v dr2. zboru katolicane in verske zadeve, ki v krat-kem pridejo na doevni red? G. Zega pravi, da ne smemo cloveka gledati to-liko v sree, kakor na dejaoje. Lavric je skozi in skozi poitenjak, moz beseda, pozna slovenski narod i nje-gove potrebe, ljubi kmeta i ujegov tezavni stan, kte-rega Zeli zboljsati in olajsati, on dcla vse za narod a ne za svoj Sep, kakor dr. Tonkii, ki je naiveci se-biunik. ' Jfa to se je bil tndi g- Kovacic Se za Tonkliia potegnil ter je rekeL da je vera in narod vse eno, kar mn tadi c. g. Lnkezic pritrdi. G. Zega pa odgovori: fee je vera i narodnost vse eno, zakaj pa vedina dabovnov samo nemski ali pala-tinski uraduje. Poznam duhovno, katere mora se le kak ubog zupan pritisnitit ge hode kaj slovenskega od nj^b dobiti. Veiiko dnhovnov ima narod samo na je- Pdtem se je glasovalo za dr.a Lavrica^ Pr&iej.je dobil 11 glasav, a dobil bi bil se % da nijsta uze od-§la dva n^a^ki^M^ila tudi zanj. Dr. Abram je prc-jel 8 glasov-fdlfnmeacanor. Cr. Zega pravi: Zoper dra. Abrama tndi mi nemamo nic, on je postenjak prve yrste, toda za drzav-nega poslanca ga vemlar ne moremo voliti, ker je pri dez. odbaru nenadomestljiv. Raje ga vidimo tain, nego v drz. zboru. G. Kovacida so toblamaze „Glasovcev" i „Gorica-novB so nij dosta zdelo; za to je naznauil, da bo se en sliod sklical. Le/ Tndi 10 §e, ce boc»te. A Kra-Sevci dra. Tonklija nikoline bomo volili! Nikoli!! ziku! Jjjj;*% Pr«'de na glasovanje. TONKLI NAJPRE- Uradno porociio o Jjudskem Solstvn na GariSkeni- P. Te dni mi je v roke prislo leino poroMo c. kr. mmistcrslra m ith i hogocastjt za I. 1872., ki oh-sega prav zanimivo stvan o stanji ljuJskega *ol*tva na Goi'iSk^m. Steer sem uze v 28. sf. „Socea v po-sebnem clanku poveJal „So(Mnim(> citateljera, kako je z na&ia ljudakim Solstvom, vendar se mi ministerstveno letno pomcilo tako imenitno zdi, da iz njega posna-mem najva^neje tocke, zlasti t»te, ki na.^a parocilo dopobmjejo ali pa popravljajo. Ministerstvo pise: n\T obca se na Goriskem prebivalci i po me-stih i po kmetih solstvu prijazne kazVp. Da je v stolnem mesta klic po ljudski odgoji iu omtkt zelo glasan, to je naravno, i gonslca ob(5ma sku§t vse pra-vicne zahteve sedanjega 5asa zadovoliti. Mej kaietskim prebivaistvom se morajo Itulijani od Siovencev dobro lociti. Ital'jaoske sole morajo v sedanjem casu skoro sami veliki posestntki (p wsidenti) vzdr^evati. Kder ti po svoji stari navadi svoje otroke v goriske Sole ali v drug h vec, turn cutijo samo bremeua, katera jim milnga ljudsko solstvo, iu ta bre-mena si 2-le olujaati; kii'i* pa svoje otroke doma v Solo po§i(j»j«», tarn zabr.ev»jo posebuo solo tadi v naj-maujsem kraju, ki bi se vsled svoje lege iu na korist ostalega kmetskega prebivalstva bolje z drugim ve6mi Soltk m okrajem zdrazil. A v slovenskih okrajih, po katerih prehiva pravi kmetsH stan, se nahaja pri vecini prebivalstva Soli jako prijazno miUjcnje. Ker mora po toll okrajib vsak za Solo placevati, zaiitevajo veckrat ob-cino ondi, kder se nabajajo samo S>lc za silo, da bi se spremenile v prave Sole; se ve, da bi okrajna Sol-ska svetovalstva rada ustregla tern prosnjam, ko bi imela potrebnih uciteljev i, potrebnega denarja." wTudi vedenje samoupravnih oblastnij i duftovScine je, kakor porofiajo okrijni Solski nadzotniki, Soli skoro povsol pmjazno, in za tnluo se moremo nadejiti; cU bode s casoma ntihn.lo vse nasprotovanjc zoper pobolj-sanje in razSirjenje splosujega Solskega poduka.tt „Giede krajnega solskega nadzorstva so raztnere prav razlidue. Nekateri krajai Solski sveti so taki, da se za S >Io prav ni6 ne brigajo, nasproti S3 pa dubivajo tudi taki, ki nad L:>!o prav slcrbno cuvajo; spIoSno se mora pa vendar reci, da deiaioost krajuib solsloh sve-tovalstev prav veselo raste od dne do dne.* JStevilo vseli Ijudskih Sol na koaci solskegs let* 187I{2 je bi!o 195; mej temi je bilo 183 javnth i 12 privatnib. 0.1 privatnib S >1 jih jc bilo 10 v Gorici, I v Kr-minu. in lj AjdovSciui, ki je pa konec Solskega leta prcstala. Stiri iztnej teh Sol so imele verski znaCaj: vadaica v ursulinskem samostauu, ucilnica solskih se-stra notredam^kib, evangelska Sola - vse 3 tri v Gorici in pa Sola, katero imajo „suore della providenza* v Krminu. V 8. Solab so se pod ucevale samo cleklice, V 3. sarao deeki, v evangelskt deklice i decki. Glede jezika prevaguje v 9. Solab italijaoS&na, v 2. nemscma; v ajdovski dekliSki Soli je bil poducui jez.k enako-merno italijansko-sloveasko-nemSki. Stevilo javuih Ijudskih Sol se jevSolskmi 1.187li2 za 11 p>mao2do; 10 uovib sol so odprli v gradScaa-skem, I v tolminskein ok raj i. Vseh j tvnih Sol je sedaj 168. (Ta stevilka se nam premajhna 7Aw po aradoi statisfcki jib je 173. Glej 6!a«ek v 28. Stev. ^SoSe". Ured.>« vMej javntmi solami je 76 §61 za silo, od katerih jib 26 (proti 6 rednim) spadana tolminski okrij. Veci del se v Solab za silo poduouje celo ieto, toda samo pol dneva.. Te sole se ne morejo tako hitro premeoiti v reJne Sole, ker so davkoplacevalol z davkom zasohke potrebe uze preobiozeni; doklade k direktuim davkom so v Solskem letu 1871i2 namre6 znaS tie v gradiScan-skem oKraji 21V8°j0, v okraji goriSke okoiicj 27°(0* v tolminskein okraji 30°f0, v se^anskem S$\.* * rCe tudi biSua oprava po Solab, ucni pripomoLki i solski poslopja nikakor §a nijso v takem stanji, kakor bi bilo zoleti, se vendir ne da tajiti. da se je v tpj zadevi uze raarsikrj storilo i da se v kratkem So marskij stoviti uamerava. Tako je tolminski okrajni Solski svet 5 nov»h Solskih po-ilopij zidati sklcnd, i g!-adiLLanski je tako znamenito svot> v nakup potrebnih ndmh pripomockov od,ocil, d* se bode vecini Ijudskih §ol vsaj v nainujiiiSih potrebah zadostilo. V Zadnjem okraji so tndi nekateri valki pose^tniki posa-mezoim Solam dragocene u6oe prinomacke posebno za zemlje- i prirodopis darovati. Toleg teg-i je minator-stvo poslalo dez. Solskemu svetu 4 Scboanipgerjeve globus-, ol katerih sj Sole v Krminu, v Roukib, v Kt»ljt Sol za silo so po vseh okrajib vestno zapisavah vse tire, katere so uceaci v Solnkem poduku zamudilc. Zanemarjali pa so nekateri o pravem casu n:iznanjati imena tistih otrok, ki so solo nemamo obiskovati. Sicer so ucitelji veci del tndi v tern ozim vestno izpolaovali svojo dolzuost, a mnoga naznanila so ostala brez uspsha, ker se krajni Solski sveti n'jso zmenilt za nja." nDo sedaj se s^ v nobenem okraji nij primerilo, i\j\ bi se bil otrok, ki bi bil Solo dalje Oam zanemarjal ter bi si tako ne bil prisvojil. potrebnega z.iaujn, po tem primor.il po H. letu Sj Solo obskovati, Pa6 pa se najdejo v tolminskem okraji uconoi, ki so 14, leto uze izpoinili, pa Se v solo hodijo, to pa za tega delj, ker m>ra v tern okraji mnogo otrok po 1, 2 ali celo 3 nre dalec v Solo boditi, iu po tern ker so na vec mestih po gorah poti tako grdi tezavni j nevaroi, da hi 7 -8 letni otroci ue mogli po njih hoditi, tudi ko bi zime ne bilo; za to pa nekateri ukageljni mladi ljndje tudi po izpolnjeoim 14. letu Sj Solo obiskujt*jo,M „Po vseh okrajib so se ubo#m uuencem Solske knjige eastonj deiile. Okrajna Spiska sveta v Sezani i Toljiinu pa sta Se izrekla, da je glelo na veiiko ubo* stvo prebivalstva Stevilo zastonj mejSolarje razdeljenib knjig veiiko* premajhuo." (Konec prill. I Dopisi. V Gorici 30. julija. [Izv. dop.] (Hazsodba v [)vt-pirnosti mej solkanskim stareSinstvom in gohSkim okr." glavarstvom), Kar smo priCakovali, to se je zgodilu. 0. kr. uamsstaijStvo v Trstu je vkljub nasprottiemu mnenjn nasega dezelnega odbora pooxlilo glavarst-veno naredbo, da uij veljaven sklep ob^inskega sta-lvsiostv.i v Solkanu, po kterem naj bi zapanstvo ne sprejemilo nemskih dopisov oi c. kr. okr. glavarstva v Gorici. Namodtnijstvo ntodruje tako: StareSinstveni sklep meri na to, da giavarstvu naj ne sestavlja svojih dopisov do obcine v nemScini; s tem j) stareSmstvo oei-vidno skl-ipilo o njc nti glavarstvoncga poslovanja. Toda z oztrom na svoje stabSce nasproti predpostav-Ijeni okrajui gospodski ne mare biti oao niti poklicano, niti mu ne daja obcinski red v svojih doloobah zastrau obcinskega delokroga nobenj zasiombe, da bt smeto kaj tacega sklepati. Tem manje se da misliti, da imn, stareSinstvo pru-vico kaj tacega sklepati, ker bi sicer lehko solkansko in vsako drngo doloccalo o jeziku, v katerem naj vse c. k. oblistnije, ura-li obcine Ltd. avoje spise sestav* Ijajo in po svoji volji bi lebko doticae sklope tudi prenarejalo; kar bi vse opravilstvo zaprecilo." Tebtni raz'ogi, s kateritni je zigovarjal naS de-zelui olbor moSki sklep solkaask^ga staresiustva, morajo izgiuiti prjl bistroumniiui ugovori trziSke na-mestnije; — rom-tli so v kos in solkansko zupanstvo bo moralo za uapivj sprejeinati nemSke glavarstvene dopise, ntj jdi razume alt ne. V svoji razsodbi nij soido namestnijStvo o stare-smstvenem sktepu, kakorsen je, ampak - ga je modro iasuknilo ter skuSa dokazati, kaj namerava. StareSinstvo je sklenilo, naj se nemski Jop:-»i ne sprejetnajo, — namestntjScvo pa pravi, ka je stareSinstvo hotelo tioluciti, v katerem jeziku n ij mu glavarstvo dopisuje. Ak> bi bil sklep v tej obbki sestavljen, bi se utegnilo reci, da je sklep pmdrzen, v stareSinstveni obliki pa: slo ii, kakor je dezelni odbor izvrstno razlozil, na us-tavi, katera je drzavni zbor sklenil in presv. cesar potrdil. StareSinstvo nij nikakor segoilo v glavarstveni de-lbkrog, amp-tk je sklep do v lastuem podrocji: Ono ne ukazuje nic giavarstvu, ampak zahteva, da se r.a-rodna enakopravnost, zagotavlj^na v §. 19 dri. osnov-oih postav, glade solkansko obcine. katera je cisto slovenska, spostnje in to spoStovanje smo zahtevati v prvi vrsti od onth oblastnij, katere so ne s trao dolzne zvesto in natandn-j izpotnovatt postave, ampak celo na lzorovat»; da jih v.sakdo v drzavi izpolouje, od onih oblastnij, katerih nradnki so na astavo prtsegli. Kedar treba, razpoSilja naSe glavar9tvo svojim podlo/mm- obcintwi HfcografovHne okroznice alt cirkulare iu vsaj pod glavarjem. Bar. Pinom so bile okrozuice yaelej slotreuske. Mishmo si zdaj mej cisto sloveaskimi obcinami gori§ke nkohcu eno same neraLko obLino, kaiera bi zaradi .komoditete go*podov uradmkov, ah - eeid samo po n dcljucbi, tudi take slovenske okroznice dobivala. Jojmiue, kakovi ia kuliki ropot bi nastal v neraskem taborjt ia s kohko indignacijo bi ova obdma take spise nazaj vrnila! In gotovo bi se tudi visuka vlada pozurila, da bi storjeno krivico na mah po-ravnala. Naie obcine pa, vse brez izjeme slovenske, naj bi molcale, ko jtm viadni organi dan na dau po-siljajo dopise spisane v tujih jezikih in naj bi se ue braoile na vse kr»plje krivico, katera so jim s tern ucraja? Nase glavarstvo, jpostavljeno mej samo slovenske cbeme, neraa ni enega uradoika, kateri bi bil zmofcen slovoiwkega jezika. Malo drugaee je pri drugih ob-lastnijah v (iorici, katere obeujejo se slovenskini Ijud-stvom, Mnogo prosenj, pritozob m iuterpallacij je morala vlada uze zaradi tega sli&ati in brati. A kaj je pemagalo? Da so razmere pri goriskem glavatBtvu t tern oziru stokia. slahse pod baronom Rechbachom, nogo so bile pod barono.n Pinom in da se pri drugih uiaJdi oijso z\ pt&co zboljsalo. Je-ii po tern takexyi cuda, da si svojik ^ravic za-vedeai obciuski zastopi s pogumnsm postopanjem sami dejansko pomagajo v dosego poatavoo jrni zagotovljeuih svetih pravicV?! Preverjoui smo, da se solkansko stareSiustvo ne bo dalo prepla&ti po oamestiustveni razsodbi, marvec da bo podalo v postavuem obroku veleslavuemu mini-storstva onergicen protest in da bo svete pravice, za katere se je s tako mozkim poguiuom lotiio bojevati, celo prod driavno sodnjo braniio, ako jib ue bo Jo hoteii najvtsV organi drzavne uprave pripozoati. Enako pn&tkujemo, da bo tudi ddzslui zbor v prihodnji sesiji resno besedo spregovonl o tej jako zanimivi in principieluo velevazui propuuosti. Kl. K. Iz Trot* 24. Jul [Izv. dop] 13. julija bil je za nas trzaske Slovonca najlepsi domatfi veeer v ro-jauski (itauici . Da pa stoprv zdaj porooam o njem na to me je uapotila nesresnifina kritika v „Narodu", ki ,jo uze sain popravil krivico, ktero nam je v njem eden njegovih dopismkov nnredil. la lepse kakor kedaj zacvelo so je letosnje leto pii nas sjovtmsko drustveno 2iveoj«», ko se jo reSdo piovihgiranih rok. Vretila se jo beseda za besedo z najlepi.mi prograiui iu kako uspesno, kako plodonosnol In ae veoj zaapuootjo smoino zreti v prihodnjost, kajti Jprli sm*ta dan, nadaa petlctnice citainsciio novodor. / odrooi se smemo ponasati, da ga nema enaceka ka-tero dro§tvo na Blovonskem. Naj si zapomnijo oni, kaj moro nvatlarstvo iu tudi mernikarstvo,* ako uni giavo na pravein mesto, sree pa posteuo, vzbujeno in vneto za sloyanstvo. Kdo pa c^tc imeti tmrod brez zavede-nega srednjega stainV Kaj v Gosto-Ht»rmanov«:ni vi-tebtvu all pa v Jaka-lireuceljevem debelobutstvu ? O ler ju izdelan od vrha do tal tia platnu. Iz-vedenci trddiso m^ da je mojstersko ven in vea p;ak-ttcno in vsestransko dobro dei.i. Za zdaj ima tri spre-membe: navadno stauico, krasen salou in vrtzokolico. Posebco efckt ima po orig.nalai uleji iidelauo zagrin-jnV. Obrobje jo licao, kakor »: bdo iz samega da-masta, v srcdi zibljera so v oblacdi dva sukola, Helijev voz iraata nprezen za zlate vrvice in na vozu stoji zmagovalno majka Slava drze v desmci tribojn.cj, v levict pi h(;\tt na katerem se blisui nase sveto geslo: „Vse za narod, oniiko in svobodo!" Oca odru jo nas postenjak Janko in njegov kum g. Kacent DM uapravili so ga pa nasi zttvoljuboi do-morodci, ne cudim se, da par ijudij piezira trud, pate, opovire, toiiks materijaine poniici, dudtm se lc, da ne (iejo videti uspeha. Nas oder nij le lepo telo, v ij^ra pociva tudi lepa du§a. fc> ponosom smem trditi, da nobe&a slovouska 6itdoic« tobko ne deia na poiju dramatike, negj uasain to tako usp.sao in hval^ztio/) Kak upijiv ima n. pr. gledalisce tukaj za lepi spo', kfeoregu nam pridablja, uci domace glase, kar tukaj hi§na m solska vzieja popoboma zanemarja; o dru-gem naj mol<3.m. In zdaj ad rem k „programu.;* Najpreje poziravd je g. predseduik sebifano, spo-minjal so hvalezao poudarjaje pome:i slavnosti nasih domorodkinj. Petje pod vodstvom nasoga povsod zua* nega g. H. dopadalo je. jako izbranemu obctnstvu. Petje je eno najblaSdi sredstev vaeti v srcdi nasih tu-kajSojih po vlaski odgojenih krasotic ljubezen do na-sega jezika, ljubezen do naroda. Poscben pohvalo vzbudil jeg. N., nd zagrebSkega glddaliica se svojim sa-mospevom. G. 0. ptikizal se je dunes pivi<5 k nam *) Rojaoska ditalmca je od neUaj izvrstno delala, za kar gre posebna pohvala g. Dolinarjo; h vscga pa vidimo, da je na-stal neki razpor mej trfaskimi rodoljubi ia to zaradi malosttj in ne zaradi priacipov; ysi sto vrli in vsi skup lehko dosta delate, zakaj ne bi se sopefc sprijaznili, posobno zdaj, ko bo treba volilne acr'tacije. Fodajte si tedaj bratovske" rok4 in pokalife, da v T«to Slovenci se «ve. TJRED. igral je na p'sdalko. hneli smo priliko njega u2e veckrat na drugih mestdi obfiudovati, pa tnkdi ob6ut-koy nam nij se nikdar izmbljevai se svojim piskanjem. Bridkost, vtiselje, oioznost, up, ?.oljo p.j m.jsfievauji in sM'ivno priseg«> izhva'i s> njegovi glasi iz sdovanskega srea v slovainka sroa. Videlo se j« j tsno, da se §s veckrat vidimoV lzvriha deklama^ije sMojeiaa naroJa pO mali ua5i gospici' K, obeta miogo za naSe gleda liS^e. Slnvrtoitoi govoi: iio^egel j.j svoj nun .mi. Drugi del besede bila je igot. . Pflegrov flTeleg.am" jj jak. nevarao puivzefjp, le izmjeni igralec mora issviti efek: v;.posaiuOiSuih prszorih. Cela saiv je pi cobs.ma za eno dejauj^zatojetakozavozlano. AUzbrala seje nalas za yecer zanajaje se in dobro poznajofi- na§o vrlo di* letante,^ da hi so obctnstvu pokazala mod iu unpredek dramaticaega odseka. In mjsmo se zmotili, Strmelo jij mnogo prvii k nam doSle gospode iu pra§alo, ak<> smo v Trsii. In tnc«ga menenja bilo je gotovo vsc obdinstvo, razen tistih, ktere jo strast ogluSila iu o-slepila. NaSe goispioe Hafikova, Keadovi, Krazsova, Veso-lovi so umetnic* in to ne sanurfcrnas tuk4j. Ta ve^er se je odiikovaU posebno gospica ii Njena igra kot razzalftna mlada ^eua bda je vse skoziubranii, njej na stranistalajepoljubdku goljufaua lidi bogatina Korena. Obo sto se utelisile v znacaje svojih ml prav umotuo, Jezik bil jo Cist, lop, gladek, dt se Sije malo kedaj iz lfpih ust Tiiudank. 0 kak nuprodok v tern obziiu ravno zadnji (5as! G. kritik oiita zarad zgovarjanju Sumelcev. Tudi to trza§koiou dijaloktu lastuo skoraj popoloem poravuano uapako odpravijo nase lepotice preje uego si g. kritik misli. Gg. R. t. V. K, vi sto veduo nt pravem me^tu ; na Vas in VjiSa drugove smemo so zauasati. Po izvrfienem programa veuehlo seje vse posv»»jem in po domace: ple^alo, pelo in muogo lepega govorilo zvuuaj na r.izsvitljenem dvoriSdi pod milim nebom. Tisoee zve,zdic^ lias jo z njeg.i tako prijazno pogledo-valo — neboie prasal som jih: katera slavjanski svo-bodi, na'd sreci prva prisveti. Kmdu bi bit pozabil izurjone godbe, katera B9 sme vsakemu priporo5ati verone§kega septeta.*) *; Oprostite g. dopisnik, iiputitill Hmo h dopisa vso osolrne uapado. Mivlimo, da jo najboljo tako. URIiD. Politi6ni pregled. Kakor so povstoma iz vladnih listov, bode minister Lasser, kakor hitro pride iz pooitnic, kar se bo to dni zgodilo, z&8el pripravo za direktne volit-ve; vslcd tega racunijo oni listi, da bodo volitve razpisane tarn okoli sredo septembra. Ravuo ti listi ovajajo boja/en. da ne bode mogla vlada za-dosti uplivati na volitve. Ker se je mo6no govorilo, da je v ministerstvu zarad Stremayrovega po-stopanja proti nekterim uSiteljskim drustvom nastala needinost, so se hitro oglasili viadni listi in zdaj v enouier zagoUvljajo, da nij bilo mej ntmisterst-vom najmanjgoga razpora. Slisi so tudi, da. mini-sterstvo se hoco naslanjati na konservativne nsta-voverce, kar pomeni toliko, da obstoji neka zveza mej kardinalom Rauscherjem in ministerstvom, vsled katere bode ministerstvo podpiralo lotake novobaze astavoverce. To je menda zadnja zaslomba mini-sterstva, ker se sramoje onih ustavovercev, ki so dozdaj zvonec nosili in krizo uzroSili ter pri§li v slabo imo. Iz tega je pa razvidno, da katolican in narodnjak nij. vse enako, da ona stranka, ki si je zapisala na svojo zastavo konservatizem, nij zane-sljiva gled^ riavodnja§tva in da ny dobro vezati se s konservativnimi Nomci. Ko namreS oni dosezejo, kar zahtevajo, pustili bodo nas na cedilu in nas ; gled6 naiih itarodtiih pra.vic ravno tako zatirali, ka- j kor so nas Hberalni ustavoverci.. Mi tedaj tukaj §e enkrat poildarjamo, da se mi Slovene! z hemsko opozicijo ne boremo popolnoma zvezati, kakor na-meravajo stari, ampak le pogojno in zaeasno, dokler se nam zdi potrebao, da vrzemo ustavovorno mini-stefstvo. Zatorej pa moramo na to delati, da iz-volimo tike poslance, katerim smemo dati prosto rok6, ker se smemo zanasati, da. se nikoii ne bodo izneverili narMnemu programu. V tem obziru je naprednjaika sti-anka na Slo-venskem zacela jako |ispe§no delovanje; povsod po Eranjskein skiicuje volilne shode in postavlja take kandidate, kateri so fcisti rodoljubi in ne sebi?ne2t; kakorSni so otii, ki po „Novicaha in drazih' BtaesV-; nih listili svoj zoic izbljuvajo, ker je znjih prvaSt-; vom in % njih nazmotljivostjo pri krajl Ce si ho-fiemo prvastvo natan^no. ogledati, vpoglett^jmo. nje-gbve privrzence na GoriSkem; mozjo Id so J)6dpirali vladne kandidate in katerih sebiCnost je irsakemu otroku poznana, ljudje, kateri se narodu ml^o, ka^ kor —, in kateri nijmajo vea rudefiice v Jicih — Glasov Junak*, moralicno po^plnoma nnide'ila osoba , - - to so goriski zavezniki ljubljajaskih prvakov. Bog jim jih szegnaj"! in daj „Novicata8 toyko pa» ineti, da bi v svoji strasti in razkaoenosti ne $oza« *bile ljudeni povedati; kaj da prav za praV fname- | ravajo atari z njihovo novo politiko. > ^ I ?alacky, prvi ceski moz, potuje zdaj po Mo- , ravskem in povsod ga narod feski slovesno spre- jemlje; katoliSki duhovni ga posebno sprejemjj&io, dasiravno jo protestant, pa coska dalidvSKna ^j' v prvi vrsti rimska, potem fie le narodna, ona Casti j narodnjaka in ne protestanta. To naj bi si nekteri j nafii dabovni za uho zapisali, da se jim ftoleze strast proti Lavricu. - Cehi so se zmerom uasprotni vstoptt v direktiji dr*, zbor; oni hoSejo, da ustavoverci fa nekpliko tai sami gospodary'o, da pridejo y Se vefie zadrege in da bo krona sama prisi^'eua z opozicijo dogo* varjati se. Enako izjave so slig^o iz Tirolskega; Tiroici namrec hofiojo le pofem priti v dr2. zboi\' fo pridejo tudi Cehi, Enacega mnenja smo tudi mi, dasiravno zelimo, da bi vsa opozicya priSla v hi zbor in da bi popustili Cehi pasivni upor, ce je le koJi^kaj upanja za zmago. Sicer pa se o tern vpra-Sauji zamore uspei5no govoriti so lo po dovrfienlh volitvah. Juzni Tiroici bodo svojim poslancom nalagali, da v dri. zboru predlagajo odcepljer.o italijanskega Tirola od nemfikega in zagovaijajo to tirjatev s §. 19. osnovnih postav, kateri nij izvestljiv, Ce narodna manjSina zdihuje pod jarmom nemSke voSino. Na onaki podlngi bodo lohko tudi nasi poslanoi V dr^. zbor ponovili tirjatve Slovoncov, pa tega no bodo storili nasi wdrzavnopravoi*, ampak napred-DjaSkim Siovencim je kaj tacaga zaupati. Hrvatsko-Ogerska nag6dba fo nij dognana; Vakanovie je na Dunaj poklican, kakor se sfitt tza-rad odprtvo sabora, Hrvatska vlada pa se ne bode spremenila, dokler sabor ue potrdi nagodbe; s tern hoee vlada Hrvate pritiskati; a moftna stranka na Hrvatskem je proti potrditvi te nagodbe. liusi, ki so si Kivo podvrgli, osreSili so on-dotno ljudstvo, ker so odpravili robstvo; sploli. je njih ravnanje tako Cloveftko i lepo da niti Franoozje niti Anglezi, najmanje "pa Nemci se ne morejo po* nasati s takim humanim postopanjem. Po tein pa naj Nemci se piLejo o ruski knntki in o slovenskeni barbarstvu. I Srbska je zopet zmagaia proti Turski mi di-plomaticneni potu; Tunska ji je izrocila % lepoma trdnjavo Mali Zvornik, za katero je bilo dolgoletno pravdanje. TurSka je sploh postala popusOjIva; znamnje to, da je z nje inogoftnostjo pri kraji. Perzijski sah potuje na Dunaj, kder se delajo velikanske pripravo za njegov sprejem; j pogum-uenia postopanju na§ib zastopnikov posrecilo, da jo dragace pregovore! Z referentovim popisom se tudi kaj lepo vjeina cenitev nasib zemljisc, kakorsno je Vt-cina dezelne komisije potrdila in prott kateri se obracajo mnogo-brojae pritozbe. Da boino pa iozeje sodiliotej cenilni taiiii, treba nam poznati pred vsim podlago, na kateri je dezelna kou:istja preracumla tako obtlne ciste dohodke razoih naSih zem^jmL V ta nameu smo si preskrbeli doticne date o ceaitvi zemljSd politiLnega okraja goriske oko-lica in to priobcujemo tukaj, da bodo posestnski sami lebko sodili, ali se komisijoa cenitev vjema z nasimi razmerami, kakorsae so v resnici, ali ne. Pnbodnjic objavirao se svoje opazke o tej ceuitvi. Kakor smo uze o svojem 6a»u porodali je politic-ni okraj goriske okolice razvriden v tri ceuilueokraje: I. bhinja okolica goriskega mesta. to je zupanije St. Peter, St. Andre2, Vertojba, Bilje, M.ren, Sovodnje; II. ajdovski okraj, podcavenske obcine do Solkaoa, ob-dine na bregovih Ip»ve do Vogerskega in Bidar kolikor spadajo pod goriSki okraj; III. kaualski okraj in gorske obdine goriSkega okraja. Cenilni operat dezelne komis:je je la-le: I. Cenilni okraj. Kajboljsa 2»mijiSda (1. razreda) in sicer «rano polje. Na enem oralu, to je na 160Q itirjuakih seznjfh.se pridela: l6vaganov pSe- niee, 19 vagaaov jecmena, 20 v. taiiice, 10 v. cink-vantTna, 14 v. ajde, 130 vaganov repe, 110 vaganov krompirja, 60 centov detelje, 5 veder (emerjev) crnega vina. Sknpni (brnto) dobodek od vina je preracunjen v denarjn V enem letn na enem orala iu vseh di !gd» pridelkov, n.p. fe-zol, zelje korenje i. d. je vraeun-jeno pri cenitvi glavntb pridel-kov) na..... Senofceti; 2U centovsena, 14 centov otave z vracanjeno vved-nostjo pozneje paSe . Pasniki: 8 centov seha in 4 cente 80 funtov utave Viuogradi (z meSanimi pri-delki): zita, sadja, sena itd. vina 12 veder belega in 5 omega Naj&labSa zemljisca (zadnjega razreda). Polja: 8 vaganov pSenice, 11 tursice, 8 ajd?, 80 vaganov repe, 70 krompirja; 3 vedra crnega vina Od vina . od driigih pridelkov . T r a v n i k i: 10 centov sena, 4 cente otave . . . Pa § n i k i: 33 fnntov sena, 17 funtov otave ...» Vinogradi (z raeianimi pri-delki: 2tto, sadje, seno ltd. v»na 1% veder belega, x/s vedra drnega . . ¦ * II. CENKiNI 0KBA.T NajMjSa mnlji§fa: Orano polje: enako kakor v I. cenilneoi okraju Senozeti: tndi enako . Pasniki: 6 centov, 67 funtov sena, $ cente, 33 funtov otave . Vinogradi (so sadjetn) : 25 veder belega, 5 veder crnega vina Vinogradi (z meSanimi. pn-delkr) „ronki* 15 veder beluga, ?> crnega vina , zito, sadje, seno itd. . NajslaMa semljUca; Njive: 8 vaganov psenter-, 9 r/i, 10 jeemena, 11 tursice, 8 ajde, 80 vag. repe, 60 krompirja, 2 vedri belega 2 crnega vina. Od vina . . od drngtb pridelkov . Travniki 8 centov sena, s paso vred..... PaSniki: 57 funtov sena Vinogradi (se sadjem^): 0 veder belega I vedro crnega vina Vinogradi (z meSanimi pri-dclki) ^ronki" 678 veder belega, V? vedra crnega vina zito, sadje, seno itd. . III. CENILNI OKRAJ. Najloljsa zendjiSca: Oranje: 13 vaganov p§enice, 15 rzi, 16 jeemena, 20 ovsa, 16 turgice, 12 |ajde, 130 vaganov repe, 110 krompirja, 6/, veder belega vina 1% vedro crnega. Vino...... drugi pridelki .... Travniki: 22centov seoa, 12 cntov otave, 8 pasnjo Pasniki: 6 centov sena, 1 cent otave . . . . Vinogradi: ViajslaMa semlji§ca: Njive: 8 vaganov pSenice, 10 rzi, 11 jeemena, 12 ovsa, 9 ajde, 70 vag. krompirja (Kar se vmes pridela je vracanjeno pri glavnth pridelkih) pasa na teh njivab . Travniki: 7 centov sena, s paso vred .... Pasniki: 83 funtov sena 13 funtov otave . . . . Vinogradi I NORMALNE CENE 1. cen.j 11.' uen.] fli.ceu. okraj J okraj. J okraj. g»-l kr.| gl| krj gL| Ur. Psenica vagan . . . | K 231 5I 2a l &l 23 Jecmeii „ * 3 30 3 30 3 62 B« n . - — 3 401 3 30 OveS , — — 2 67 2I 67 Tuisua „ , 3 42 -a 42 3 42 Otnkvant-iu^ 2 40 2 40] _. „. Ajda fl 2 20 2 20 2 _. Krompir r 1 10 1 — — 90 Repa w . — 30 — 30 — 24 Muibtno istJH cent ~ 50 - 50 — 50 Dttelja -»¦¦¦-.¦ ¦ 1 20 1 20 ~" "—. Seno sladko „ 1 20 1 20 1 ^_ „ nitsano „ . . — — 1 — — _ Otava sladka 1 - I — — 85 „ me.suiru n __ — ' — 80 "" «. Z.mska slama „ — 60 — 60 "*" 50 Poletna slama » — 50 - 50 «. 45 Tursicua slama tt — 30 — 30 *" 25 Ajdova slama „ — 20 - 20 — 20 Sadje n . . 1 50 1 50 1 20 Vino belo vedro (40 bokalov). 5 — 5 ~ 3 —. w cmo „ ... 5 — 5 —. 4 — Lincno seme — —. - — 6 _ Predivo ceut — — — — 16 «. Koaoplje „ , - •— — - 12j - n seme 1 ~ — — i * uo -' Stroski za obdelovnnje. Deteljno seme cent 25 — 25 —. — — liepno n bokal — 60 — 60 1 — 60 Gips centov . 1 10 1 10 1 — — 0noj 15 centov . 2 70 2 70 ! 2 10 1000 kolcev za trie 20 .«. 20 — 1 — «» Beke (en zvezek) . . — 5 —. 5 _ 5 &veplo cent . . . 7 w 7 — 7 _ Denina za voznja s 4 vol 4 -— 4 - 3 10 „ „ w z 2 voloma. 2 80 2 80 2 30 Ea delalec na dan . _ 70 — |70 ~* 60 „ „ pri Uskem delu . 1 1 i - | 1 - | 1 ,¦- Obt-iil /bor „StiLe4tJe izrolll daiuvs TH kanaia.ila dr» JLatriLtt. (tfznHinilo). Posrodovaujem okrajneg.4 Sohkega nadzornika Vodopivec-a je dezelni solski nadzornik do-govoril se z vodjo Rajakoviti-em, da se uciteljem ztt njiliov shod 7. avgusti t, i. odstopi ena ali dmga sol* ska soba v Werdeuberskein ^olskem poalopji. Ob etiem budi uciteljem javljeno, da se je iz na-merjauih shodov kat na enkrab poridilo - ucitetjsko drustvo, za kar gre posebna cast slavncmu c. k. gla-varstvu, ki je v privatuih nas U shod h videlo' j av-ne, ergo druStvo. Zb)g tega treba v ogib protecib sttii'.b navalov, da se 7. avgu^ta t. 1. sestavijv) zacasna drustvena pravila in sicer po uiojem malostaem meuc^ nji najbdje vzgledom Ijutomcrsk-ga uciadjskega dru^t-va. Druge tocke odpadejo. V Gorici 29. julija 1873. Avgust Leban. c. k. ucitelj Gg. posestnikom na Vipavskem in na Krasu se priporocam za melo; prevzel som tako zvan Pa-likov mlin v Batujah pri CrniCah in zagotovljam, da bom posestuikoui meni izro^ua ntela tako izvr-Seval, da bodo zadovoljni v vsakem obziru. fiire*or Y«>yrlr. J ANTONIO MAZZOLI §j« odprl NOVO PRODAJALNICO ( ^j! RAZNEGA MATEWJALNEGA BLAGA ™ v gospoBki nlici b. St 270, Sp v kateri se dobi dobro urejena zaloga di- \ %W sav, zdravilnih in kemicnih surovin in ' fizdeikov, zmletih s otjem in na subo, ^ copkov (penzeljnov) za irsako rabo in raz- « ltih drngih recij za barvarijo. ^ Vse to blago dobiva se fnsno naj-< fml boljse baze in po najnizi ceni. ¦ ( Wmmj m odgovorni ntednik; TIKTOB DOLENEC. - Tiskar: PATEHSOLLI t Gorici. v enem icm u» enem oralu [Skupni , \ (broto) dohodek tteki fctroš Ikeob-I dohod- igtm | 101C delo-vanja| 516 36 13 m n li ir.i! 9010! | 59 081 »60 75 N- 28-8 25- 91 9b| 51 51 97 941 51 78.51 7*1 94 94) gl.|k.j p 7150 r • |25 3 50 30- 201 95) 5 30 • -25 J 50 »50 5901 31851 47 18- 20-350 I 24 211 [831 - 71851 991 47 731 731 ¦25