Año (Leto) XVI (11) No. (štev.) 9.
“ESLOVENIA LIBRE”
BUENOS AIRES,
26. februarja (febrero) 1959
Naše varčevanje
Ko smo pred dobrimi desetimi leti prihajali v Argentino z namenom, da s pridnim in poštenim delom preživimo sebe in svoje družine, da si po možnosti ustvarimo nove domove in tako uredimo lepše življenje v tej bogati in gostoljubni deželi, smo doživeli marsikatera presenečenja. Eno največjih za nas, prihajajoče iz še vedno lačne Evrope, pa je bilo dejstvo, da smo povsod v smeteh, pa naj so to bile bogate ali delavske četrti, videli kar kupe zavrženega kruha in marsikdaj tudi mesa.
“Če ti kruh pade na tla, ga poberi in poljubi!”, so nas učile naše matere in ta nauk je izviral iz stare izkušnje, da je kruh pri nas v trdih rokah. Zdelo se je, da nam je nova domovina spočetka dokazovala, da naši stari nauki ne veljajo povsod in za vse dežele. Če je kdo zaradi teh tako očividnih protidokazov morda zdvomil nad veljavnostjo naših starih izrekov, vidi danes, da res veljajo povsod na svetu. Zakaj prišli smo na bogat grunt, kjer je mladi gospodar brezskrbno razmetaval premoženje, ki mu ga je pridobilo delo prejšnjega rodu in ki ga je on le podedoval, a slabo z njim gospodaril.
In zgodilo se je, kakor da bi mlajši brat pognal razsipneža z še majajočega se rojstnega doma, da bi rešil grunt ocetni. In ko je naredil vse obračune in seštel zadolžnice, se je prijel za glavo. Lepega in prijetnega življenja za vse na gruntu je za nekaj časa konec. Sklical je družino in dejal: “Ljubi moji, grunt še stoji, a se pogreza. Samo s skupnimi močmi in s krvavimi žulji ga moremo rešiti, če ga ljubite kakor jaz, potem si zategnimo pasove in na delo, da nam bo z njega zraslo novo bogastvo, kakor je svoj čas našim očetom!”
Da, kruh je v trdih rokah in samo žuljava roka ga ima vsak dan. To velja tako za kajžarja kot za gruntarja. Zato morajo danes na bogatem južnoameriškem gruntu zategnili in poprijeti za delo. In varčevati, ali bolje: naučiti se varčevati. Večini izmed nas se varčevanja ne bo treba učiti. Kako to znamo, dokazujejo številni družinski domovi, ki so bili zgrajeni po širni Argentini z delom našim rok za naše drage v teku desetih let. Pa je večina začela graditi iz niča!
Vprašanje pa je, če znamo pravilno varčevati za sedanje razmere. Živimo v prehodnem času, v začetku dveh suhih let. Splošna podražitev življenskih potrebščin nas bo itak prisilila, da bomo dvakrat obrnili vsak peso v roki, preden ga bomo 'izdali. Pa to ni zadosti. Vsak pameten in prevdaren gospodar bo skušal za trde čase prihraniti nekaj za izredne in nujne izdatke. Marsikdo je to že napravil in napak bi bilo, če bi že sedaj načel to železno rezervo zato, da živi še v naprej tako, kot je živel morda prejšnja leta. Nasprotno, vsak naj skuša sedaj, v začetku prehodne dobe, povečati svojo železno rezervo, kdor je pa nima, naj si jo začne zbirati.
Ne mogoče, bo dejal marsikdo, pa pri tem pozablja, da je preživel že neprimerno bolj hude in trde čase. Naj se spomni nazaj, kako je bilo pred petnajstimi leti v stari domovini, ko je divjala vojna vihra po vsej Evropi in ko je bil košček kruha dragocenost. Danes bi moral vsakdo vedeti, da zamore pravilno varčevati le tako, da se omeji v vseh svojih izdatkih čim prej. Bolje je, če že danes zadrgnemo pas za dve luknji, da ga nam čez pol leta ne bo treba zategniti za — štiri.
Edini smo si v mnenju, da nam ni treba videti vsak dan kar dvakrat meso na krožniku. Pa ne bomo nič manj zdravi in delazmožni, če mesa ne bomo videli niti vsak dan enkrat. Pri skromni, a zdravi prehrani nam ne bo treba jedi zaliti z vinom zato, da si pospešimo prebavo, če bomo živeli v tem smislu, smo lahko brez skrbi, da nam za naše telesno življenje nikdar ne bo zmanjkalo vsega, kar res nujno potrebujemo. V skrbi za vsakdanji kruh se bomo pač omejili, ves drug “luksus” pa naj čaka na boljše dni.
Nujno je, da v času zategnjenih pasov vsakdo išče, kje bi lahko omejil nepotrebne izdatke. Pri skrbi za vsakdanji kruh se človeku rado zgodi, da pozabi, da ima poleg želodca tudi glavo in
Macmillan v Moskvi
Britanski predsednik Macmillan je priletel pretekli teden na obisk v Moskvo. Namen njegovega potovanja je bil razgovor s sovjetskimi voditelji, predvsem s Hruščevom, o tekočih svetovnih problemih, zlasti pa o (vprašanjih Nemčije in Berlina. Na letališču Vnukova so Macmillana in brit. zunanjega ministra Lloyda ter ostalo spremstvo pričakali Hruščev, Mikojan in Gro-miko. Na letališču se je zbralo tudi ok. 500 Moskovčanov, ki so v tišini stali, ko je britanska delegacija prihajala iz letala. Macmillan je povzročil navdušenje med množico, ko je kljub mrazu in vetru snel svoj bel kožuhast klobuk v pozdrav in ko je s “tovariši“ nagovoril častno stražo, ki je bila postavljena na letališču.
Takoj v soboto je bila v Kremlju večerja, na kateri je Macmillan poudarjal, da morajo državniki zaupati eden drugemu, ker bo samo z zaupanjem mogoče odvrniti od sveta novo vojno. Vojne vedno nastajajo zaradi napačnih računov
ali nesporazumov med državniki. Macmillan je uporabil priliko za obrambo britanskega imperija, ko je izjavil, da ima Anglija še nekaj odvisnih ozemelj, katere bodo s časoma dobila samostojnost. O tem, kako so bila ta ozemlja pridobljena, ni hotel govoriti, ker je vse to zadeva zgodovine. Toda kakor danes Moskva z zadovoljstvom gleda na ozemlja, ki so jih pridobili carji Kremlju, pa ji zato ni mogoče očitati imperializma, tako Londonu danes ni mogoče očitati imperializma, ker je ta pojem tudi že stvar zgodovine.
V nedeljo je Hruščev povabil svoje britanske goste v rezidenco zunaj Moskve, kjer so imeli dve konferenci, pred kosilom, ki je trajala 75 minut in popoldne drugo, ki se je zavlekla nad dve uri. Toda formalni razgovori so se začeli šele v ponedeljek. Prvi rezultat teh razgovorov je sklenitev kulturne pogodbe med obema državama. Hruščev pa je odločno zavrnil vse predloge zahod, zaveznikov glede Berlina.
Samostojnost Cipra
V Londonu je končno prišlo do sporazuma med Anglijo, Grčijo in Turčijo, po katerem bo otok Ciper, ki je bil doslej britanska strateška trdnjava v vzhodnem Sredozemlju, postal svoboden otok. Turčija in Grčija sta imeli predhodne razgovore o tem problemu v Ziirichu v Švici, nato pa še skupno z londonsko vlado. Guverner Cipra Hugh je dal izpustiti nad 1000 političnih ujetnikov preteklo nedeljo. Po vsem otoku so Turki in Grki z bučnimi manifestacijami slavili dogodek. Ciprski škof Makarios, ki se je udeleževal razgovorov v Londonu, je imel zahvalno mašo v londonski grški cerkvi. Maše se je udeležilo nad 3000 Grkov. Prihodnji teden bo Makarios odšel na Ciper. Polkovnik Grivas, ki je vodil podtalno akcijo proti Angležem, se ni udeležil proslave osvoboditve. Nihče tudi še ne ve, kakšna bo njegova bodočnost, toda nekateri trdijo, da se bo vrnil v Grčijo, sedaj ko je bila bitka dobljena.
Londonski sporazum o Cipru je razpršil oblake, ki so viseli nad vzhodnim Sredozemljem zadnja leta. Toda mnogi poznavalci tamkajšnjih razmer svarijo pred prevelikim navdušenjem.
Sovraštvo, ki je tako dolgo plamtelo v Grčiji, Turčiji in ' na Cipru, ne more izginiti čez noč. Zaupanje, ki so ga pokazali državniki, ki so podpisali londonski sporazum, se mora raztegniti tudi na prebivalstvo v obeh državah in na Cipru samem. Lansko leto junija meseca je tisoče Turkov vpilo “ja taksim i olum” — delitev ali smrt. Na Cipiu je divjala skoro državljanska vojna med
400.000	Grki in 100.000 Turki. Zidovi v Nikosiji so bili popisani s pozivi za nosis, priključitev h Grčiji. Iz Aten je prišel trdovraten ukaz grškim častnikom, naj odidejo z oporišča NATO v Izmiru v Turčiji in se vrnejo v Grčijo. Zato malo ljudi, ki so vse to gledali, danes verjame, da je z londonskim sporazumom vse urejeno in pomirjeno.
Vendar je bilo več dejstev, ki so u-godno vplivala na podpis sporazuma. Tako so zlasti v Grčiji v zadnjih mesecih postajali prenasičeni z neprestanimi nemiri. Več grških poskusov v ZN, da bi pridobili to organizacijo za odobritev samoopredelitve otoka, se pravi za priključitev h Grčiji, jb propadlo. Nadškof Makarios, vodja ciprških Grkov, ki je bil najprej v izgnanstvu na otočju Sejcel, potem pa v Atenah, je počasi izgubljal prestiž, ki ga je imel na začetku borbe.
Turčijo je začela skrbeti strateška izolacija, v katero je padala zaradi dogodkov na Srednjem vzhodu. Njen bivši zaveznik Irak se je obračal na levo. Imela je težave s Kurdi na svoji meji. Ojačanje zvez z Grčijo v sklopu NATO je za Turčijo postajalo mnogo važnejše, kakor pa dosega razdelitve Cipra.
Tretji odločilni faktor pa je bilo zakulisno delovanje severnoameriških diplomatov, ki so v veliki' meri pripomogli, da je naprej prišlo do sestanka v Ziirichu, nato pa do samega londonskega sporazuma, ki je za sedaj zapečatil to poglavje zgodovine v Vzhodnem Sredozemlju.
Skandinavci vabijo Hruščeva
Na konferenci skandinavskih predsednikov v Oslu v prvi polovici februarja so predsedniki ¡švedske, Norveške, Danske in Finske, sklenili, da bodo povabili Hruščeva na obisk v svoje države. Ta sklep je bil tajen do 10. t. m., ko ga je nepričakovano objavil na tiskovni konferenci norveški predsednik Gerhardsen.
srce. Tudi slednja dva potrebujeta hrane. Ena izmed takih dušnih paš je slovenska tiskana beseda. Morda bo kdo mislil, da stori prav, če sedaj, ko je želodec na prvem mestu, zategne pas duši in srcu do zadnje luknje, češ, bo že kako. Če se odpovem slovenskemu tisku za nekaj časa, me zato še ne bo konec, ostalo pa bo več za želodec.
Da, tudi to lahko napravi tisti, ki napačno varčuje. Ne zaveda se, da je slovenski tisk zadnja velika vez z njegovo rojstno hišo, da je naša tiskana beseda v tej deželi tista, ki nas druži. Ko bo ta vez razpadla, je nihče več ne bo mogel na novo povezati. Bo prekasno. Da se to ne bo zgodilo, naj vsak varčevalec med nami ne zategne pasu srcu in duši enako kot želodcu. Saj ta hrana ne pride vsak dan v hišo, čeprav je mnogo bolj potrebna, če bomo postopali s takim razumevanjem, ne bomo pre-brodli le mi sami, ampak tudi naš slovenski tisk sedanje trde čase. In ponosni bomo, da smo tudi mi kaj pripomogli k temu.
Objava je povzročila med prebivalstvom imenovanih držav in med skandinavskim tiskom silovit odpor proti obisku sovjetskega diktatorja.
Norveško časopisje je napadlo vlado, da vabi Hruščeva v državo na razgovor, za katere že vnaprej ve, da ne bodo iskreni, časopisje opozarja, da Norveška ni pozabila Madžarske in da je Hruščev, kamor je prišel, še vedno zanesel razdor in nemir.
Dansko časopisje trdi, da skandinavske države ne bodo imele nobene koristi od obiska Hruščeva, sovjeti pa novo propagandno kost. Položaj se je tako zaostril, da je 18. t. m. nekatero časopisje objavilo zahteve opozicij, ki jo je podprlo prebivalstvo, naj vlada poda ostavko, če vztraja pri sklepu o vabilu Hruščeva.
švedsko časopisje se vprašuje, če so “potrebne take orgije laži”, kakor jih pripravlja švedska vlada za Hruščeva. Vsi vedo, trdi časopisje, da bodo tako švedski kakor sovjetski delegati govorili besede, ki jim sami ne bodo verjeli. Ni razlogov, zakaj bi sovjetska diplomacija umazala švedske narodne odnose z drugimi državami.
Edino finsko časopisje je mnenja, da bo Finska pridobila z obiskom Hruščeva v skandinavskih državah. Zato finsko časopisje poziva tef države, da Hruščeva sprejmejo, ne zaradi sebe, pač pa zaradi Finske, ki je ¿fako odvisna od sovjetske dobre volje.
Poslanica predsednika dr. Frondizija
V četrtek, dne 19. februarja, je predsednik dr. Frondizi govoril narodu o svojem zadnjem obisku v Severni Ameriki ter o sedanjih perečih vprašanjih v Argentini. Iz njegovega govora objavljamo naslednje njegove misli odnosno ugotovitve:
Z obiska Severni Ameriki sem se vrnil zadovoljen in ponosen. Bilo je to potovanje medsebojnega bratstva. Nismo se razgovarjali o konkretnih finančnih operacijah, pa tudi ne o vprašanjih, ki se nanašajo na vojaške pogodbe. Tam smo odkrito in objektivno razložili svoje probleme. Mnenja smo, da smo utrdili prepričanje, da ne moreta obstojati svoboda in demokracija v bedi in gospodarski zaostalosti. Pred severnoameriškim kongresom smo naglasili, da argentinski narod ne bo sprejel nobene iniciative, ki bi vseboval okrnjevanje njene suverenosti.
Gospodarske osnove imajo konkretna imena. Imenujejo se petrolej, premog, jeklo, električna energija in težka kemija, predstavljajo pa svobodo, demokracijo, samoodločitev, blagostanje. Tujim kapitalom in strokovnjakom, ki prihajajo iz inozemetva, je nujno potrebno priključiti socialno voljo proizvajati mnogo več, kakor pa je potrošnja. Z eno besedo: večje delo, večji napori in večji dohodki. Domača industrija bo u-živala vso potrebno podporo in zaščito. Dobro nam je znano, da imajo ljudje težave in da se je treba kaki stvari odreči, toda znova poudarjamo, da te žrtve ne bodo trajale več kot 24 mesecev (od začetka letošnjega leta). Je to doba, ki je ni mogoče podaljševati.
Izdani gospodarski ukrepi ne morejo dati takoj pozitivnih učinkov na cene življenskim potrebščinam. Iti bomo morali skozi dobo, ko bodo cene naraščale. Tako prihajamo do kritične točke Tedaj bodo doprinešene žrtve začele dajati koristne učinke. Vsi naj vedo, da se v Argentini ni več mogoče igrati z inflacijo. Načrt za ustalitev gospodarstva ima za glavni namen odstranitev revščine in ovir, ki so ustvarjale umetno stanje. V soglasju s tem načelom ne
bo zmrznjenja cen, pa tudi ne prejemkov. Samo začasno bo kontrola nad gotovim številom najnujnejših življenskih potrebščin, da se obdrže na stvarnih gospodarskih cenah.
Da bodo delavci zaslužili več, bodo morali povečati svoje napore. Torej: pogoj za povečanje plače je povečana proizvodnja. Ta dodatni delavčev zaslužek bo izvzet od plačila za pokojnino in dohodnino. Državne ustanove ne bodo takoj izplačevale nagrad. Zakon ponudbe in povpraševanja bo imel za posledico padanje cen na način, ki bo odgovarjal resničnemu stanju. Nove cene za poljedeljske proizvode so imele za posledico občutno povečanje poljedeljske in živinorejske dejavnosti, ki državi ustvarja devize. Izkoriščanje petroleja in premoga v Patagonji že daje izreden uspeh, ki je v korist vsem ljudskim slojem.
Glavni cilj našega napredka predstavlja razbitje sedanjega neravnovesja, ki je ustvarilo največjo potrošnjo narodnega bogastva največ v premeru 300 kilometrov okoli Buenosaireškega prista-šča. Zato bodo dobile izdatno pomoč vse ustanove, ki žele izrabljati ogromno narodno bogastvo v notranjosti republike.
V Argentini ne bo brezposelnosti. Imamo brezmejno vero v državo in neomajno zaupanje v argentinske delavce. Narodnega razvoja nam ne ustvarja zatirano delavstvo, kajti izvajati se bo namreč začel zakon o stanovskih združenjih.
Vlada bo ščitila pravice delavcev, ne bo pa dopuščala ne direktnega, ne indirektnega upora. Država potrebuje organizirano delavsko gibanje, ki pa mora biti neodvisno od vpliva strank, podjetij ali države, in ki brani koristi delavcev. V gospodarskem in socialnem področju ni čudežev, ampak pogum, delo, in žrtve nasproti težavam.
Vlada, ki jo je ljudstvo svobodno izvolilo, da sama izvaja zakone in skrbi, da jih izpolnjujejo tudi drugi, bo izpolnila svojo dolžnost. Zato morajo načrt za gospodarsko stabilizacijo izvajati vsi z vsemi in za vse.
IZ TEDNA
V čilski prestolnici Santiago je policija zaprla več visokih funkcionarjev pod vlado gen. Ibaneza. Tako med drugimi glavnega direktorja za preizkave Munoza, ki je omogočil pobeg iz zaporov Kelly-ju, predsedniku Peronove napadalne organizacije Alianza. Kelly je v zaporih užival popolno svobodo ter je lahko tam prirejal cele pojedine, lahko je pa tudi govoril po telefonu, kadar je hotel. Zaprli so tudi prejšnjega poveljnika ka-rabinerjev.
Predsednik Eisenhower je bil na obisku pri mihikanskem predsedniku Lope-zu Mateosu. Razgovore sta imela v mestu Acapulco. Razpravljala sta zlasti o zgraditvi novih nasipov na reki Bravo ter novega jezu na reki Rio Grande, da bi preprečile pogoste poplave.
Zunanji minister ZDA Dulles, ki bo-luje za rakom, je še vedno v bolnišnici. Po operaciji ga zdravijo z radijskim obsevanjem. Predsednik Eisenhower še vedno misli, da bo Foster Dulles vsaj formalno lahko še naprej vodil zunanje ministrstvo in svojim najožjim sodelavcem dajal potrebne nasvete. Demokratski senator za državo Missouri Stuart Symington pa je od Eisenhowerja zahteval naj imenuje nemudoma novega državnega tajnika ali republikanca ali demokrata, ker je Dulles težko bolan in ni misliti, da bi lahko še vodil državno tajništvo.
Šef am. generalnega štaba gen. Maxwell D. Taylor je pred kongresom izjavil, da bodo ZDA verjetno objavile popolno mobilizacijo, če bi sovjeti preprečili zaveznikom dohod do Berlina.
ZDA so med drugo svetovno vojno prodale Sovjetski Rusiji raznega vojaškega materiala vrednosti več kot
2,600.000	dolarjev. Sovjeti so izjavili pred osmimi leti, da so za ta material pripravljeni dati 300 milijonov dolarjev.
Zaradi takega odmeva so skandinavske vlade sklenile ponovno prerešetati to vprašanje, čeprav vztrajajo pri prvotnem sklepu o vabilu. Datuma obiska Hruščeva pa doslej niso objavili.
V	TEDEN
Podpredsednik sovjetske vlade Mikojan je pa ob zadnjem obisku v ZDA izjavil, da po njegovem mnenju sovjeti Ameri-kancem za vojaški material niso nič dolžni.
Belgijska vlada je sklenila, da bo zaradi nerentabilnosti 11 premogovnikov zaprla. Rudarji so v protest proti tej vladni odločitvi proglasili splošno stavko, kateri so se pridružili še drugi gre-miji. Na več mestih je prišlo do nemirov. - Veliki nemiri so se ponovili tudi v belgijskem Kongu. V mestu Brazzeville je bilo pri pouličnih izgredih in pogromih pobitih nad 170 domačinov, veliko jih je bilo ranjenih. Oblasti so pri izgrednikih zaplenile velike količine orožja. Veliko demonstrantov tudi zaprli. Do nemirov je prišlo tudi v angleški Južni Rodeziji.
V	zvezni nemški republiki bodo 1. julija t. 1. volili predsednika republike. V parlamentu je Nemška stranka, ki ima 18 poslancev,. 11. februarja predložila zak. predlog, naj bi sedanjemu predsedniku Theodorju Heussu omogočili, da bi lahko še tretjič kandidiral za predsednika. Dr. Adenauerjevi krščanski demokrati se na ta predlog še niso izjavili, socialisti so pa že kar postavili svojega predsedniškega kandidata in sicer Karla Schmida, ki slovi kot eden najboljših govornikov v Zahodni Nemčiji.
Tito se je z daljšega potovanja po azijskih državah 20. t. m. na povratku domov znova ustavil v Port Saidu, odkoder je z Nasserjem odpotoval v Kairo. Na zborovanju je poveličeval Nasserja. Z njim je bil tudi v Damasku.
Novi predsednik italijanske vlade Se-gni je v parlamentu prebral program svoje vlade. V njem zatrjuje, da bo Italija še naprej na strani zahodnih sa-veznikov, v notranji politiki pa nova vlada ne bo sodelovala z levičarskimi strankami.
Pred spomenikom padlim italijanskim vojakom — planincem pri Bolzanu je eksplodirala bomba. Italijani pravijo, da so jo postavili pripadniki nemške narodne manjšine.
ZASEDANJE LIBERALNE INTERNACIONALE V LONDONU
IZKORISTIMO POČITNICE!
Smo v dobi dopustov, v dobi, ko so vsa vozila, ki odhajajo iz Buenos Airesa na vse strani republike nabito polna ter so vozne karte prodane že za več tednov naprej. Vse hiti na počitnice.
Tudi Slovenci. Rajaki so se že kar navadili, da vsako leto dobro izkoristijo dneve dopusta. Nekateri odhajajo vsako leto stalno na isto mesto, ali v morska kopališča, kjer pri rojakih dobe cenejšo potrežbo in stanovanje, drugim so Ba-riloče vsako leto znova privlačna točka, tretji se pa usmerjajo pod Kordobske planine, kjer je za slovenske rojake pripravil velik počitniški dom g. dr. Rudolf Hanželič. V njem rojaki lahko poceni, v lepi naravi in dobrem zraku preživljajo dneve dopusta. V poletnih mesecih je tam vedno po več desetin slovenskih ljudi. Precej je pa rojakov, ki vsako leto odhajajo v druge kraje na dopuste. Mislimo, da je pa še vedno največ takih, ki dneve svojega dopusta prežive na svojih domovih in domačijah ter tam popravljajo in urejajo vse to, za kar med letom ni bilo časa. Res pa je tudi, da je med rojaki še vedno veliko takih, ki dopustov ne izkoriščajo ter si jih raje dajo plačati. In prav na te mislimo pri pisanju teh vrstic.
Nihče ne bo zanikal, da človek ni potreben denarja. Zlasti še sedaj, ko se stvari tako dražijo. Res pa je tudi, da se še vedno spominjamo, da se nam je dopust prav prilegel že doma, kjer smo živeli v mirnih razmerah in skoro brez skrbi. V novem svetu pa, kjer nas ubijajo divji tempo življenja, dela, ogromne razdalje, in človeka večurne vožnje navadno bolj utrujajo kot pa delo samo, kjer je človek na ulici v neprestani nevarnosti, da ga ne bo podrl kak drveč avtomobil, avtobus, trolejbus, kolektiv in so živci napeti in razdraženi ves dan, je pa dopust naravnost nujen, za zdravje nujno potreben.
Zato ga bo vsak pameten človek tudi izrabil, kajti zdravje je neprimerno več vredno, taakor pa tistih nekaj sto, ali pa tudi tisoč pesov. To vidimo že sedaj, ko je vedno več bolnikov med nami, ko vedno ,bolj pogosto čujemo med rojaki pogovor in tožbo: “Živci so mi čisto odpovedali, ves sem zanič, zjutraj, namesto, da bi vstal spočit, sem bolj utrujen, kot pa zvečer itd., itd.” V takih primerih potem večina prejemkov gre za zdravnike in zdravila. Pa dostikrat še ne zadostujejo.
Zato še enkrat: Več je vredno zdravje kakor pa denar. Družinam pa, ki žive v Buenos Airesu, a še nimajo možnosti, da bi odšle kam dalje ven na dopust, polagamo na srce, naj v dnevih dopusta vsaj čez dan odidejo k svojim znancem in prijateljem, ki žive v manjših mestih in naseljih na področju Vel. Buenos Airesa, da bodo v prosti naravi. Tam si bodo odpočili razdražene živce ter utrujeno telo. Pa tudi za otroke bodo taki izleti veliko veselje, ker se bodo lahko izživeli izven mestnega hrušča in vrveža!
NAROČAJTE IN ŠIRITE SVOBODNO SLOVENIJO
Dne 15. dec. je Svet Liberalne Internacionale nadaljeval v Londonu svoje zasedanje, ki se je septembra začelo v Kopenhagenu.
Dan prej je izvršni odbor te internacionale razpravljal o tekočih poslih. Seje odbora se je s štiričlansko delegacijo Odbora liberalnih beguncev udeležil tudi jugoslovanski zastopnik — Slovenec.
Svet je predvsem izvolil nove stalne člane izvršnega odbora. Za predsednika za prihodnji dve leti je bil izvoljen italijanski liberalni voditelj Giovanni Malagodi. Ob tej priložnosti je “Times” objavil razgovor z njim, v katerem je med drugim povedal, da so italijanski liberalci poslali svoje častitke novemu papežu Janezu XXIII., ki jim je potem podelil svoj apostolski blagoslov. Z italijanskimi krščanskimi demokrati Malagodi tedaj ni bil v najboljših odnošajih, ker je po njegovem mnenju Fanfanija preveč vleklo k sodelovanju z levimi socialisti.
Ravno obraten je položaj v Nemčiji, kjer Svobodna demokratska stranka (liberalna) nastopa proti Adenauerju, posebno proti njegovi zunanji politiki, in se nekateri njeni člani zavzemajo celo za
BRALI SMO...
je naslov partizanskemu romanu, ki ga je napisal Branko čopič, jugoslovanski partijec in celo sedanji poslanec v komunistični zvezni skupščini. Je sin bosanskih kmečkih staršev. Učitelj po poklicu. Partizanom se je pridružil že leta 1942 ter se vpisal tudi v komunistično partijo. V neki partizanski enoti je bil politkomisar. Po vojni je izdal literarno opisane partizanske borbe tako, kakor je bilo za partizane prav. Zato so ga komunisti takoj potisnili med svoje najboljše pisatelje. L. 1950 se je pa komunističnim vrhovom hudo zameril. V Djilasovem duhu je namreč z jedko ironijo in strupenim sarkazmom ožigosal “nove življenske oblike” komunističnih generalov, ministrov in partijskih funkcionarjev in zlasti njihovih žena. Čeprav Tita nikjer ni napadal, ga je vendar sam Tito javno obdelal leta 1950 in tudi pozneje leta 1952 na par-tijskem kongresu.' Zaprli ga sicer niso, dosegli pa to, da je umolknil. Za Božič 1958 pa je v beograjski založbi Prosveta izšel njegov novi partizanski roman “Nemi smodnik”. Tržaška “Demokracija”, v kateri beremo te stvari, je mnenja, da “verjetno to delo pomeni večjo politično kot literarno senzacijo.
Glavni predmet čopičevega romana je jug. kmet — “nemi smodnik”, ki je moral prenašati največ gorja med gverilo. ‘Junak’ romana je poveljnik partizanske enote “Tiger”. To ime je dobil zaradi svoje krvoločnosti. Je veteran španske državljanske vojske in tipični proizvod leninistično-stalinistične šole. “Tigrova” desna roka je politkomisar Vlado, fali-ran študent, strahopeten v borbi, zato pa nenasitljiv krvoses, kadar ni nevarnosti.
razgovore z vzhodno-nemškimi komunisti. Prav zaradi tega je Svet Liberalne Internacionale v Londonu nadaljeval z razpravo o odttošajih med zahodom in vzhodom v Evropi in z 31 glasovi proti petim (dva Nemca, 2 Poljaka, en Danec) sprejel resolucijo, ki obsoja popuščanje komunistom in utvare, da je mogoče razpravljati z njimi, ne da bi zahod pri tem računal s svojo oboroženo silo.
V	debati o tem vprašanju je slovenski zastopnik predvsem opozoril na pritisk, s katerim skušajo Sovjeti vplivati na politiko nevtralne Finske. V poduk pacifistom je tudi' podčrtal, da se komunisti vedno poslužujejo sile, kadar se jim zdi, da je to v njihov prid, in opisal, kako so se med vojno v Jugoslaviji in’ posebno v Sloveniji zatekli k terorizmu in likvidacijam, ko se je pokazalo, da jim to lahko odpre pot na oblast.
V	splošni politični debati je francoski zastopnik očrtal trenutni politični položaj v Franciji. Nato se je razvilo razpravljanje o Skupnem evropskem tržišču, predvsem med Angleži in Francozi. Končno so nekateri Angleži govorili s precejšnjimi iluzijami o možnosti spora med Sovjetsko zvezo in komunistično Kitajsko.
“Demokracija” zatem citira za politkomisarja “Tigra” naslednjo čopičevo o-značitev: “Z nečloveško grozovitostjo in s posnemanjem sovjetskih komisarjev, o katerih je nekaj prebiral, je mučil ujetnike in osumljence. Včasih je hlinil pri zasliševanju usmiljenje, da bi potem še z večjo surovostjo zaključil: ‘Naprej tovariši, bomo kar hitro končali’. In kadarkoli so za poslopjem partizanskega glavnega stana zažvižgali streli, ki so likvidirali ‘izvržke’, kot je Vlado imenoval kmete, je dejal z bleščečimi očmi: ‘Poslušajte tovariši, to je prava revolucija!”
Po čopiču pa vsi partizani niso bili taki. N. pr. politkomisar Milan je bil kot kmečki sin mnogo .manj “revolucionaren”. Za take vrste komunistov čopič pravi, da pri partizanih niso imeli nobenega vpliva. Zaradi sočustvovanja s kmeti so jih navadno likvidirali, ali pa poslali drugam.
Največjo oviro za izvedbo svojih revolucionarnih načrtov so komunisti zadevali pri kmetih. Zato so jih sovražili. Smatrali so, da jih je treba brezobzirno likvidirati. “Demokracija” ugotavlja, da leži prav v tem glavno jedro čopičevega romana. Kajti, med tem, ko uradna partijska propaganda neprestano zagotavlja, da je bila “narodnoosvobodilna borba’ namenjena izključno uničevanju tujih okupatorjev in s tem svobodi in enotnosti Jugoslavije, je bil v resnici glavni cilj komunističnega partizanskega vodstva likvidacija in fizično iztrebljenje “neupogljivih in neskončno neumnih kmečkih množic, ki so se upirale komunizmu”.’
Za likvidacijo kmetov — tako piše čopič — sta Tiger in Vlado organizirala
NEMI SMODNIK
KNJIŽNI DAR MOHORJEVE DRUŽBE ZA 1959
Mohorjeva družba v Celovcu je letos izdala 6 knjig in jih razposlala kot knjižni dar svojim udom.
Mohorjev koledar za leto 1959 je že po zunanji opremi v slovenskih narodnih motivih zelo prikupen. Tudi ilustracija koledarskega dela je zelo lepa in prav nič ne zaostaja za najlepšimi tovrstnimi ilustracijami v prejšnjih mo-horjevih koledarjih. Nato se pa v koledarju vrstijo zanimivi članki in prijetno branje. Na prvem mestu je članek, posvečen stoletnici Slomškove premestitve škofijskega sedeža iz St. Andraža v Maribor. Napisal ga je A. Z. Dr. Fr. Jaklič objavlja pet Baragovih pisem, ki jih je pisal kot metliški kaplan nekdanji dunajski “Leopoldinini ustanovi v podporo Cerkve v Severni Ameriki”. Prosi jo, da bi ga poslala kot misijonarja v to deželo. Lojze Uija živo popisuje čas med prvo svetovno vojno, ko so mobilizirali tudi njegovega pok. očeta in ga poslali na italijansko fronto. Sestavek, posvečen spominu rajnega očeta, nosi naslov Kranjec prvič na Krasu. Ostalo gradivo je naslednje: Ivan Teuerschuh je napisal Stiske in bolečine mlade duše; Msgr. dr. J. Ukmar: Ljubezen in pravičnost — temelja zakonskega življenja; Maks Sah: V novi urejeni Evropi bo dela in kruha za vse; Komac Lučka: Sladoled: V srcih ni bilo vojne je spomin na prvo svet. vojno; dr. J. H. prikazuje zgodovino podgorske cerkve in fare; O Slovencih v Kanadi piše Janez Kopač, CM; Ernst 'Heyda je prispeval Zazidan za-
klad. Slovensko naselbino v Collinwoodu v Clevelandu in njeno delovanje je prikazal Zdravko Novak. Kulturno življenje koroških Slovencev je verno ogledalo vseh naporov Slovencev na Koroškem za ohranitev slovenske narodne bitnosti. O Katoliški prosveti na Goriškem je napisal prav tako pregleden članek M. Fi-lej. Oba članka sta bogato ilustrirana. Objavljen je tudi članek ob 50 letnici Dekliške Marijine družbe v Gorici, o u-metnosti in dušnem pastirstvu piše prof. dr. Ivan Tul iz Gorice, Martin Jevnikar pa o temeljih naše kulture; dr. Vinko Zwitter ima članek Petdeset let organizirane prosvete. Maks Komac pa končno omenja nova cerkvena dela Toneta Kralja. V koledarju so objavljena tudi prispevka J. P. Pasji otrok ter P. Corail Ura oddiha. Prav tako spominski članek o p. Kazimirju Zakrajšku. Pesmi so prispevali Mirko Mazora, Trnovski, Ljubka Šorli in Tugomir.
Živi Kristusov evangelij je druga knjiga let. Mohorjevega knjižnega dara. Na pisal jo je spiritual v slovenskem bogoslovnem zavodu v Adragueju dr. Filip Žakelj. Je to že tretji zvezek njegovih življenjepisnih črtic svetnikov in svetnic, proglašenih pod papežem Pijem XII.
V lepem in živem jeziku je pisatelj v letošnji knjigi prikazal Slovencem življenje in delovanje svete Katarine La-Laboure, članice Družbe Hčera ljubezni svetega Vincencija Pavelskega in svete Ivane Lestonnac, ustanoviteljice Mariji-
ne družbe, ki je vzornica dekletom, materam, ženam in sploh vzgojiteljem. Sledi Sveta Marija Jožefa Rosello, devica tretjega reda sv. Frančiška, ustanoviteljica ustanove Hčera naše Gospe usmiljenja. Vse njeno škoro 70 letno življenje je eno samo veliko krščansko usmiljenje. Kot zadnji v tej knjigi je pa prikazan sveti Anton Marija Claret, katerega vse življenje in delovanje je razodevala eno samo skrb: skrb za zveličanje duše.
Knjiga je zanimivo branje za vsakogar ter z njo Mohorjeva lepo nadaljujejo tradicijo izdajanja svoje nabožne literature za široke ljudske sloje.
Hema Krška, je tretja letošnja Mo-horjevka. Je to življenski roman sv. Heme, koroške slpvenske svetnice, ki obsega čas od leta 970-1045. Napisala ga je znana pisateljica Dolores Vieser, iz nemščine ga je pa prevedel J. P. Mohorjeva je letos izdala drugi del tega romana. Ni treba še posebej naglašati lepote tega dela. Tud j ne jezika, v katerem je podano. Kdor je bral prvi del, je komaj čakal nadaljevanja in ga je z navdušenjem prebral.
Prav zanimiva je knjiga Domače zgodbe. Napisal jih je, ali kakor sam pravi na naslovni strani “jih spoštljivo pripoveduje” Lojze Uija. V sedmih zgodbah Uija pokaže, da zna pisati in pripo-dovati ljudske zgodbe v lepem in sočnem jeziku in da zna zadeti zelo pristno ljudski način pripovedovanja. Stari in mladi izseljenci bodo z zanimanjem brali zgodbe o Kristusu in Petru, ki sta v Kranju
posebne kom. oddelke. Javno so morili samo bogate kmete, vse ostalo kmečko prebivalstvo pa je bilo treba likvidirati hitro in po možnosti brez prič. čopič o “Tigru” pravi, da je potem, ko je zopet do temelja uničil kmečko vasico, zapisal v dnevniku: “Spet smo zbrisali umazan madež in se za korak približali prevzemu oblasti.” S takim početjem so komunisti sejali strah in grozo naokoli. Tudi med komunisti samimi, čopič to položi v usta komunističnemu poveljniku v vasi Japaga, ko pravi: “Danes, sem šel skozi vas, in zdelo se mi je kot da bi me vsi kmetje nemo spraševali: Kaj se bo zgodilo na dan osvoboditve, ko bodo te krvoločne beštije same določevale ljudsko usodo, ljudje, ki ne spoštujejo življenja niti lastnine? Kaj nam bo prinesla taka svoboda?”
Temu partizanskemu poveljniku je pozneje dal odgovor Djilas s svojim “Novim razredom”. Edina razlika med čopičem in Djilasom je ta, da čopič končno zrevolucionira prebivalstvo proti komunističnim nasilnikom, jih pobije, toda komunisti nato upor zatro z še večjim nasiljem.
“Demokracija” zaključuje prikaz čo-pičevaga dela z ugotovitvijo:
V svojem “Nemem smodniku” slika Čopič podobo ne samo Jugoslavije, ampak vseh ljudskih demokracij Vzhodne Evrope, slika resnično podobo pravega ozadja in ciljev komunistične polastitve oblasti, človek ne ve, ali naj bolj občuduje neverjeten pogum komunističnega poslanca Branka čopiča, ki je z vso odkritostjo dinarske rase obračunal s komunistično hinavščino in lažnjivostjo, ali pogum beograjske založbe “Prosveta”, ki je s tako uničujočo kritiko zagnala na smetišče toliko slavljene komunistične partizanske junake.
Ne vemo še, če in kako je reagiralo partijsko vodstvo na ta čopičev roman.
SETEV
je naslov literarnemu glasilu učiteljskega naraščaja za dvojezične šole na Koroškem. Izhaja kot razmnoženina, že šesto leto. Nedavno je izšla štev. 1-2. Urednik je Aleksander Brenner. Na u-vodnem mestu je zapisal naslednje ugotovitve: “Pred menoj leži prva številka Setve v prvem letu izhajanja. Misli u-hajajo nekaj let nazaj, ko je bilo naše literarno glasilo pravzaprav še v povojih. Plahi in negotovi so bili prvi poizkusi, kot so plahi prvi koraki otroka. In kakor najde otrok dopadenje nad prvimi koraki in pozkuša še in še, tako tudi mi nismo odnehali, še in še smo poizkušali in se vedno pogosteje oglašali. Ne več tako plaho, temveč sem in tja s kar mojstrskimi črticami, raznimi • doživljaji in drugimi literarnimi literarnimi prispevki”.
Za temi uvodnimi besedami je na/29. straneh objavljeno zanimivo branje, ne le za dijake, ki se v učiteljišču pripravljajo na pouk mladine na dvojezičnih šolah, ampak tudi za odrasle. Tej idealni slovenski mladini želimo pri njenem kulturnem delu pri listu veliko uspehov, pri slovenski javnosti pa mnogo razumevanja za njihove težnje.
i 1
pri Bahaču prenočišča iskala, o nesrečnem čiku Gostačevega Joža, o požrešnih tericah, o strahovih in strašilih, o prodanem Tončku in druge. Pri tej knjigi je padla zanimiva pripomba, da se je Lojze Uija vrstil med tiste, ki so po 50 letu začeli pisati knjige.
Knjižica Štorije II. del, ki jih je zbral Franc Kotnik, je tudi po svoje zanimiva. Dr. Pavel Zablatnik pravi u uvodu, da je dr. Kotnik s področja Ijudske-ča pripovedništva priredil v svojih Štorijah s koroškimi pripovedkami in pravljicami prvo znanstveno urejeno zbirko te vrste in da je tik; pred svojo smrtjo uredil še II. del svojih Štorij. In ta II. del imamo v knjižni zbirki, razdeljeni v bajke, pravljice, pripovedke, legende, basni in živalske pripovedke, ter šaljive pripovedke.
Koroški Slovenci, 4. zvezek, z naslovno sliko slikarke Marjance Savinškove v Parizu, je obširna knjižica, obsegajoča 259 strani, v kateri Fr. Erjavec prikazuje zgodovino koroških Slovencev. Vsi dosedanji zvezki obsegajo skupaj 756 strani. V letošnjem zvezku je na zanimiv način podan v XXII. poglavju “Položaj Cerkve v dobi Marije Terezije”. XXIII poglavje govori o “Ožbaldu Guts-manu in začetkih slovenskega preporo-dada na Koroškem”, v XIV je prikazano “Porajanje koroškega ljudskega šolstva”, XV. opisuje “Prvo šolstvo koroških Slovencev”. V XXVI. je podan pregled “Rudarstva ter industrije in trgovine Slovenske Koroške v XVI-XVIII veku”, XXVII. poglavje govori o
ARGENTINA
Guvernerji argentinskih provinc so po končani konferenci v Rosariju prišli v Buenos Aires, kjer so obiskali predsednika dr. Frondizija. Z ozirom na poročila v nekaterih listih, da guvernerji ne soglašajo povsem s politiko dr. Frondizi-jeve zvezne vlade, so guvernerji v Buenos Airesu zatrjevali, da so povsem solidarni z dr. Frondizijem in z njegovo politiko ter da morajo vsi: zvezna vlada in provincijske vlade storiti vse, da bo politika sedanje vlade uspela. Nekateri guvernerji so samo nastopali proti preveliki birokraciji v zveznih državnih uradih. Prihodnji sestanek guvernerjev bo meseca julija v Santiago del Estero, kjer bodo ob 26. letnici smrti radikalske-ga predsednika Hipólita Irigoyena odkrili spoménik. Na to slovesnost so že sedaj povabili predsednika dr. Frondizija.
V	spomenici, ki so jo izdali argentinski nadškofje in škofje po končani letošnji konferenci, se argentinski cerkveni dostojanstveniki obračajo na vlado s prošnjo, naj bodo v sedanjem težkem času žrtve in bremena za vse pravična. Na delavce naslavljajo zagotovjlo, da se bo samo v pravičnosti povsem potrdil nov socialni red, trgovce in industrialce pa prosijo, naj ne izkoriščajo bede in trpljenja ljudstva v sedanjih težavah, v katerih je država. — Po končanem zasedanju so vsi cerkveni dostojanstveniki obiskali predsednika dr. Frondizija. To se je zgodilo sedaj prvič. Prejšnja leta je predsednika navadno obiskala samo delegacija škofovske konference. Ob tej priložnosti se je predsednik osebno seznanil s škofi, ki so bili imenovani v zadnjih letih. Nato pa je bil med njimi in cerkvenimi dostojanstveniki razgovor, ki je trajal 40 minut. Po konferenci je bilo objavljeno, da se je razgovor nanašal na škofijsko in predsednikovo poslanico ter da je treba voljo obeh združiti v skupno dobro republike.
Minister za narodno obrambo ing. Gabriel del Mazo, ki zaradi bolezni več kot pol leta ni vodil svojega resora, je popolnoma ozdravel ter je prevzel svoje ministrstvo.
Notranji minister dr. Vitolo je ob nastopu službe novega državnega podtajnika v tem resoru arhitekta Balbina naglasil, da v državi traja še naprej vzdušje nasilja, ki vlado ovira pri njenem delu.
V	Buenos Airesu se je v zadnjem času nekajkrat oglasila tajna peronistična radijska postaja. Policijske oblasti je doslej še niso mogle izslediti, ker oddaja samo po nekaj minut in je zelo slaba.
V	Alta Gracia, v Kordobskih planinah, so argentinski krščanski demokrati imeli tri dni kongres svoje politične skupine. Do njega je prišlo zaradi notranjih sporov. Zaradi tega je odstopilo tudi vodstvo stranke. Za predsednika je bil izvoljen dr. Luka Ayarragaray, px*i zadnjih volitvah kandidat te stranke za predsednika republike.
V	argentinskih državnih uradih nameravajo uvesti nov delovni čas’ od 9-17. ure.
Medtem, ko se ena skupina argentinskih vladnih poslancev mudi na obisku v ZDA, je druga skupina pod vodstvom predsednika poslanske zbornice prof. Monjardina, odšla na obisk v Zahodno Nemčijo.
Med argentinskimi romarji, ki so v jubilejnem letu lani obiskali Lurd, je bil tudi hromi argentinski škof v Lomas de Zamora Msgr Filemon Castellano, škofa Castellana je kmalu po posvetivi za škofa zadela otroška paraliza. Ostal je pri življenju, vendar hrom na obeh nogah. Sedaj ga vozijo okoli z vozičkom. Z njim je bil tudi na romanju v Lurdu in je tam vsak dan tudi maševal pred lurško votlino.
V	Buenos Aires bo v začetku marca prišla na obisk skupina 32 severnoameriških časnikarjev ter izdajateljev listov in revij.
Predsednik bolivijske republike Herman Siles Suazo bo v začetku aprila prišel na obisk v Argentino.
“Jožefu II. in začetkih osvobojevanja podložnikov”, v zaključnem XXVIII. so pa prikazane “jožefinske cerkvenopoli-tične reforme”. V knjigi je zbrano o-gromno gradivo, vendar je vse podano prepodrobno.
To je letošnji knjižni dar Mohorjeve. Lep je in je prav da slovenski izseljenci pridno segajo po tem dobrem branju ter si z Mohorjevimi knjigami spopol-njujejo svoje družinske knjižnice.
V Argentini jih ima na razpolago Du-šnopastirska pisarna, Ramon Falcon 4158, Buenos Aires. Stanejo $ 160.—. Pri pošiljanju po pošti je treba posebej še plačati poštnino.
Ilovice	it SCo
V	zveznem parlamentu so sprejeli zakonsko določilo, da morajo zvezne ustanove do 30. junija t. 1. sistematizirati delovna mesta. Če tega do tega časa ne bodo storile, ne bodo smele nameščati novih uslužbencev.
V	republiškem Svetu za zdravstvo v Ljubljani so razpravljali o honorarnih namestitvah zdravstvenega osebja. Referent o teh vprašanjih dr. Drago Mušič je navajal, da dosedanji način urejanja honorarnih služb in zaposlitve izven rednega delovnega časa ni enoten. Ma področju ljubljanskega okraja je n. pr. razlika med honorarji od 192 do 1200 dinarjev na uro. Velike nerednosti so tudi pri razporejanju zdravstvenega osebja in so primeri, da imajo nekateri zdravniki kar dve honorarni službi hkrati ali pa opravljajo honorarno službo kar med rednim delovnim časom.
V	Ljubljani je decembra meseca umrl. redni vseučiliški profesor ing. Mario Osana. Pokojnikovo^ ime je najtesneje povezano z nastankom ljubljanske radijske postaje in z njenim tehničnim vodstvom. Bil je sploh pionir slovenske radijske tehnike, hkrati pa tudi soustanovitelj oddelka za elektrotehniko na ljubljanski univerzi. Bil je zelo priljubljen, tako med svojimi tovariši profesorji, kakor tudi med dijaštvom, kar so pričale številne osmrtnice, ki so naznanjale njegovo smrt v ljubljanskih listih. Za univerzo so jo objavili rektor prof. dr. Dolfe Vogelnik, dekan fakultete za elektrotehniko in strojništvo prof. ing. Feliks Lobe, kot predstojnik oddelka za elektrotehniko pa prof. ing. Marjan Gruden.
Na ljubljanski univerzi je bila skupščina vseučiliških študentov, ki so or-
NAROČNIKOM IN BRALCEM SVOBODNE SLOVENIJE
V Svobodni Sloveniji smo doslej objavljali kot podlistek več daljših romanov. Tako roman enega največjih argentinskih pisateljev Hugo Vasta, Ivana Tabor in 666, sloviti roman nemškega pisatelja Louisa de Wohla Zemlja je ostala za nami, za 100 letnico lurških prikazovanj pa Werflov prelepi roman Pesem o Bernardki.
Ker pa je med rojaki razmeroma malo knjig z deli slovenskih klasikov in drugih novejših pisateljev so nam naročniki in bralci lista ponovno izrazili željo, da bi v podlistku objavljali tudi dela slovenskih pisateljev. Njihovi želji smo letos ustregli. Objavili smo že prelepo Cankarjevo Skodelico kave ter Majcenovo globoko črtico Zadnje pismo. Od istega pisatelja sedaj objavljamo Bogarja Meha in Marijo. Objavili bomo pa še več njegovih stvari. Istočasno v Svobodni Sloveniji objavljamo v podlistku’ tudi najnovejše delo Jožeta Vomber-garja Zakleta Vernica, ki še ni bilo nikjer objavljeno.
ganizirani v Zvezi študentov Jugoslavije na ljb. univerzi. Na skupščini je rektor univerze dr. Vogelnik navajal, da “zaradi pomanjkljivosti pri vzgoji na univerzi in tudi delu študentske organizacije prihajajo z univerze ljudje, ki nimajo jasne predstave o svoji vlogi v družbi. Krive pa so tudi napake, ki so se pojavljale pri organizaciji ideološko-po-litičnega dela. Množičnost za vsako ceno je povzročila zanemarjanje posameznika”. Dr. Boris Ziherl je pa kot komunistični ideolog naglašal, da je “mnenje, da se študij neha tam, kjer se pričenja stik z živimi aktualnimi problemi našega življenja, zastarelo. Idejno delo je sestavni del študija”. Dalje je poudarjal, “da pomanjklivosti ne izvirajo samo od študentov, marveč tudi od ljudi konservativnih nazorov, ki jih skušajo uveljaviti v našem času.” Nastopil je končno tudi proti temu, da bi študenti prihajali kar iz študentovskih klopi na mesta asistentov, ne da bi “prvotno svoje znanje preizkusili v praksi.”
V Ljubljani so ustanovili Združenje iznajditeljev Slovenije. Na ustanovnem občnem zboru je dekan pravne fakultete dr. Stojan Pretnar navajal, da je v pripravi nov zakon o patentih, ki da bo “odpravil dualizem prejšnjega patentnega zakona”. Novi patentni zakon bo po zatrjevanju dr. Pretnarja “patent razcepil” t^ko, da bodo imele do njegovega izkoriščanja pravico “le socialistične
SLOVENCI V
BUENOS AIRES
Dekleta na izletu
Spričo vseh vremenskih neprilik in neugodnih napovedi koncem preteklega tedna, je bila nedelja 22. februarja proti vsemu pričakovanju sijajen izletniški dan. Izkoristila so ga dekleta, članice in prijateljice Slovenske dekliške organizacije. Zbrale so se zjutraj v Ramos Me-jia in takoj po slovenski maši odhitile s skupnim avtobusom na prijazno “granjo” v Gral Rodriguez. Kar v hipu se je prostrani bazen napolnil s spretnimi plavalkami. Pridružile so se jim še ostale, ki so v vodnem športu še bolj začetnice. Proti večeru so dekleta kar težko verjele, da se bo le treba posloviti. In šele tedaj je marsikatera spet znova ugotovila, da sonce toplo ogreje in opali kožo kar tako mimogrede. Veselje in pesem sta spremljala dekleta nazaj v Buenos Aires.
OSEBNE NOVICE Poroke
Dne 17. t. m. sta se poročila gdč. Jo-sipina šoba in g. Emil Blaž. Nevesti, svoji bivši uslužbenki, je bila za pričo ga Helena Banko, ženinu-nečaku pa g. Geza Banko, znani slovenski staronase-ljenec-industrialec. Na poročni gostiji, ki je bila bila na ženinovem domu, so se zbrali številni svatje — stari in novi
STANKO MAJCEN	3
JBogar Meh o in Marija
V delavnico nas ni spustil. Razumeli smo, da mojstra, ki dela na rok, ne kaže motiti, in pustili smo ga v samoti snovanja in svobodi ustvarjanja, kakor da je sam Rodin ali Meštrovič in ne Melhior Tegoba, rezbar pri Mariji Snežni, Miholjev dol štev. 3.
Stric se je pripeljal v koleslju in srečno smo širokega gospoda zložili pred prag. Tolikanj se je rado val snidenju z nami, da sprva ni mogel spraviti besede iz sebe. Samo gledal je, gledal vrata, okna, strešni žleb, sep in brajde in še skremžil bi se bil, da mu nismo solz zdruznili s smehom. Po večerji smo mu razkazali kamnitno mizo, ki za njo sedimo, kamnitno klop, stopnice, ki se po njih spenjamo spat, koprive, ki bohotijo za plotom — vse, vse je hotel videti, in še mu ni bilo dovolj. Pod noč smo udarili tarok, zgubljal je kakor za stavo, čeprav je bil ‘kapiteljski’ in med samimi nami, ki smo komaj vedeli, kaj so karte — toliko da smo na križ in njegovo jutrišnjo blagoslovitev skoraj pozabili.
Ob petih se je zbudil in nas zbral okrog postelje ob hudih samoočitanjih.
“Otroci božji, kako je s križem, ali je nared, ali ga bom mogel blagosloviti saj zato sem prav za prav prišel?”
“Vse v redu,” smo ga potolažili, “samo Marije ni. Je Meho ni hotel. Saj poznaš Meha.”
“Ne poznam ga, vendar sem čul zanj in za podobne mu mojstre. Trmoglavi so; kakor so uredili, tako pa bo. Boga imate ? ”
“Ah, stric, saj brez Boga ne bi bilo
niti blagoslavljanja. Visi, pripet je, kakor samo pripet biti more. .. Brez skrbi bodi, na prazen nič te ne bi bili vabili.”
Marije res ni bilo; stric je po pozni maši blagoslovil razpelo in telo Križanega, na prazno polico pod Zveličarjevima stopaloma pa je kanil kapljo blagoslov-vljene vode: “Če bi se umetnik premislil, čudna so pota človeške trme, naj vam bo to znamenje, da je za Mater božjo pripravljen prestol tudi na tem skromnem vašem in mojem vrhu. Ave, Marija!”
Ozrli smo se na prazno polico vsi, kar nas je spremljalo strica na povratku nazaj v mesto, in nič nismo bili žalostni. Obešeni za blatnike koleslja, ki je čvrsto di-čal, sede pri kočijažu na kozlju, spoprijeti z vzmetmi od zadaj, tako smo ga pospremili z “veliko asistenco” do. cerkve, do vrh klanca, od ondod pa je moral sam nadaljevati pot v neljubo mu mesto, nazaj pod nevšečno mu dostojanstvo, pod jarem službe in robstva.
Še se je ozrl za nami in oblak prahu ga je zagrnil očem.
Vračamo se in skozi mrak spuščajoče se noči pokaže otroški prst na polico pod Kristusovimi nogami:
“Marija stoji!”
Zapičimo pogled v polje, določeno za Marijin kip, in kaj ugledamo?
Marijo! In kakšna je? Komaj se dajo razbrati v somraku obrisi postave, črte in gube obleke, obradek in čelo... Marija je kakor vse druge; da ni bila borba zanjo toliko ljuta, še zapazili bi je ne bili.
Tako pa ne stojimo pred njo in o-
organizacije”. Po njegovi izjavi bodo “moralne in materialne pravice iznajditeljev zaščitene.”
Umrli so. V Ljubljani: Jožica Markelj, roj. ¡Štih, učiteljici v p., Anton Skubic, uslužbenec podjetja Snaga, Karel Simončič, strojevodja v p., ing. Ivan Gruden, direktor zavoda za proučevanje dela in za varnost pri delu, Frančiška Traven, roj. Tekavc, Vida Kovič, roj. Zameic, Ferdinand Maschke, Ludvik Logar, upok. Marija Pirc, roj. Breme, vdova po v. rač. inšpektorju, Rudolf Starki, finančni inšpektor v. p., Danica Budi-mir, roj. Pertot, Franc Kovač, pom. direktorja Komunalne banke v Kočevju, Franc Selan, v rač. inšpektor v p., Leo-poldina Smole, roj. Učak, Stane Starin, uslužbenec podjetja Elektro Ljubljana, Nežka Peklenik, Marjja Klavžar, roj. Vidmar in Vinko Rozman, st. biv. trgovec v Slovenj, gradcu, Pavla Gole, roj. Brinovec v Trbovljah, Marija Sitar, roj. Kavar, vdova v Radovljici, Frančiška Bevk, roj. Perko v Škofji Loki, Franc Resnik, pos. in mlinar v Tlaki, Marija Zupan v Koroški Beli, Helena Obrež, roj. Vozel, gost. v Novem mestu, Vladimir Blaj v Izoli, Karel Franc, kovač in varilec v šent Jurju pri Celju, Vence Vesel, pos. v Globeli, Alojz Janežič v Višnji gori, Milo Bobek, upok. v Celju, Robert Razinger, upok. v Zagorju, Frančiška Kogovšek, gospodinja na Vrhniki, Ivan Tomšič, pos., mlinar in žagar v Kočevju, Franjo Žagar, uslužbenec podjetja Avto-centar v Zagrebu, Mimi Koščak, roj. Orel iz Vel. Lese pri Krki in Viktorija Suhadolnik, roj. Ograjenšek v Slovenj gradcu.
ARGENTINI
slovenski naseljenci. V petek dne 20. februarja t. 1. sta stopila pred oltar v župni cerkvi Naše Gospe dobrega sveta v Bs. Airesu g. Jure Ahčin iz Ljubljane in gdč. Stana Bitenc iz Kranja. Mladi par je poročil ženinov sošolec g. župnik Tone Škulj iz Morona, za priči sta pa bila: Nevesti njen oče g. Stane Bitenc, ženinu pa g. dr. Janko Jazbec iz Cordobe. V soboto dne 21. februarja je bila poroka v slovenski kapeli na Ramon Falconu. Poročila sta se gdč. Marija Anzeljc, ki je pred nekaj dnevi prišla iz Blok, in g. Franc Močilnikar, znani protikomunistični borec. Poročne obrede je opravil g. direktor Anton Orehar, za priči sta pa bila ga Marija Marinček in g. Franc Remic. Poročna gostija je bila v Slovenski hiši. Novoporočencema so na ženito-vanjski pojedini prisrčno nazdravili g. direktor Anton Orehar, za njim pa g. Maks Jan v imenu Družabne pravde, biv. bloški župan g. Jože Rudolf pa v imenu bloške soseske. V nedeljo dne 22. februarja smo imeli v Bs. Airesu tudi slovensko poroko. V cerkvi čudodelne svetinje je g. Fedor Eiletz popeljal pred oltar svojo izvoljenko ( gdč. Lavro Marto Covello Larrieu. Mašo je imel in mladi par tudi poročil g. direktor Anton Orehar, za priči sta pa bila ženinov oče g. Leopold Eilez ter ženinov brat g. Božo
Eiletz. Poročno slavje je bilo v najožjem družinskem krogu na domu ženinovega očeta g. Leopolda Eiletza. Mladim parom ob vstopu v novo življenje iskreno čestitamo ter jim želimo mnogo sreče in božjega blagoslova.
Družinska sreča
V	slovenski kapeli je bila krščena Gabrijela Alma Bučar, hčerka Alojzija Bučar in njegove žene ge Alme, roj. Antonič. Botra sta bila g. Jože Bučar in ga Lidija Kadivec. Krstil pa je g. direktor A. Orehar. Srečni družini naše čestitke.
Duhovniške spremembe
Iz Kanade se je vrnil v Argentino Rev. Ivan Jan CM. V Kanadi se je mudil na obisku pri svojem bratu, v USA pa pri svoji sestri. V Torontu je obiskal tudi svoje duhovne sobrate v slovenski fari Marije Pomagaj. Po vrnitvi v Argentini bo sedaj deloval v Baragovem misi-jonišču v Slovenski vasi. v Lanusu. Č. g. France Buh CM bo pa iz Baragovega misijonišča prihodnji ponedeljek odšel na novo službeno mesto v Apostolsko šolo v Escobar v provinci Buenos Aires. Odhod slovenskih usmiljenk v Kanado
Dne 24. februarja sta odpotovali preko Čila v Kanado s. Libija Krek, sestra predsednika NO za Slovenijo g. dr. Mihe Kreka, in s. Prebil. V Kanadi bosta pri slovenski fari Marije Pomagaj v Torontu skupno s tremi sestrami, ki bodo prišle tja iz Francije, ustanovile sestrski zavod. Obema slovenskima usmiljenkama na novem službenem mestu in v novi deželi želimo veliko uspeha in zadovoljstva.
SAN MARTIN
V	San Martinu, ulica Tucuman 171, 4
kvadre od Trga San Martin, iz tedna v teden bolj rastejo novi prostori. V njih bo našel svoj prostorni dom slovenski šolski tečaj v San Martinu. Tu se bo zbirala tudi lahko slovenska mladina. Tu bodo prav tako lahko prireditve, kot jih imajo po drugih slovenskih naseljih na področju Vel. Buenos Airesa. Z eno besedo: Novi lepo urejeni prostori bodo postali središče Slovencev v San Martinu.
AVSTRALIJA
Slovensko društvo v New Castlu je priredilo 31. januarja veselo predpustno zabavo.
Slovensko društvo v Sydneyu je imelo januarja meseca redni občni zbor. Izvoljeni so bili: predsednik Janez Perko, podpredsednika Karel Dolenc in Lojze Sevnik, tajnica Vlasta Cergol, blagajnik Marijan Kovač, referentka za kulturo Tončka Vodopivec, referent za socialno pomoč dr. I. Mikula, gospodar Mitja Kušar. V nadzornem odboru pa so Niko Krajc, Milivoj Lajovic in Marija Kovačič. Častni predsednik društva je p. Bernard Ambrožič. Na občnem zboru je bil tudi razgovor o bodoči usodi tamošnje-ga slovenskega doma. Iz poročila, ki je
Vsak teden ena
KJE NEK ZEMLJA GROBE KRIJE...
Kje nek zemlja grobe krije, kjer junaki domačije mirno smrtno spanje spe?
Ali nihče za njih ne ve?
Rad nad tvojo, hrabri Samo, črno bi pokleknil jamo, prst poljubil, ki pod njo hrabro ti leži telo!
In kleče nad tvojo rako sebi bi ljubezen tako, kakršno si ti gojil, rad v želeče srce vlil.
V pesmih glas bi tvoj povzdignil, z njim Slovence bi navdihnil, tvojo, vrednost rod spoznal, tebe vreden bi postal.
Da postane vse to resničnost, prav lepo vabimo vse rojake iz San Martin-skega okraja, da se ob osobotah popoldne pridružujo požrtvovalnim delavcem, ki urejajo omenjene prostore.
LANUS
Občni zbor Sociedad de Fomento
V nedeljo je bil v našem društvenem Domu letni občni zbor Sociedad de Fomento. Na njem je dosedanji odbor podal točna poročila o delu v pretekli poslovni dobi. Glavni uspeh je bil izdelava več sto novih plošč za hodnike ob cestah, ki so bile nemeščene na najbolj potrebnih krajih ter podrevesenje ene cuadre v vasi. Občni zbor je nadalje sprejel nekaj načelnih sklepov v smernice novemu odboru.
Pri volitvah je bil enoglasno izvoljen nov odbor, ki je sestavljen takole: Predsednik Ignacij Glinšek, podpredsednik France Papler, tajnik France Koprivnikar, podtajnik Slavko Reven, blagajnik Rudolf Rozina, podblagajnik Martin Miklič, odborniki: č. g. Janez Petek CM, Jože Hočevar, Lojze Koprivnikar, Franc Rozman, Ludvik Šmalc in Stane Jemec. Preglednika računov sta France Zabukovec in Maks Jan.
bilo podano na občnem zboru, je razvidno, da je obstojala najemninska pogodba med Slovenskim društvom in frančiškanskim redom do 31. dec. 1958. Por daljšali so jo še za naslednjih 6 mesecev, t. j. do 30. junija t. 1. Po preteku tega roka bo pa moralo društvo hišo izprazniti, če je v tem času ne bodo kupili. Odbor Slovenskega društva je pred občnim zborom sklenil, naj se ustanovi družba Sloven Dom Limited, ki naj bi zbrala potrebni kapital za nakup hiše, katero bi bilo mogoče dobiti za okoli 10.000 funtov. Potrebni depozit znaša 3 do 4.000 funtov.
V Melbourneu so imeli 14. decembra premiero veseloigre Stari grehi. Naštudiral jo je Srečko Košir.
(Nadaljevanje na 4. strani)
SLOVENCI PO SVETU
krog nje le mi otrocih stoji vsa soseska in še sosedov Bari si od začudenja ne ve kam...
“Ni je bilo in je ni moglo biti... zdaj pa je, Prikazen!” je čveknila Jula, občinska reva, in Jera, malo trknjena gostača Nekrepovih, ji je pritrdila; Jula je pošepala z ubogo nogo in ponovila svojo modrost vsakomur, ki jo je hotel poslušati.
Ločili smo se od prelepega kipa — v mraku se je zdelo, da se nam smehlja z Mehovim nasmehom — in že smo bili za večerno mizo. Po večerji, utrujeni in zaspani od dogodkov dneva pa tudi od ljubezni do strica, ki nam je bil tako hitro minil, smo se že ozirali po posteljah, ko se od križa znova začuje šum in topot ljudi. In raztrgani klici: Marije ni, Marije ni!
Planemo in smo sredi pehajočih se komolcev, sredi gnetočih se teles. Polica pod Kristusovima stopaloma je zopet prazna. Nikoli ni bila! tako prazna, tudi ne pred “prikaznijo”, kakor je prazna zdaj, ko je Marija že bila tam in zopet odšla...
“¡Še tega nam treba, da se dogajajo čudne reči, ko tako ni miru okrog znamenja, samo, da ga 'je postavil Meho! Z zlimi duhovi je v zvezi.”
“Ali pa smo vsi plripiti od dobrega kanonikovega vina,” se je odrezal bas čokatega moža, ki je bil pri blagoslavljanju navzoč, vedel za ves dogodek in še pomagal Krista pripenjati na razpelo, visoko in široko, kakor je bilo. To je bil blagodejni bas soseda Andrejca, ki je kmalu nato umrl nagle smrti pod hrastom, ki ga ni pddiral za razpelo, temveč za sode...
Stara Marjeta se je prekrižala vpričo
razpela, povzdignila oči k nebu in spomnila vse navzoče, da so umrljiva bitja, ki utegnejo že jutri gledati večnosti v nespremenljive oči.
“Grešnik je imel svoje prste vmes, grešnik je pripel Trpečega na križ, grešnik mu je pobarval žeblje, grešnik mu je Mater odtegnil sprva, ko pa je spoznal, da brez Matere ni odrešenja, jo je milostno postavil tja. In zdaj jo je zopet odnesel... Ah, kakšne nadloge še pridejo za vse to početje! Strela bo u-darila v znamenje in konec ga bo... Amen.”
Tako je jedikovala stara Marjeta in poslušali smo jo z jezečimi se lasmi.
Ko se je bila ta temna družba kritikov porazgubila — v ušesih nam je še odmeval glas zadnjega godrnjača: saj je bila taka, kakor bi se bila najedla krompirja, uboga Devica — in ko smo , že bili legli spat, da prespimo in presa-njamo to čudno dogodivščino, ni žilica dala kdaj temu, kdaj onemu:
“Saj je vendar vse skupaj tako, da se je Meho vzlic vsemu odločil, da izdela kip ‘enkrat za vselej’, kakor je bil obljubil, ko ga je pa dodelal in skrivoma prinesel na kraj, ga je postalo sram, dvomljivca. Ni izključeno, da je slišal tudi sodbo ‘sveta’ o svojem delu, uničujočo sodbo, pa si ga je zopet stisnil pod suknjo in ga ponesel domov, kjer ga ima spravljenega za boljše čase, za čase boljšega razumevanja svoje umetnosti.”
“Sram ga je postalo,” smo odločili vsi in žal nam je bilo umetnika, ki je na našo besedo tvegal veliko delo svojega življenja in ki se mu je zrušilo mimogrede in brez potrebe, tako rekoč ob splošnem nezanimanju in popolnem nerazumevanju prizadetega občinstva.
“Ubogi Meho in njegov življenski ‘oeuvre’! Samo, da nam ne umre, preden ga ne utolažimo.”
V takih mislih smo zaspali in sanjali o hlodih za Miholjevim hlevom.
III
“Ah,” je vzdihovala Miholjka na ka-menitni klopi in se presedala z konca na konec, “to je bil direndaj: zdaj, da jo bo naredil, zdaj, da ne, in komaj je začel, je vse zopet vrgel v kot. če bo iz te Marije Marija, sem si dejala, rada počakam na sodni dan. Veste, otroci, da' je tudi jokal vmes? Ta tršati, preklasti, ko smodnik suhi Melhior — prav zalotila* sem ga v joku. Ni umetnik, vsaj tak ne, kakor bi moral biti, z vihrajočo zastavo las in s srepim pogledom na vse, kar je pod njim, globoko pod njim — umetnik je pa le. Svoje bere umetnik. Boril se je najprej z lesom, ki ni bil prav prikladen, potem z orodjem, ki mu je nagajalo, in nazadnje še z barvami... Ko pa je dodelal, je bil ponosen na svoje delo, žarel je od ponosa... In potem je prišel dvom — najbrž je to ostrejša bolečina. In še ta ljudska sodba je prišla, ki pa ne boli tako.. . Saj nisem vedela poprej, šele pri njem, preprostem obrtniku, sem se naučila. Prvi, ki podvomi v vrednost dela, je vselej mojster sam, in naj bo to Gašper, Melhior ali Baltažar, in šele potem se oglasi ljudska duša, ki pa kajkrat ni duša, temveč... vse nekaj drugega. O Bog, in zdaj je bolan.”
“I, jetičen je, saj mu jetika gleda že iz oči. Še dobro, če jo ima od matere, navadno jo taki ljudje dobe od gladova-nja.”
“Gladuje tudi?”
“Kako ne bi gladoval, če dela nima niti delati noče?”
Kako se reče
Ste uganili, kako se reče “mostrador” in “callejón sin salida”? Kdor se ne more spomniti slovenskega izraza ali pa ga sploh ne pozna, naj si zapomni: mostrador — prodajna miza, pult; točilna miza (če se prodajajo pijače)! Nemci pravijo “Ladentisch”, “Schai\ktisch”, Angleži “counter”, Francozi pa “comptoir”. V biféju (točilnici) imamo bifejsko mizo (“Stehtisch”). če je iz zveze dovolj razvidno, za kakšne vrste mizo gre, dolo-čilni pridevnik (prodajna, točilna) kar izpuščamo, saj je bolj praktično rabiti eno besedo kot dve. “Callejón sin salida” —slepa ulica. Ta izraz ima tudi v slovenščini poleg osnovnega, pravega, preneseni pomen: stvar, zadeva, iz katere ne najdemo izhoda. V tem smislu ga večkrat rabimo, kadar govorimo o političnih zapletljajih.
Ob točilni mizi sem se spomnil kavarne. Na ulici srečam dobrega znanca in ga povabim v bližnjo kavarno, da se malo pomeniva. Komaj sedeva, že stoji pri naju natakar (“mozo”, “kelnar”). Kaj bova pila? “Un café express”, če bi bila na Slovenskem, kako bi rekla? Ekspresna kava. Kot vidite, nimamo domačega izraza, a nič za to, saj “express.” srečamo v raznih jezikih (express-coffee, Expresskaffee). “Mozo, un cortado por favor” se čuje od sosednje mize. Kdor je hodil v slovenske kavarne, se bo spomnil: kapucinec. Ne vem, ali smo besedo pobrali od Nemcev (nem.: Kapuziner) ali smo jo sami “pogrunta-li”. Važno je le, da je udomačena in da je SP ne preganja.
Ne bo škodilo, če mimogrede omenim še nekaj drugih izrazov. Splošno znana angleška beseda “sandwich” se uporablja tudi pri nas in se piše kar po slovenskem pravopisu: sendvič (tako tudi bifé namesto buffet in razne druge zelo udomačene tujke). Imamo pa tudi svoj izraz: obloženi kruhek.
V slovenskih mestih skoraj nismo poznali bara, tu v Buenos Airesu pa jih imamo celo vrsto: amerikanski bar, ape-ritivni, ekspresni, mlečni (bar lácteo), nočni (night club), restavracijski, plesni itp. Imamo pa tudi druga gostišča: bife (točilnica), čajnica, gostilna, kantina, krčma, menza, okrepčevalnica, pivnica, restavracija, vinotoč, vinska klet, zajtrkovalnica ipd.
Pakete za Veliko noč
vsakovrstne, kakor tudi zdravila, šivalne stroje, radijske aparate, dvokolesa itd. najbolje in najceneje pošilja
Jadran « Pak
Charcas 767 in 769	— TE 31-8788
HOTEL PACIFICO
Uradne ure od 15-19 ure, ob sobotah od 11-13 ure.
Pismena naročila, kakor tudi denar, pošiljajte po giro postal ali z bančnim čekom na
ZDENKA KALEČAK
Casilla de Correo 340 - Buenos Aires Vsi paketi so zavarovani in prispejo v 21 dneh.
Znatno znižane cene!
JOŽA VOMBERGAR
Zakleta
Kar z vrha griča v globino ali od strani ?
Seveda, od strani bi šlo laže in hitreje!
Pa bi verjetno zadeli na grajski zid, ob steno. Kdo bi jo razkopal?
Bolje bi bilo od zgoraj! A če bi po neprevidnosti prebili streho in strop pa padli v globino visokih dvoran — ali celo brezdanjih grajskih ječ?... Ne, ne!...
In kdove, če bi nam sedanji lastnik griča sploh pustil tam kopati ? ...
Čudno, da ne koplje on sam! Najbrž sploh ne ve, kakšne neizmerne zaklade ima pod svojim hribom! Seveda — saj ni poslušal Alenkine štor je!...
“A čemu bi kopali in se trudili?” se je nazadnje posvetilo Tinetu. “Rešimo zakleto gospo, pa dobimo grad in vse zaklade v last! Sedem let smo stari!...”
Oba s Franceljnom sva osupnila ob tako čudoviti pa preprosti Tinetovi misli.
Saj res! Kako da nismo že prej pomislili na to? Sreča se nam kar sama od sebe ponuja! Do božiča še nihče izmed nas ne bo izpolnil osmega leta. Prekrasna, edinstvena priložnost! Prihodnji božič bi bilo že za vse prepozno!
Ne smemo zamuditi! Kakšno posebno težavo pa pomeni, rešiti zakleto gospo? Strah pred kačo, medvedko in pošastjo? Čemu, če pa že v naprej veš, da mora tako biti! Kratko in malo — potrpiš,
SLOVENCI PO SVETU
(Nadaljevanje s 3. strani)
Na novembrskem občnem zboru Slovenskega kluba v mestu Adelaide je bil izvoljen naslednji odbor: Predsednik Danilo Kreševič, podpredsednik Mario Paluza, tajnik Silvo Rošker, blagajnik Aston Jesenko. V nadzornem odboru so Ignacij Ahlin, Alojzij Povhe, in Boris Knezevič.
V Sydneyu so se poročili: Slavko Fabjan in Pavlina Fabjan, oba doma iz Goriškega; Anton Mlinarič iz Gornje Bistrice v Prekmurju in Gizela Kolenko iz istega kraja; Alojzij Milostnik iz Ilirske Bistrice in Zorka Hromič iz Mr-ljan na Hrvatskem; Janez Godina iz Šent Jerneja in Rezika Kolenko iz Gornje Bistrice v Prekmurju; Karel Simen-čič od Sv. Andraža v Halozah in Ivanka Čeh iz Ptuja; Janez Šteble iz Frankolo-vega in Anica Marušič iz Podbresta na Hrvatskem; Franc Rožanc iz Vrtovelj pri Vremskem Britofu in Angela Stare iz Vodic na Gorenjskem.
Anton Baloh si je pred dvema letoma kupil večje posestvo v Riddell’s Creek-u, 39 milj od Melbournea. Posestvo s hišo in ostalimi poslopji leži precej visoko in je od tu lep razgled na Melbourne. Dne 25. novembra lanskega leta ga je zadela velika nesreča. Med tem, ko je z domačimi podiral drevje v gozdu, mu je iz neznanih vzrokov zgorela hiša in vsa ostala gospodarska poslopja. Nesreča pa moža ni strla. Na svoji domačiji si je za silo postavil barako, v kateri bo stanoval s svojo družino, dokler ne bo znova pozidal hiše in ostalih gospodarskih pritiklin. Slovenci so rojaku v nesreči priskočili na pomoč z živili, obleko in denarnimi prispevki.
Med Slovenci v Melbourneu živi s svojo družino tudi slikar Franc Benko. V Avstralijo je prišel pred 13 meseci iz Haaga v Holandiji, kjer je restavriral slike v haškem muzeju. Več slik je restavriral tudi holandski kraljevski hiši. Njegovo največje delo je po poročilih melburnškega Vestnika slikanje 300 kv metrov fresk na nekem gradu v Jugoslaviji. V Avstraliji Benko trenutno slika freske ih postavlja mozaike za srbsko pravoslavno cerkev v St. Albansu.
Komur se ljubi, naj pove, kako se imenuje posoda za sladkor in sol, Stojalo za zobotrebce (mislim slovenske izraze, ne španske)! Kako bi prevedli “menos mal” ?
Pred nakupom se posvetujte pri
Lojzetu Novaku
Izključno zastopstvo
B V M A R S. R. L
Avda de MAYO 302. T. E. 658-7063
Velika izbira hladilnikov, pralnih strojev, šivalnih strojev, plinskih štedilnikov, TV aparatov ter drugih potrebščin za dom, vse najboljših znamk. Cene ugodne, tudi možnost dolgoročnega odplačevanja. Kličite po telefonu, zglasite se osebno v trgovini. Pridem tudi na dom.
6
Vernica
vzdržiš tiste kratke minute, hitro zamahneš s šibo in zveri niti ne daš časa, da bi preveč rohnela. Toliko, da se bo dobro zavedla — in že se bo morala preleviti! še do deset ne bo treba prišteti — pa bo že vse v kraju!...
In če pomisliš pri tem na prekrasno nagrado — zakaj bi se bal? Nesrečna gospa pa, ki toliko časa, morda že tisoč let ali več, zaman čaka na svojega rešitelja, gotovo ne bo tako nespametna, da bi nam, bodisi v podobi kače, bodisi medvedke ali pošasti, kaj hudega napravila!
Straši pač, ker mora — ker ji je naj-brže tako določeno — da preizkuša rešiteljev pogum. Bedak bi bil, kdor bi ne vzdržal!
In končno — smo tu trije! če ne uspe prvi, pa pristopi drugi in za njim tretji — ni šment, da bi vsem trem ne uspelo! Potem pa si tovariško razdelimo s tem pridobljeno bogastvo!...
Ob misli na neprecenljive zaklade se nam je reševalno dejanje zazdelo tako preprosto in lahko, da smo se čudili, zakaj se ni že pred nami kdo odločil za to dejanje. Velik strahopetec je moral biti tisti Glavačev Martin, da je pobegnil, ko bi mu bilo treba samo še zadnjič zamahniti s. palico!
Mi pa hočemo svetu dokazati, da smo drugačne vrste junaki in ne Glavačevi Martini!
Ej, to bodo ljudje strmeli in nas bla-
NEKAJ IZ GOSPODARSKEGA ŽIVLJENJA
V	kraju Madrejones v arg. prov. Salti so se pokvarile črpalne naprave pri petrolejskem vrelcu. Močni curki petroleja ter plina so 20 dni bruhali prosto v zrak. Vrelec so končno z velikimi napori znova zamašili s pomočjo dveh severnoameriških strokovnjakov. Arg. Državna petrolejska družba je v tem času pri tem vrelcu utrpela škodo 36.400.000 pesov.
V	mestu San Nicolas ,bo meseca maja začela delovati Martinova peč. To je sporočil predsedniku dr. Frondiziju državni tajnik za vojsko general Pacheco.
Dr. José Mora, generalni tajnik Organizacije ameriških držav, je izjavil, da bosta letos v Buenos Airesu dve važni konferenci. Prva bo razgovor strokovnjakov za uporabo atomske energije v industrijske in poljedeljske svrhe ter za zdravstvo, drugo konferenco bodo pa imeli strokovnjaki za pridobivanje jekla iz Južne Amerike.
Nemška veleželezarna Krupp bo v Argentini zgradila veliko tovarno cementa.
Henry Ford je na obisku v Brasilu, odkoder bo prišel tudi v Argentino. Njegov prihod v to deželo je v zvezi s postavitvijo velike tovarne za izdelovanje tovornih avtomobilov.
General Electric preučuje vprašanje postavitve nove velike jeklarne v Argentini. Predstavniki tega podjetja so bili v tej zadevi že pri predsedniku dr. Frondiziju.
Pri zadnji mednarodni licitaciji za na-
vrtanje 4557 novih petrolejskih vrelcev v Argentini je sodelovalo 23 velikih podjetij. Od teh sta samo dve argentinski, vse ostale so inozemske. Y večini iz ZDA in Anglije.
Nacionalna direkcija za preskrbo in nadzorovanje cen preučuje ponudbo nekaterih podjetij, kj so pripravljena dobavljati meso za področje Vel. Buenos Airesa iz provinc Corrientes, Formosa in Chaco. Meso bi prihajalo v to mesto konservirano ter bi 1 kg stal 15 pesov.
Argentina bo verjetno kmalu imela e-lektrarno na atomski pogon. Za postavitev take elektrarne se zanima angleški in severnoameriški kapital. Od Angležev je bil v zadnjem času v Argentini lord Lyttelton, predsednik družbe Associated Electrical Industries, v Severni Ameriki pa take elektrarne gradita General Electric in Westinghouse. Predsednik dr. Frondizi je ob svojem zadnjem obisku v USA govoril tudi o graditvi atomskih elektrarn.
Pan American Oil Company je po več kot enomesečnem naporu na področju Cerro Dragon južno od Chubuta navrtala dva nova petrolejska vrelca. Oba dovajata iz globine 1800 metrov močne količine petroleja.
JAVNI NOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público
Uruguay 387
T. E. 40 - 1605	Buenos Aires
grovali! Mogoče nam bodo še kaj nevoščljivi? Pa jim porečemo: Kaj niste bili tudi vi nekoč sedem let stari? Prav tako kakor mi bi bili mogli .rešiti nesrečno Vernico — le poguma niste imeli!
Morda pa niti niso vedeli za to reč? Alenka te štorije ne pripoveduje vsakomur in tudi ne vsak dan; ona sama pa ni bila deček, sicer bi bila gospo gotovo že sama ob svojem času rešila...
Prilivali smo olja ognju svoje domišljije in sanj — zidali si gradove v oblake z velikimi in smelimi načrti, kaj bomo napravili z neizmernim bogastvom po svojem junaškem dejanju pri Zatrepu. V domači vasi postavimo cerkev, večjo nego je farna. Pa tudi farno prezidamo v večjo in lepšo, tako lepo kot je ni v vsej deželi in daleč naokrog. Svojim staršem, bratom in sestram sezidamo nove. hiše, večje in lepše od župnišča, pa dobri Alenki tudi, se razume! Gospodu župniku in kaplanom pa postavimo kar palače. In vsem revnim v fari pozidamo hiše in poleg njih gospodarska poslopja, jim kupimo živino, njive, travnike in gozdove, vse kar je za gospodarstvo potrebno — pa seveda svojim staršem, bratom in sestram prav tako. Vsem pa damo še denarja, vsakemu mošnjo cekinov, svojcem pa kar polne skrinje — in naši dobri in ubogi starši bodo lepo živeli brez skrbi in truda — kakor graščaki! Misli si, kako bo to lepo!
Mi sami pa si postavimo svoje lastne gradove, take kot bo tisti., ki se bo po rešitvi zaklete gospe spet dvignil iz zemlje. Vsak si je že izbral svoj grič, ka-
PO ŠPORTNEM SVETU
Iz zgodovine nogometa v Sloveniji.
Po prvi svetovni vojni je bila 1. 1919 osnovana Jugoslovanska nogometna zveza, sestavljena iz 6 podzvez in vsega 63 včlanjenimi klubi. Prvo prvenstvo je Zveza organizirala 1. 1922/23. Za prvenstvo so igrali prva štiri leta prvaki podzvez po pokalnem sistemu. Prvo leto je postal prvak Gradjanski iz Zagreba, ljubljanska Ilirija je že v prvem kolu naletela na ta klub in izgubila z 1:2. Naslednji dve prvenstvi je odnesla beograjska Jugoslavija. Ilirija je izpadla tudi te dve leti v prvem kolu. Prvič jo je premagal SAŠK s 3:1, drugič Bačka s 3:0. Leta 1926 je slovenski predstavnik Ilirija naletel na Gradjanskega, ki je postal prvak. Premagal jo je z 7:1.
Za prvenstvo 1926/27 so se pomerili po enojnem točkovnem sistemu. Zmagal je Hajduk, Ilirija pa je ostala na zadnjem mestu. Naslednje leto so spet spremenili način tekmovanja. Naprej so tekmovali po dvojnem pokalnem sistemu, zmagovalci in prvaki treh glavnih podzvez pa so se pomerili po enojnem točkovnem sistemu. Prvo mesto si je osvojil Gradjanski, ljubljansko Primorje je bilo med najboljšimi. Dvojni točkovni sistem se je pojavil 1. 1929 in 1930. Po izločilnih tekmah je igralo 5 klubov po omenjenem sistemu. Slovenci pa ti dve leti nisi prišli v finale. Prvaka sta bila Hajduk za 1. 1929 in zagrebška Concordia za 1. 1930.
Argentinsko moštvo, ki bo igralo na južnoameriškem nogometnem prvenstvu, se pripravlja na tekme. Tako je B-mo-štvo premagalo Sportivo Dock Sud s 6:0. A-moštvo pa je proti Quilmesu zaigralo zelo slabo in je z veliko srečo izvleklo 1:1. Če ne bodo kaj izboljšali svoje igre, ni dosti upanja, da bodo u-spešno zastopali Argentino, čeprav bodo igrali na domačih tleh in pred domačimi gledalci.
Za nogometne tekme v okviru olimpijskih iger 1960 se je prijavilo 36 držav. FIFA pa bo morala znižati število na 16 udeležencev. Objavljamo listo prijavljenih moštev, ki dobro kaže razširjenost nogometa. Avstralija, Avstrija, Bolgarija, češkoslovaška, ZDA, Koreja, Danska, Egipt, Abesinija, Finska, Nemčija, Ghana, Japonska, Grčija, Indija, Indonezija, Italija, Anglija, Irak, Jugoslavija, Luksemburg, Malta, Norveška, Holandija, Poljska, Romunija, Švica, Siam, Tanganjika, Tunez, Turčija, U-ganda, Madžarska, ZSSR, Libanon in Urugvaj. Ker je rok že pretekel, bo samo Urugvaj zastopal na Olimpijskih igrah Južno Ameriko.
V Čilu so zaključili južnoameriško prvenstvo v beisbolu. Prvo mesto sta zasedli Brazil in Argentina.
mor si ga postavi. Stari grad pa prepustimo rešeni gospe Marjeti, da bo mogla mirno živeti v njem na stara leta.
In spet smo ugibali, komu bi še kako dobro delo napravili. Hoteli smo postati dobrotniki vse okolice. Saj bi sami itak imeli preveč! Naj bodo vsi srečni z nami! To bo veselje!...
Zares, nekaj neznansko velikega in čudovitega bo to!
Navdušenje za te velike načrte, ki smo mu dajali duška ob vsakem pastirskem ognju, pa je pri preudarnem Tinetu polagoma pričelo plahneti... čudna skrb se ga je jela polaščati...
Če smo se že odločili za to veliko in junaško dejanje, moramo biti na moč previdni in ves načrt ohraniti v popolni tajnosti! Utegnil bi kdo izvedeti zanj pa nas prehiteti! Pa tudi za vsak primer — da bi se nam ljudje ne smejali in se ne norčevali iz nas, če bi nam morda le ne uspelo!... Na vse je treba misliti! Sicer res ni nobenega dvoma, da bi nam spodletelo — pa vendarle! Bolje bo, če ljudi presenetimo!
To bodo strmeli! In kako nam bodo hvaležni, ko jim začnemo deliti dobro,-te! Mislite si to čudo! Kakor gospodu župniku in gospodom kaplanom se nam bodo odkrivali in nas spoštljivo, hvaležno pozdravljali, čeprav smo še smrkavci! A ne smemo se prevzeti! Že v naprej sklenimo, da ostanemo preprosti in ponižni, kljub časti in bogastvu!...
Ah, da bi nam res uspelo rešiti gospo! Mora! Na neuspeh pravzaprav še misliti ne smemo! Zakaj neki?
ESLOVENIA UBRE
Editor responsable: Milos Store Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires Argentina
CORREO ARGENTINO Central B	FRANQUEO PAGADO Concesión N? 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N7 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 571282	
SLOVENSKI TISK V ARGENTINI
Duhovno življenje. Februar 1959. Vsebina: Mnogim odvratna beseda (Dr. L.
C.); Spomin (M. Irene j a); Molitveni namen (Alojzij Košmerlj); Trascendencia histórica del Mensaje de Lourdes (Joe Juck); Komunizem in cerkev (Prof. Alojzij Geržinič); Križarska vojska — Molitve in žrtve za slov. domovino (Z. J.); O čudežih (Ludvik Šlavelj); Primer ozdravljenja v Lurdu (J. G.)_; Družina — vrt življenja (Zdravko Do-bernik); Brez družine, pa nikdar sam (Jules Pravieux-Jurak); Meja (Gregor Hribar); Mladinski kotiček: Dvojnost življenja (Drat); Marjetica (Zora Piščanec); Tožba (Nada Černetič); Po svetu; Domovina, mili kraj. Potopis (J. Hladnik); Marija, glej (Ljubka Šorli); Iz domovine; Stiske in radosti poljske Cerkve (R. J-c); Med izseljenci: Slovenska izseljenska zveza (Dr. Miha Krek); Argentina, Avstrija; Nove knjige: Zbomik-Koledar Svobodne Slovenije za 1959 (Niko Kotnik); Še ena ocena dr. Ahčinove Socialne ekonomije (Rudolf Smersu) in priloga Božje stezice.
Slovenska pot. Trimesečnik. štev. 3-4. Vsebina: Eslovenia y Eslovenos (Tine Duh); Ob 40 letnici (dv); Doživljaji o-krog 29. X. (Rev. Anton Merkun); Svet “Ljubljanskega triptiha” (Pavle Verbič); V oktobru 1918; Razmišljanja o gospodarstvu v samostojni Sloveniji (J.
T.); Slovenci na mirovni konferenci leta 1919-1920 (Pavle Verbič); Glasovi in mnenja.
OBVESTILA
Izlet Družabne pravde in Slovenske kulturne akcije, ki se preteklo nedeljo ni mogel vršiti zaradi povodnji, bo v nedeljo 8. marca na otok Hiawatho. Ob deveti uri odhod iz pristanišča v Tigrah. Ob 10. uri sv. maša na otoku.
Sestanek SDO bo v nedeljo 1. marca po slovenski sv. maši na Ramón Falco-nu 4158. Predavanje bo imel g. dr. Milan Komar. Vsa dekleta prav prisrčno vabljena. Odbor.
Podporni odsek Društva Slovencev
prosi sve rojake, da mu izročijo rabljeno obleko, perilo in obutev, da se raz-dele med tiste potrebne rojake, ki se dnevno oglašajo v pisarni in prosijo za te stvari. Če ne morete prinesti sami tega na Društvo Slovencev, sporočite po telefonu, da pridemo iskat. Štef. telefona je 69-9503.
Prispevajte v tiskovni sklad
Zato pa sklenimo, da nikomur, pa prav nikomur ne črhnemo besedice o tem in nikjer ne izdamo svojih načrtov!
Tudi v primeru ne, da — pa saj je odveč misliti na to! — da bi nam lepi načrti iz kakršnegakoli razloga spodleteli!... Pa vendarle — na vse moramo biti pripravljeni!....
Previdnost! Dolinšekov Miha tako nekam sumljivo in potuhnjeno hodi okrog nas in skuša prisluškovati našim pogovorom ... Pazimo nanj! Kdo ve če zavoljo naše neprevidnosti že ni kaj slišal! Pozor!...
Tinetova previdnost se nama je zdela pametna in na mestu. V prvem navdušenja sva s Franceljnom morebiti res premalo pazila na svoje besede? Mihovo vedenje se nama je zazdelo res čudno sumljivo. Ali kolikor sva se mogla spomniti, v njegovi družbi vendar nismo nikoli govorili o tem. Miha pa je bil vedno predej čudnega obnašanja, nič bolj prej kakor zdaj. Zato smo se zastran njega pomirili, za naprej pa za trdno sklenili, biti do njega skrajno pazljivi in previdni.
Nekega popoldneva pa je bilo na lepem vsega našega navdušenja in radostnega pričakovanja konec! Vsi čudoviti načrti so nam padli v vodo in veselo upanje na neizmerno srečo se je spremenilo v grenko, pregrenko razočaranje ...
Nenadoma se je Tine spomnil, da smo popolnoma pozabili na neki neobhodno potrebni pogoj za uspeh — na sedem let raščeno pa na cvetno nedeljo blagoslovljeno leskovo šibo!...
P A V B A M S.ft.L.
od 1. marca t. 1. uraduje na
DIAGONAL NORTE 730 3 nadstropje — pisarna 32 T. E. 34 - 9296