KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
15.
K09.
V LJUBLJANI, dne 24. februarja 1924.
Letnik
III.
VSEBINA:
180. Pravila za opravljanje praktičnega učiteljskega izpita.
181. Pravilnik o obliki, vsebini in načinu izdajanja zdravniških potrdil.
182. Tarifa o pobiranju žigovine in drugih pristojbin za dela osrednje uprave za mere in dragocene kovine.
183. Norme za opeko.
184.	Norme za opeko iz apna in peska.
185., Norme za stukaturno trstiko.
186. Norme za pletenine iz siukaturne trstike.
187. Objave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932.
188. Vložitev prijav za draginjske doklade državnih upokojencev.
Uredbe osrednje vlade.
180.
Na osnovi §§ 71. in 72. zakona o narodnih šolali z dne 5. decembra 1929-* predpisujem ta-le
pravila
za opravljanje praktičnega učiteljskega izpita.**
Člen 1.
a) Pravico do opravljanja praktičnega učiteljskega izpita pridobi začasni učitelj po 20 (dvajsetih) mesecih delovanja v razredu.
b) Odsotstva in bolovanja, daljša od 2 (dveh) mese oev, kakor tudi velike šolske počitnice se ne štejejo v teh 20 (dvajset) mescev delovanja v razredu
c) Učitelj, ki ima skupaj 3 (tri) slabe letne ocene ali 2 (dve) zaporedni slabi ooeni, ne sme opravljati praktičnega učiteljskega izpita in se odpusti iz službe.
č) Bolovanje in odsotstvo, daljše od 6 (šest) mesecev, in čas, prebit v kadru, se ne štejejo v čas 5 (petih) let, y katerih mora učitelj opraviti praktični učiteljski izpit.
Člen 2.	#
Praktični učiteljski izpiti se smejo opravljati v času od dne 1. oktobra do dne 15. maja pred izpraševalniiu odborom pri državnih učiteljiščih v teh-le mestih':
1.	za področje uprave mesta Beograda in Dunavsko banovino v Beogradu, Novem Sadu in Kragujevcu;
* >U radni list« št. 110/25 iz leta 1929./30.
** ^Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 9. februarja 1932., št 30/XII/87,
2. za Dravsko banovino v
3. za Savsko banovino v kracu;
4. za Vrbasko banovino v
5. za Primorsko banovino
6. za Drinsko banovino v
7. za Zetsko banovino na
8. za Moravsko banovino Negotinu;
9. za Vardarsko banovino
Ljubljani in Mariboru; Zagrebu, Gospiču in Pa-
Banjaluki in Sarajevu; v Mostarju in Šibeniku; Sarajevu, Šabcu in Užicu; Cetinju in v Dubrovniku;
v Jagodini, Aleksincu in
\
v Skoplju in Pirotu.
Člen 3.
a) Vsak izpraševalni odbor ima svoj posebni vložni zapisnik (delovodnik) in arhiv.
b) Tajnik učiteljišča je poslovodja izpraSevalnega odbora.
. c) Pri šolah, ki nimajo tajnika, je poslovodja izpra-ševalnega odbora učitelj, ki ga določi ravnatelj.
č) Minister za presveto sme določiti po potrebi tudi več izpraševalnih odborov pri istem učiteljišču. V tem primeru se postavljajo za člane odbora lahko tudi gimnazijski profesorji.
Člen 4.
a) Kandidati se prijavljajo k izpitu s prošnjo na upravo dotičnega učiteljišča preko sreskega načelnika, ta pa jo vroča preko banske uprave (v Beogradu je vložiti prošnjo za opravljanje izpita preko pristojnega nadzornika, ki jo vroči upravi učiteljišča v Beogradu).
b) Prošnji morajo kandidati priložiti kratek popis svojega življenja, izpričevalo (diplomo) o dovršenem učiteljskem zrelostnem izpitu, potrdilo letih službe in letnih ocenah delovanja. To potrdilo jim izdajo banske uprave. Kandidati prilože prošnji tudi potrdilo o jugoslovanskem državljanstvu, ki jim ga izda pristojno obla-stvo.
c) Dan izpita določi ravnatelj učiteljišča.
Clen 5.
Izpraševalni odbor sestavljajo vselej: ra-natelj učiteljišča, učitelj pedagoške skupine predmetov, učitelj srbsko-hrvatsko-slovenskega jezika in književnosti, učitelj narodne zgodovine, učitelj zemljepisa Jugoslavije, učitelj administracije in en telovadni učiteij.
Učitelje, če jih je na šoli več za isti predmet, kakor tudi telovadnega učitelja določa ravnatelj učiteljišča po vrsti. Ta razpored sestavi ravnatelj ob pričetku šolskega leta in se razpored za to šolsko leto ne izpreminja več.
Clen 6.
Izpit je sestavljen iz teoretičnega (pismenega in ustnega) in praktičnega izpita.
Clen 7.
Pismeni izpit se opravlja iz pedagoške skupine predmetov in iz državnega jezika s književnostjo, in to pred odborom, ki da po eno tčmo za vsak predmet. Ta izpit traja največ do 5 (pet) ur za vsak predmet.
Clen 8.
a) Naloge za pismeni praktični učiteljski izpit se čuvajo v tajnosti in se objavijo kandidatom onega dne in ob oni uri, ko se izpit prične, in sicer vedno samo za oni predmet, iz katerega se naj izpit tega dne vrši. Vsaka kršitev te prepovedi, najsi se stori po posredni ali po neposredni poti, se smatra za zlorabo dolžnosti in se kot taka kaznuje.
b) Neposredno, preden se da pismena naloga, priobči predsednik izpraševalnega odbora kandidatom odredbe pod točko č) tega člena in jih opozori na posledice, katerim bi se izpostavili, če bi se pregrešili zoper te odredbe. Da se je ta odredba izvršila, je vpisati v zapisnik (člen 10.).
c) Vsi kandidati opravljajo pismeni izpit skupno in ob neprekinjenem nadzorstvu dotičnega učitelja in najmanj enega člana izpraševalnega odbora. Poleg teh dveh vrši tudi ravnatelj ali njegov namestnik, kadarkoli je mogoče, nadzorstvo nad pismenim kandidatskim izpitom.
č) Pri pismenih izpitih se dajo vsem kandidatom iste naloge. Nadzorstveni učitelji morajo paziti na to, da izdeluje vsak kandidat svojo nalogo sam, brez katerekoli druge pomoči, in da ne uporablja pri tem delu nobenih prepovedanih sredstev; da ne vznemirja druge z vpraševanjem in šepetanjem ali s tem, da si izposoja knjige, in da ne gleda v tuje naloge.
d) Kandidat, ki ravna zoper to, se najprej imenoma opominja in se zapiše tak opomin v zapisnik. Ce se to ponovi, izgubi kandidat pravico, opravljati praktični učiteljski izpit za eno leto. Istotako izgubi pravico, nadalje izpit opravljati oni kandidat, o katerem se pri izpitu samem ali pozneje nepobitno ugotovi, da je uporabljal nedovoljena sredstva ali da je prepisal tujo nalogo. O tem odloča izpraševalni odbor na predlog predmetnega ali nadzorstvenega učitelja. Ce prekine kandidat svoje pismeno delo in gre brez dovolitve iz sobe, tudi izgubi pravico, izpit dalje opravljati.
Clen 9.
a) Naloge se izdelujejo samo dopoldne.
b) Vsak kandidat izroči svoj izdelek enemu izmed nnHTjualuanjh UČitOtipV takti^ &UB	)B	MlfW.
obenem koncept in prepis, ta pa ju sešije, overavljajoč vsake pol pole s šolskim vlažnim pečatom in svojim podpisom.
Ce kandidat prepisa ne utegne dokončati, izroči samo koncept- Ce !u-ui tega do, določenega časa ni mogel dovršiti, ga izroči takšnega, kakršnega in kolikor ga je utegnil izdelati.
c)	Vse sestavke v konceptu in prepisu mora pisati kandidat čisto in razločno na polovico preganjene pole, da morejo učitelji potem ob straneh p stavljati svoje popra'\k in pripombe.
Clen 10.
a) O vsakem pismenem izpitu vodijo nadzorstveni učitelji izmenoma zapisnik, v katerega vpisujejo vse, kar je bolj važno in kar se mora pripomniti med izpitom. V ta zapisnik se vpisuje:
1. besedilo naloge;
2. točno čas, ko se je pričelo pismeno izdelovanje;
3. imena nadzorstvenih učiteljev in kateri čas so opravljali nadzorstvo;
4. kdaj je kateri kandidat dovršil delo, kaj je izročil in koliko pol;
5. kdo izmed kandidatov je bil opomnjen zaradi uporabe nedopustnih sredstev.
Ta zapisnik podpišejo predmetni in nadzorstveni učitelji.
b) Pismeni izdelki se hranijo v šolskem arhivu 10 (deset) let.
Clen 11.
Kandidatov izdelek pri pismenem izpitu mora predmetni učitelj točno pregledati in popraviti in napisati na koncu svojo ob kratkem obrazloženo oceno- Razen tega sta dolžna dva člana izpraševalnega odbora pregledati pismene izdelke vseh kandidatov, in s svojim podpisom potrditi, ali se strinjata s predlagano oceno ali ne; v poslednjem primeru sta dolžna svoje mnenje ob kratkem obrazložiti. Ob pregledovanju vseh nalog je paziti tudi še na srbsko-hrvatsko-slovenski jezik.
Clen 12.
a) Predmetni učitelj in pregledovalca zaznamujejo na pregledanih izdelkih svoje ocene po teh-le stopnjah: nezadostno (1), slabo (2), dobro (3), prav dobro (4) in odlično (5). Nedoločne ocene (dovolj dobro, 3/2 ali 3/4 itd.) se ne smejo dajati niti predlagati. Končno oceno da izpraševalni odbor z večino glasov.
b) Ocene kandidatov, dobljene pri pismenem izpitu, se zapisujejo s številkami v zapisnik o praktičnem učiteljskem izpitu.
Clen 13.
. a) Ustni izpit opravljajo kandidati, ki so dobili pri pismenem izpitu najmanj oceno »dobro«: iz obeh predmetov. Ta izpit se opravlja iz državnega jezika s književnostjo, iz narodne zgodovine, zemljepisa Jugoslavije in šolske administracije s poznanjem celotnega zakono-dajstva, ki se nanaša na narodne šolo.
b) Izpit iz administracije in zakonodajstva traja 25 (pet in dvajset) minut.
c) Izpit iz vsakega predmeta traja go 20 (dvajpet)_
Clen 14.
a) Pri ustnem praktičnem učiteljskem izpitu morajo biti navzočni vsi člani izpraševalnega odbora.
b) Učitelj je dolžan povedati kandidatu samo to, kar je neobhodno potrebno za pravilno razumevanje vprašanja in tek odgovora. Drugače se mora pustiti kandidatu svoboda, da odgovarja na izvlečeno vprašanje samostojno in da pokaže z odgovorom svoje znanje brez učiteljeve pripomoči. Razen učitelja sme samo še predsednik izpraševalnega odbora zastavljati kandidatu pomožna vprašanja.
c) Predsednik izpita sme kandidatovo izpraševanje po	svoji izprevidnosti	skrajšati ali podaljšati,	toda	ne
več	kot 5 (pet) minut	za vsak predmet.
Clen 15.
a) O vsakem ustnem praktičnem učiteljskem Izpitu se vodi zapisnik; vanj se ob kratkem zapisuje: kateri kandidati in v katerem vrstnem redu so bili klicani in katera vprašanja so dobili. Ta zapisnik podpišejo po dokončanem ustnem izpitu vsi člani izpraševalnega odbora za vsako skupino kandidatov.
b) Kateri kandidati pridejo na vrsto dopoldne, kateri pa popoldne, se priobči neposredno pred samim pričetkom ustnega izpita.
c) Izpraševanje se	vrši po predmetih, toda	tako,	da
se izprašajo kandidati,	določeni za eno polovico dneva,
iz vseh predmetov.
č) Vsak učitelj pripravi za ustni izpit vprašanja iz svojega predmeta. Vsa vprašanja se pregledajo in odo-bre v seji izpraševalnega odbora in jih razporedi nato dotični učitelj po listkih, na vsak listek po tri. Vsi listki morajo biti iz enakega papirja in popolnoma enako veliki, brez madeža ali znamenja na zunanji strani. Pri izpitu izvleče vsak kandidat po en listek. Vprašanja morajo obsegati ves predmet. Listkov mora biti po številu za vsak poedin predmet najmanj 50 (petdeset). Če je število kandidatov večje od 40 (štirideset), mora biti število vprašanj vedno za 10 (deset) višje od števila kandidatov. Vsaki skupini kandidatov se predloži skupno število neizvlečenih listkov. Listki, ki so bili izvlečeni, ne pridejo več k izpitu.
d) Če izjavi kandidat najdlje v 5 (petih) minutah potem, ko je listek izvlekel, da ne more odgovoriti na zastavljena vprašanja, se mu dovoli, da izvleče drugo vprašanje. Prvikrat izvlečeni listek se vrne med preostala vprašanja. Vlečenje drugega listka se zaznamuje v zapisnik in se upošteva, ko se daje temu kandidatu ocena.
Člen 16.	'
Če se zgodi, da prične kandidat pri izpitu nevljudno odgovarjati in se nedostojno vesti, se z odločbo izpraševalnega odbora odstrani od izpita.
Tako odstranjeni kandidat izgubi za eno leto dni pravico, opravljati dalje praktični učiteljski izpit.
Člen 17.
a) Čim se dokonča ustni izpit z eno skupino vzkli-canih kandidatov, odloči izpraševalni odbor o ocenah vsakega kandidata in za vsak predmet posebej. Te ocene se vpisujejo poleg ocen pismenega izpita s številkami v zapisnik izpraševalnega odbora (člen 12., točka b).
b) Učitelj izpraševatelj predlaga za vsakega kandidata in za vsak predmet posebej oceno ustnega izpita, izpraševala! odbor pa odloča o tem. Če se izpraševalni
odbor ne zedini, .da bi soglasno ugotovil oceno, je treba poimenski glasovati in se sklepa o oceni z večino glasov. Ob enakem številu glasov odloči glas predsednika izpraševalnega odbora. Vsakemu članu odbora je dovo^eno, da vpiše svoje oddeljeno mnenje v zapisnik (člen 15., točka a). Ocene se vpisujejo v zapisnik s številkami in črkami.
Člen 18.
Praktični izpit je sestavljen iz praktičnega preda-vanja, ki ga ima kandidat v razredu določene narodne šole, potem ko ga je predhodno obdelal pismeno pred izpraševalnim odborom.
Člen 19.
a) Za praktično predavanje izvleče kandidat listek, na katerem sta označena metodična enota in razred, kjer naj se vrši predavanje. Teh listkov mora biti vsaj 5 (pet) več kot je kandidatov, ki vlečejo vprašanja.
b) Pismena obdelava predavanja traja največ 5 (pet) ur. Pri sestavljanju pismene izdelave uporablja kandidat pomožna sredstva, ki mu jih odobri izpraševalni odbor-To pismeno obdelavo izroči kandidat pred pričetkom predavanja izpraševalnemu odboru. Predavanje traja najmanj 35 (pet in trideset) minut.
Člen 20.
Po dovršenem predavanju zagovarja kandidat svoje predavanje in daje potrebne opravičbe in pojasnila glede uporabe pedagoških načel.
Odločba izpraševalnega odbora.
Člen 21
a) Ko se ugotove ocene vseh kandidatov iz yseh predmetov, predpisanih za praktični učiteljski izpit, odloči izpraševalni odbor na predsednikov poziv za vsakega kandidata posebej o tem, ali je in s kakšnim občim uspehom je kandidat opravil praktični učiteljski izpit.
b) Ugotovljene ocene iz vseh predmetov se prenesejo z besedami iz zapisnika v glavni izpitni zapisnik.
Odločbe o poedinih kandidatih in ocenah glede občega uspeha se vpišejo v zapisnik v »pripombo«. Ocene občega uspeha so iste kakor za poedine predmete.
Ocena občega uspeha se dobi, če se razdeli seštevek ocen iz vsakega poedinega predmeta pri pismenem, ustnem in praktičnem delu izpita s številom 7.
Zapisnik podpišejo vsi člani izpraševalnega odbora.
c) Izid praktičnega učiteljskega izpita priobči kandidatom najkesneje drugi dan po dokončanem izpitu vseh kandidatov predsednik vpričo vseh članov izpraševalnega odbora.
Člen 22.
a) Uspeh pri izpitu iz vsakega predmeta se oeenja s temi-le ocenami: odlično (5), prav dobro (4), dobro (3), slabo (2) in nezadostno (1).
b) Kandidat je izpit opravil, če dobi iz vsakega predmeta najmanj oceno dobro.
Člen 23.
Ravnatelj učiteljišča izroči ministrstvu najkesneje v 14 (štirinajstih) dneh po dokončanem praktičnem učiteljskem izpitu svoje kratko poročilo o poteku izpita, razen tega tudi po tri pismene naloge iz vsakega predmeta, ki so bile ocenjene z ocenami odlično, prav dobro, dobro in slabo.
Te naloge ostanejo grl ministrstvu za prosveto.
Člen 24.
Vsak kandidat dobi o opravljenem izpitu diplomo.
Obrazec za diplomo predpisuje ministrstvo za prosveto.
V diplomo se vpiše obča ocena, s katero je opravil
kandidat praktični učiteljski izpit
Diploma o opravljenem praktičnem učiteljskem izpitu se izda vsem kandidatom, ki so izpit opravili, v 8 (osmih) dneh, ko se dokonča ves izpit
Člen 25.
Če izgubi kandidat prvo diplomo, mu sme izdati ravnatelj na osnovi glavnega zapisnika o praktičnem učiteljskem izpitu po odobritvi ministrstva za prosveto overovljen prepis.
Člen 26.
Kandidat sme v enem šolskem letu opravljati praktični učiteljski izpit največ dvakrat.
Kandidat, ki praktičnega učiteljskega izpita v tretje ne opravi, se odpusti iz službe.
Člen 27,
Kjerkoli je to mogoče, opravljajo kandidati učitelji izpit pri moških, učiteljice pa pri ženskih učiteljiščih.
Člen 28.
Ta pravila stopijo v veljavo, ko jih podpiše minister za prosveto, obvezno moč pa dobe od dne, ko se razglase y »Službenih novinahc.
LV Beogradu, dne 1. februarja 1932.; 0. n. br. 7065.
Minister za prosveto dr. Drag. S. Kojič s. r.
  — » —
181.
Pravilnik
o obliki, vsebini in načinu izdajanja zdravniških potrdil po § 30. zakona o zdravnikih.*
Člen 1.
Vsi zdravniki, ki imajo pravico izvrševati privatno zdravniško prakso po odredbah zakona o zdravnikih,** imajo že s tem tudi pravico, izdajati pregledanim osebam zdravniška potrdila o z;ih zdravju ali bolezni. Za bolezni veljajo tudi poškodbe vseh vrst.
Cfen 2.
Zdravniki morajo voditi v svoji privatni praksi vpisnik o vseh pregledanih osebah, ki so jim izdali zdravniško potrdilo o zdravju ali bolezni (§ 27. zakona o zdravnikih) in na vsakem potrdilu zaznamovati dotično
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 13. februarjal932., št. 34/XIV/98.
** »Službeni list« št. 107/18 iz L 1931,
številko svojega vpisnika. Vpisnik mora obsegati: ime, priimek pregledane osebe, datum pregleda, rojstno leto, stalno prebivališče, zakaj se zahteva potrdilo in kratek popis izvida.
Člen 3.
Vsako zdravniško potrdilo, izdano v privatni praksi o bolezni ali zdravju pregledane osebe, mora obsegati:
a) osebne podatke pregledane osebe: ime, priimek, stalno prebivališče, leta starosti, poklic, zakonski stan, istovetnost osebe, zakaj se zahteva in izdaja potrdilo;
b) važnejše podatke o predhodnem stanju zdravja ali bolezni (anamneza);
c) potek zdravniškega pregleda in ugotovitev bolezni, zdravja ali poškodbe pregledane osebe ob času pregleda (status praesens);
č) zdravnikovo mnenje glede na glavne dokaze ir> preiskovalne metode, uporabljene pri ugotavljanju bolezni in zdravja (diagnoza, prognoza, označba poškodbe).
Člen 4.
Zdravniška potrdila se izdajo samo v državnem jeziku; biti morajo čitljiva in razumljiva; medicinske in tehnične izraze v latinskem jeziku je pristaviti v oklepaju za domačimi besedami ali, če zanje ni domačih besedi, jih napisati v državnem jeziku. Zdravnikov podpis mora biti povsem čitljiv, če pa ni, se mora izpisati čitljivo za izvirnim podpisom v oklepaja
Člen 5.
Zdravnik mora obrniti pri pregledovanju svojo strokovno pozornost vselej na: stanje kože, žleze, brazgotine, obliko prsnega koša in hrbtenice, na vid in sluh, zobe, telesni ustroj (konstitucijo), telesno temperaturo, višino in težo, zunanje telesne hibe in napake pregledane osebe in mora vpisati v zdravniško potrdilo one važnejše in opazljive medicinske pojave, ki jih je ugotovil.
Člen 6.
Če se zahteva oa zdravnika potrdilo o tem, ali je dotična oseba bolna in za čem boluje, mora zdravnik izvršiti pregled osebe in ugotoviti, za katero bolezen gre; ali je akutna ali subakutna ali kronična, kakor tudi, ali boluje pregledana oseba istočasno tudi za drugo boleznijo in v kateri stopnji. Razen tega mora zdravnik ugotoviti, ali je neobhodno potrebno, da se zdravi pregledana oseba v postelji doma, odnosno v bolnici ali ambulantno ali na drug način; istotako zaznamuje zdravnik v potrdilu tudi, koliko bo približno trajalo boloVanje, pri čemer naj upošteva vse okolnosti tega primera.
Člen 7.
Pri pregledovanju bolnikov, zdravih in poškodovanih' oseb mora uporabiti zdravnik one medicinske metode, ki so vobče usvojene v sodobnem zdravilstvu in ki zadoščajo, da more zdravnik nedvomno ugotoviti diagnozo bolezni in poškodbe ali pa, da je pregledana oseba zdrava.
Člen 8.
če je diagnoza bolezni dvomljiva ali če se Kakšna diagnostična metoda preiskovanja ne da uporabiti, ima vsak zdravnik pravico in dolžnost, predlagati pregledani
osebi, naj se izvrši konzilijarni pregled s še enim zdravnikom, odnosno naj se uporabi neobhodno potrebna preiskovalna metoda pri kakšni napravi ali zdravniku zaradi nedvomne ugotovitve, da pri pregledanem dotična bolezen obstoji ali ne obstoji.
Člen 9.
Če se zahteva od zdravnika potrdilo o zdravju, t. j. da je pregledana oseba zdrava, in če zdravnik po izvršenem pregledu spozna, da je dotična oseba zdrava, vpiše v zdravniško potrdilo v razpredelku točke č) člena 3. tega pravilnika, da je zadobil to mnenje na osnovi izvršenega pregleda, ker pregledana oseba ni niti bolna niti poškodovana.
Člen 10.
Izdajanje zdravniških potrdil po službeni dolžnosti po odredbah zakona in na zahtevo javnih oblastev in naprav vrše pristojni zdravniki v državni, banovinski in občinski službi vsak v svojem področju. To store v obliki uradnega zapisnika (protokola) pri javnem oblastvu ali napravi ali pa v obliki obrazca za zdravniško potrdilo po tem pravilniku, kakor jih pač oblastva ali naprave zahtevajo. Na to potrdilo je zapisati številko uradne rešitve naprave ali oblastva, ki potrdilo zahteva.
Člen 11.
Zdravniki, ki se bavijo samo s privatno zdravniško prakso in delom, smejo in morajo v nujnih primerih izdajati tudi uradna zdravniška potrdila v svojem stalnem bivališču samo, če jih dotična javna oblastva in naprave k temu pozovejo, ker je zdravnik v javni službi kakorkoli zadržan ali odsoten. V tem primeru se morajo oblastvenemu pozivu odzvati in imajo pravico do nagrade za opravljeni zdravniški posel, kakršno bi imel zdravnik v javni službi za isto službeno opravilo, da ni zacfržan ali odsoten. Ta odredba se nanaša tudi na upokojene zdravnike iz javne službe.
Člen 12.
Vsi zdravniki v privatni praksi smejo izdajati zdravniška potrdila samo na predpisanem obrazcu, ki ga natisnejo zdravniške zbornice za svoja področja, in to naj-kesneje v enem mesecu dni, ko stopi ta pravilnik v veljavo.
Ta obrazec obsega samo točko a) člena 3. tega pravilnika, točke b), c) in č) istega člena pa dopolnijo zdravniki sami v istem vrstnem redu.
Vendar zdravniki v javni službi, ki izvršujejo poleg nje tudi privatno prakso, ne vpisujejo svojega službenega zvanja v zdravniško potrdilo, ki ga izdajo v privatni praksi, niti smejo taka potrdila izdajati, če morajo že po svojem položaju v javni službi izdajati uradna potrdila ali če jim je moči odrediti, naj izdajo taka potrdila uradoma.
Člen 13.
Za učence, o katerih se vodijo zdravstveni listi in ki so pod zdravstve5*iflJ nadzorstvom šolskih zdravnikov ali šolskih poliklinik, pošiljajo ti zdravniki šolski upravi navadna uradna poročila; toda šolska uprava sme zahtevati izjemoma tudi zdravniško potrdilo po odredbi za uradna zdravniška potrdila, ki jih overavlja predstavnik oblastva ali naprave, najsi se vrši pregled pri šolski upravi ali
na stanovanju pregledanega učenca ali v bolnici, zdravilišču in dr.
Člen 14.
Zavarovalne družbe imajo svoje posebne obrazce za zdravniška potrdila o zdravju in bolezni zavarovanih oseb in zdravniki jim morajo izdajati potrdila na teh obrazcih.
Člen 15.
Zdravniki osrednjega urada za zavarovanje delavcev in njih krajevnih uradov, zdravniki bratovskih sklad-nic, železniških humanitarnih skladov in podobnih uradov in naprav za zavarovanje ob bolezni, nezgodi, inva- ( lidnosti in smrti in drugo izdajajo uradna zdravniška potrdila v svojem področju po predpisih iu na obrazcih, ki
veljajo za te urade in ustanove.
»
Člen 16.
Pri sprejemanju po tuji krivdi ali slučajno poškodovanih oseb na zdravniško pomoč in za potrdilo o poškodbi mora zdravnik: 1. paziti na obče zdravstveno stanje poškodovanca, njegovo konstitucijo, prejšnje telesne poškodbe, njih preostanek in posledice; 2. označiti dan poškodbe po navedbi poškodovanca; 3. ugotoviti kraj na telesu, na katerem se nahaja poškodba, podrobno, proti stalnim točkam okostja ali okolnih organov; 4. popisati nadrobno obseg, obliko, smer, dolžino, širino in globino poškodbe v milimetrih; 5. podrobno popisati kakovost robov in dna rane, ali so prepojeni s krvjo ali z drugo tvarino; 6. označiti, ali so v poškodbi ali okoli nje tuja telesa; 7. zaznamovati barvo kože okrog poškodbe in ah je kaj oteklin okoli nje; 8. ugotoviti, ali je kaj vzvratnih pojavov na poškodbi in kakšne so (granulacije, gnojitve);
9.	preiskati izpremembe v globočini pod zunanjo poškodbo, kolikor se dajo ugotovili s pregledom (frakture, luksacije, krvni izlivi, zarastnine i. dr.); 10. ugotoviti, ali je poškodba s katero glavnih telesnih duplin v zvezi; 11. če se pokaže orodje, s katerim se je poškodba prizadejala, ga mora zdravnik primerjati s poškodbo in se izjaviti o tem, ali je mogla biti. poškodba prizadejana s tem orodjem; 12. če orodje ni znano, označiti, kako je poškodba po svojih svojstvih mogla biti prizadejana in kakšna svojstva je po verjetnosti imelo orodje, s katerim je bila prizadejana; 13. če ne bi bilo mogoče označiti poškodbe v smislu zakona pri prvem pregledu, mora izdati zdravnik začasno potrdilo o pregledu in odrediti rok za ponovni pregled; 14. če je za dokončno označbo poškodbe potreben poseben strokovni pregled, ki v zdravnikovem kraju ni mogoč (rentgen, mikroskopski, bakteriološki pregled in dr.), mora zdravnik odkazatt poškodovanca, da se to izvrši v drugem kraju, kier je to možno, vendar mora tudi v tem primeru izdati začasno potrdilo.
Člen 17.
Zdravnik, ki se pregreši zoper odredbe tega pravilnika, se kaznuje po veljavnih zakonskih predpisih na tožbo privatnih oseb ali kadar katerokoli oblastvo o takem pregrešku izve, na njegov predlog po službeni dolžnosti.
Člen 18.
Ta pravilnik stopi v veljavo petnajst dni po razglasitvi v iSlužbenik novinah« in odtlej prestaneta veljati
pravilnik S. br. 2841 z dne 17. februarja 1931-t kakor
tudi pojasnilo ministrstva S. br. 2841 z dne 4. marca
1931.
V Beogradu, dne 9. februarja 1932.; S. br. 2200.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje
I.	Pucelj s. r.
""	m	m	m	'	—
182.
Na podstavi 61. 5. zakona o osrednji upravi za mere in dragocene kovine, o kontrolah mer in dragocenih kovin in o kontrolah sodov* ter člena 29. zakona o merah, njih rabi v javnem prometu in nadzorstvu nad njimi** in v sporazumu z ministrom za finance, predpisujem to-le
tarifo
o pobiranju žigovine in drugih pristojbin za dela, ki jih vrši osrednja uprava za mere in dragocene kovine.***
I.	Žigovina.
Clen 1.
Za prvi ali občasni pregled in žigosanje tokomerov se pobirajo:
1.	Temeljne tarifne postavke za tokomere z 2 žicama do napetosti 125 voltov in periodičnosti 42—60
do 2 ampčrov  ....................15— Din
„ 3	99		99
„ 5	99		99
„ 10	99		99
„ 15	99		99
„ 20	99		99
„ 25	99		99
' „ 50	99		99
„ 100	99		99
„ 200	99		99
„ 500	99		99
nad 500	99		 400—	99
2. Za tokomere s 3 žicami se zvišajo prednje tarifne postavke za 30%, za tokomere's 4 žicami pa za 50%;
3. za napetosti, večje od 125 voltov, vsakega voda ali
faze, se zvišajo postavke pod točko 1.;
do 220	voltov	za . . . . . « . ■ .	10%
„ 380	„..................................20%
„ 500	„.............................................. 30%
„ 1000	„	  60%
„ 2000	„	„   120%
„ 3000	„	180%
„ 5000	„	300 %
nad 5000	„	............... 400%
t »Službeni list« št. 464/66 iz leta 1931.
* Zakon, glej »Uradni list« št. 251/70 iz leta 1928.
** Zakon, glej »Uradni list« št. 252/70 iz leta 1928.
*** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 18. decembra 1931., št, 297/XCyi/723,
4. Za periodičnost pod 42 period ali nad 60 period se pobira za vsak tokomer še po 20-— Din;
5. Za tokomere s transformatorjem se pobira žigovina, ki je za 50% večja od žigovine, določene za dotični tokomer. Kot osnova za izračunanje žigovine po prednjih točkah 1. in 3. se jemlje primarna voltaža in amperaža transformatorja. Če bi se vršil pregled lakih tokomerov, ki so brez transformatorja, se jemlje kot osnova za izračunanje žigovine sekundarna voltaža in amperaža.
6. Za tokomere dvojne tarife se pobira za 50% večja žigovina.
7. Poviški tarife po prednjih točkah 2., 3. in 5. se računajo vedno samo od temeljne žigovine po točki 1.
8. Pri tokomerih s 3 in 4 žicami se jemlje fazna napetost (na tokomeru izkazana nižja'napetost kot temelj voltaže v smislu prednje točke 1.).
II.	Pristojbine.
Člen 2.
Preizkušanje sistema meril in merilnih priprav.
Za merila in merilne priprave, ki se predlože radi preizkušanja sistema, se pobirajo:
1. Merila in priprave za merjenje dolžine, debelosti
in prostornine ter uteži:
a) preizkušanje sistema................ 200-—	Din,
b) dopolnilno preizkušanje	sistema	•	100-—	Din.
2. Ploščinska merila za geodetske, strojne ali podob-
ne namene:
a) preizkušanje sistema................ 200-—	Din,
b) dopolnilno preizkušanje	sistema	.	100-—	Din.
3. Ploščinska merila za industrijske namene:
a) preizkušanje sistema................ 400—	Din,
b) dopolnilno preizkušanje	sistema	.	200-—	Din.
4. Tehtnice nagibnice z enakimi ali neenakimi kraki,
tehtnice z vrhnjimi skledicami in prenosne
tehtnice mostovnice:
a)	preizkušanje sistema........ 300-—	Din,
b)	dopolnilno preizkušanje	sistema	.	150-—	Din.
5. Druge konstrukcije tehtnic:
a)	preizkušanje sistema........ 600-—	Din,
b)	dopolnilno preizkušanje	sistema	.	300-—	Din.
6. Plinomeri in vodomeri:
a)	preizkušanje sistema........ 600’—	Din,
b)	dopolnilno preizkušanje	sistema	.	300-—	Din.
7. Taksametri:
a)	preizkušanje sistema....... 1000-—	Din,
b)	dopolnilno preizkušanje	sistema	.	500-—	Din.
8. Tokomeri:
a)	preizkušanje sistema...... 1500--^	Din,
b)	dopolnilno preizkušanje	sistema	.	750-—	Din.
Člen 3.
Overavanja in druge preizkušnje.
1.	Za overavanje aparatov za kubiranje (sodov, plino-merov in vodomerov) se pobirajo:
do	100	litrov	,	■	■	.	.	100-— Din
nad	100	„	400	„	......... 200-— „
„ 400	,,	600	„	,!■•..	250*— „
„	600	„	800	„	.......... 300— „
„ 1000 litrov za	vsakih polnih	ali	začetih 100 litrov
še j)Q 50/— Din,
2.	Za meritve* analize in preizkušnje, ki se izvrše v prid znanosti, industrije in obrtništva (čl. 3., točka 7. zakona o osrednji upravi za mere in dragocene kovine), za katere se po naravi posla ne more naprej določiti višina pristojbine, določa upravnik osrednje uprave za mere in dragocene kovine od primera do primera višino pristojbine, ki jo je treba pobrati.
Člen 4.
Kemične analize.
Za kemične analize zlitin iz zlata, srebra in platine se pobira:
za analize	zlitin	iz	zlata po .	.	.	50'— Din
za analize	zlitin	iz	srebra po .	,	.	20-— „
za analize	zlitin	iz	platine po	.	.	100-— „
III.	Stroški strank ob poslovanju na mestu samem.
Člen 5.
Če stranke želijo, da se izvrši posel pregleda njih meril, overavanja priprav, preizkušnje sistemov itd. zunaj prostorov osrednje uprave za mere in dragocene kovine ali njenih postaj, morajo:
1. prositi s pismeno in po predpisih kolkovano prošnjo osrednjo upravo za mere ali njene postaje, v kojih področje spada izvršitev dotienega posla;
2. dati uslužbencu na kraju posla brezplačno na razpolago za delo potrebni prostor, potrebno postrežbo, dalje material ali energijo (vodo, plin, tok), ki se rabi pri preizkušnji;
3. poskrbeti same na lastne stroške za prenos priprav, potrebnih pri uradnem poslu, in sicer iz prostorov osrednje uprave za mere ali iz njenih postaj na mesto, kjer naj se posel opravi in obratno, ali pa na kraj, ki ga določi uslužbenec; v poslednjem primeru samo tedaj, če kraj, ki ga je uslužbenec določil, ni V večji razdalji nego stalni uradni prostori;
4. povrniti uslužbencu potne stroške in dnevnice, ki so mu določene po uredbah ali pravilnikih, kakor tudi stroške za prenos priprav v primerih, kadar je moral poskrbeti za prenos uslužbenec sam.
Pripomba 1. V primerih po prednji točki 1. ocenijo osrednja uprava za mere in njene postaje, da-li je ali ni potreben odhod na mesto samo in morajo o tem obvestiti stranko.
Pripomba 2. Odredba prednje točke 3. velja za primere, kadar se izvrši uradni posel na mestu samem v območju sedeža osrednje uprave za mere ali njenih postaj.
Člen 6.
Če prosi več strank, ki' stanujejo v območju enega kraja, v skupni prošnji za odhod uslužbenca na mesto samo, morajo skupno trpeti vse stroške, določene v členu 5. te tarife.
IV.	Drugi stroški in dolžnosti strank.
Člen 7.
Poleg žigovine, drugih pristojbin in stroškov, predpisanih v členih 1. do 5. te tarife, morajo stranke trpeti tudi stroške:
a) za objavo tehničnih opisov in konstrukcijskih načrtov nanovo odobrenih sistemov meril;
b) za pomožne moči ali postrežbo, če sta potrebni pri delu;
c) za material ali energijo (vodo, plin, tok itd.), ki se uporabljajo pri poizkusih radi preizkušnje sistema itd., če se vrše le-ti v laboratoriju osrednje uprave za mere in dragocene kovine;
č) za odvoz in dovoz v pregled ali preizkušnjo predloženih meril in merilnih priprav.
Pripomba. Stroške za material v smislu prednje točke c), ki je potreben za kemične analize, trpi država.
V. Pobiranje žigovine in drugih pristojbin.
Člen 8.
N
2 igo vina po členu 1. in druge pristojbine po členu 2. in točki 1. člena 3. te tarife se pobirajo od strank pred pričetkom uradnega posla; pristojbine za preizkušnje po točki 2. člena 3. in kemične analize po členu 4. te tarife se pobirajo po končanem poslu.
Žigovine in pristojbine po členih 1. do 4. te tarife plačajo stranke same na čekovni račun poštne hranilnice. Stroški po točki 4. člena 5. in po členu 7. se plačajo v gotovini pri osrednji upravi za mere.
Člen 9.
Osrednja uprava za mere in dragocene kovine sme zahtevati glede plačila pristojbin po točki 2. člena 3. in po členu 4. ter glede plačila stroškov po točki 4. člena 5. in po členu 7. te tarife, da podajo stranke obvezno izjavo ali pa da položijo depozit.
Člen 10.
Zigovina in druge pristojbine po členih l. do 3. te tarife se pobirajo za merila in merilne priprave vsaki-krat, kadar se pregledujejo in žigosajo, preizkuša sistuin, overava itd. Pobirajo se tudi tedaj, če merila in merilne priprave ne bi ustrezali zahtevanim pogojem in se vrnejo brez žigosanja ali overjenja ali pa če se preizkušnja sistema ne konča z odobritvijo sistema.
VI. Oprostitve plačila žigovine in pristojbin.
Člen 11.
Zigovina se ne pobira:
1. če se na prvi pogled pokaže, ne da bi se uporabljal kak instrument ali pomoček, da se merilo ali merilna priprava ne more žigosati;
2. če dospejo merila ali merilne priprave razbiti ali če se razbijejo pri pregledu, odnosno žigosanju;
3. za občasen pregled in žigosanje meril državnih uradov in naprav, razen pridobitnih.
Pripomba. Državne urade in naprave, ki se oproščajo v smislu prednje točke 3. plačila žigovine, določi minister za trgovino in industrijo.
Člen 12.
Pristojbine se ne pobirajo:
1.	za naknadne preizkušnje odobrenih sistemov meril in merilnih priprav radi končne ugotovitve njih uporabnosti v javnem prometu;
2.	za overavanje meril, merilnih priprav, aparatov itd., če se na prvi pogled pokaže, ne da bi se uporabljal kak instrument ali pomoček, da se dotična priprava ne more overiti.
VII.	Popusti.
Clen 13.
Pri pregledovanju in žigosanju tokomerov se dovolijo od žigovine po členu 1. te tarife ti-le popusti:
1. Za 10%:
pri pregledu in žigosanju tokomerov, ki se uporabljajo v podjetjih in napravah, katerih lastnik je banovina ali ki jih upravlja banovina, mesta ali občine, dalje šole, sirotnišnice, ubožnice, bolnišnice ali vobče javni zavodi;
2. za 30%:
a) v primerih, omenjenih v prednji točki 1., če dajo dotične stranke (banovina, mesto, občina ali javen zavod) na razpolago potreben prostor, aparate in postrežbo;
b) če se vrši pregled tokomerov od primera do primera v prostorih industrijskih podjetij, ki so urejena v ta namen;
3. za 50%:
kadar dajo ustanove, naštete pod točko 1. tega člena, osrednji upravi za mere na razpolago svoj prostor, aparate in postrežbo, da se izvršita pregled in žigosanje tokomerov, ki so last zasebnih strank.
Pripomba. Popust po točki 3. se daje samo po predhodni odobritvi ministra za trgovino in industrijo ob pogojih, ki se predpišejo in ki veljajo samo za tokomere, ki so last ustanov, naštetih v točki 1. tega člena.
VIII. Povračilo žigovine in drugih pristojbin.
Clen 14.
Do povračila žigovine in drugih pristojbin, plačanih po tej tarifi (členi 1. do 4.), imajo pravico stranke, ki so plačale, samo v teh-le primerih:
1. če se uradni posel, za katerega se je plačalo, ni izvršil;
2. če se je plačala po pomoti stranke ali uslužbenca višja žigovina ali pristojbina, ko bi bilo treba;
3. v vseh primerih, naštetih v členih 11.	in	12.,	v
katerih se je žigovina plačala naprej.
Člen 15.
Prošnje strank za povračilo plačil po členih 1.	do	i.
te	tarife se predlože ministrstvu za trgovino	in	indu-
strijo (osrednji upravi za mere in dragocene kovine). Prošnje se vzamejo v pretres le tedaj, če se a) priloži prošnji pobotnica o izvršenem plačilu in b) če se prošnja vloži tekom 30 dni, računši v primeru točk 1. in 2. člena 14. od dneva plačila, v primeru točke 3. člena 14. pa od dneva, ko so se predložila v pregled merila, merilne priprave itd.
IX.	Delovni čas uslužbencev.
Člen 16.
Pri delu na mestu samem, neglede na to, da-li se to delo vrši v območju ali zunaj območja sedeža osrednje uprave za mere ali njenih postaj, so vezani uslužbenci največ na osemurni delovni čas. Vendar ne smejo delati pred 8., niti po 18. uri,
J
X.	Končne odredbe.
Člen 17.
Ta tarifa dobi moč po razglasitvi v »Služhenih novi-nalu dne 1. januarja 1932.
S tem dnem izgubi veljavo tarifa, izdana pod številko 1976. od 9. aprila 1929. (»Službene novine« od
22.	aprila 1929., štev. 94/XXXIX.)*
V Beogradu, dne 30. novembra 1931., št. 7477/931.
Minister za trgovino in industrijo dr. K. Kuma muli s. r.
Minister za finance dr. Mil. Djordjevič s. r.
183.
Na osnovi § 36. gradbenega zakona** predpisujem sledeče
norme
za opeko.***
Pojem: Zidna opeka je žgan umetni kamen, ki se pripravlja iz ilovice, gline ali glinastih snovi z delnim dodatkom peska, drobcev kremenjaka, sušene moke iz gline, žgane gline in drugih primernih primesi, da postane zmes pusta. Opeka mora izpolnjevati sledeče pogoje:
Tlačna trdnost: Suha opeka mora v petih poskusih imeti sledečo najmanjšo povprečno tlačno trdnost:
	Tlačna trdnost v kg/cm*	
VRSTA	povprečna srednja	poedini
	vrednost	minimum
Klinker		350	300
Modno žgana opeka 		250	200
Zidna opeka I. razreda ....	110	90
Zidna opeka II. razreda . . .	70	55
Opeka za tlakovanje		80	65
Opeke se pravilno po dolgem razpolovijo in polovice zlepijo s cementno malto v kockam podobna telesa, s spojno ploskvijo vzporedne površine pa se zravnajo s cementno malto in kocke po zadostni strditvi in sušenju podvržejo pritisku. V poedini seriji ne sme nobena kocka imeti manjše tlačne' trdnosti, nego je navedena v stolpcu »poedini minimum« za dotično vrsto opeke.
Žgana opeka, ki nima predpisane povprečne trdnosti na tlak, se ne sme imenovati zidna opeka.
* Tarifo glej »Uradni lisk štev. 208/51 iz leta 1929.
** »Službeni list« št. 297/47 iz leta 1931.
*** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 29. januarja 1932., št. 21/IX/63. — Upoštevana je izpre-memba »prehodnih odredb«, objavljena v »Službenih novinah kraljevine Jugoslavije« z dne 10. februarja 1932., št, 31/XIII/96.
Oblika: opeka mora imeti obliko paralelopipeda. Kot enotne mere, ki veljajo za vso državo, se predpisujejo sledeče:
a) za klinker, močno žgano opeko in za zidno opeko 25	cm dolžine, 12 cm širine in 6-5 cm višine;
b) za opeko za tlakovanje 25 cm dolžine,	12 cm	širi-
ne in 3 cm višine.
Od teh normiranih mer so dovoljene sledeče razlike: za dolžino + (—) 5 mm, za širino -f- (—) 4 mm, za višino i+ (—) 2 mm.
Vpijanje vode: Določa se na sledeči način:
Najmanj pet opek se suši, dokler ne preneha pojemanje teže; potem se napajajo v čisti vodi vse dotlej, da	se pokaže, da teža več ne narašča.
Naraščanje teže sme v primeri s sušeno	A«eko
znašati:
pri klinkerju največ 5%, pri močno žgani opeki največ 8%, . pri zidni opeki največ 8%, pri opeki za tlakovanje na prostem največ 8%, pri opeki za tlakovanje v zgradbah največ 15%. Stanovitnost na mrazu: Za to ^preizkušanje se mora vzeti 5 opek, ki se morajo popolnoma napojiti z vodo in dvajsetkrat izpostaviti vplivu mraza pri —4° C v zaprtem prostoru zadostne velikosti, da je mogoče opeke postaviti v primerni medsebojni razdalji. Po vsakem zmrzovanju, ki mora trajati po 4 ure, se morajo opeke popolnoma otajati v vodi s +20° C. Nato se površina in robovi preizkusnih opek ne smejo drobiti.
Pokanje opeke radi vsebine apna: Za to preizkušanje se postavi 5 opek na rob v primerni medsebojni razdalji in se puste skozi 14 dni na vlažnem zraku. Po tem preizkušanju se na opekah ne smejo pokazati nikakršne znatnejše razpoke.
Obče zahteve: Opeka mora biti dobro žgana, pri udarcu mora zveneti in imeti enakomerno sestavo (strukturo). Opeka mora biti stanovitna in ne sme biti očitno kriva in izvežena. Z vtisnjenim tvorniškim žigom se debelina opeke ne sme zmanjšati za več kakor 0-5 cm, pri tem mora med žigom in robom ostati najmanj 2-5 cm širine.
Trgovski običaji: Prodaja se vrši po neomotanih kosih. Opeka za tlakovanje se naklada na rob v podolžni smeri voza. Količina ubite opeke na kraju nakladanja ne sme presegati 5%.
Pri razsojanju sporov glede kakovosti so merodajna edinole potrdila državnih zavodov za preizkušanje materiala.
Prehodne odredbe: Nove zgradbe se morajo potem, ko te norme stopijo v veljavo, zidati z opeko 25X12X 6-5 cm velikosti; izjemoma je dovoljena uporaba stara oblike 29X14X6-5 cm tako za zidavo novih kakor tudi za dovršitev začetih zgradb samo še v teku 1932. in 1933. leta, toda s pogojem, da glede kakovosti tudi zanjo veljajo predpisi gornjih norm. Po preteku tega roka se sme izdelovati in uporabljati samo opeka nove oblike.
Veljavnost norm: Te norme stopajo v veljavo, ko se objavijo v »Službenih novinah«, obvezno moč pa dobijo z dnem 1. februarja 1932., in tedaj prestane veljavnost tseh dosedanjih predpisov za opeko.
V Beogradu, dne 13. januarja 1932., št. 44309/31.
Minister za gradbe Nikola Preka s. r.
184.
Na osnovi § 36. gradbenega zakona predpisujem sledeče
norme
za opeko iz apna in peska.*
Pojem: Opeka iz apna in peska je umetni kamen za zidanje, ki se pripravlja iz kremenčastega peska in apna, ki se najprej popolnoma zmešata, potem se ta zmes pod pritiskom kalupi in s parnim pritiskom strdi. Ta opeka mora izpolnjevati sledeče pogoje:
Trdnost: Suha opeka iz apna in peska mora imeti najmanj 120 kg/cm2 tlačne trdnosti. Opeka, ki nima 120 kg/cm2 trdnosti, se ne sme imenovati opeka iz apna in peska.
Kot merilo za tlačno trdnost velja povprečna vrednost najmanj petih opek iste vrste, ki se preizkusijo na sledeči način:
Opeke se po dolgem pravilno razpolovijo in polovice s cementno malto zlepijo v kockam podobna telesa, potem se s spojno ploskvijo vzporedne površine zravnajo s cementno malto in kocke po zadostni strditvi in sušenju podvržejo pritisku. V poedini seriji ne sme nobena kocka imeti manjšo tlačno trdnost kakor 100 kg/cm2.
Oblika: Opeka iz apna in peska mora imeti obliko paralelopipeda. Kot enotne mere veljajo: za dolžino 25 cm, za širino 12 cm in za višino 6-5 cm. Dovoljena razlika od predpisanih mer dolžine, širine in višin« znaša + (—) 2 mm.
Vpijanje vode: Vpijanje vode ne sme biti manjše od 10% teže. Zgornja meja vpijanja vode ni določena. Vpijanje vlage se določi na sledeči način:
Najmanj 5 opek se suši vse dotlej, da ne izgubljajo več na teži, potem se v čisti vodi namakajo, dokler ne pridobivajo več na teži.
Stanovitnost na mrazu: Opeka iz apna in peska mora' biti stanovitna na mrazu, t. j. pri predpisanem poskusu zmrzovanja se ne sme niti najmanj drobiti. Za to preizkušanje se vzame 5 opek, ki se morajo popolnoma napojiti z vodo in dvajsetkrat izpostaviti vplivu mraza pri —4° C v zaprtem prostoru zadostne velikosti, da je mogoče opeke postaviti v primerni medsebojni razdalji. Po vsakem zmrzovanju, ki mora trajati 4 ure, se morajo opeke popolnoma otajati v vodi s +20° C. Po vsem tem se površina in robovi preizkusnih opek ne smejo drobiti.
Obči pogoji: Opeka mora biti stanovitna in ne sme biti očitno kriva in izvežena. Z vtisnjenim tvorniškim žigom se debelina opeke ne sme zmanjšati za več ko 0-5 cm, pri tem mora med žigom in robom ostati najmanj 2-5 cm širine.
Trgovski običaji: Prodaja se vrši po neomotanih kosih. Količina ubite opeke na kraju nakladanja ne sme presegati 5%.
Pri razsojanju sporov glede kakovosti so odločilna edinole potrdila državnih zavodov za preizkušanje materiala.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 29. januarja 1932., št. 21/IX/64. — Upoštevana je izpre-memba prehodnih odredb, objavljena v »Službenih novi-nah kraljevine Jugoslavije«, z dne 10. februarja 1932-št. 31^X111/96.
Prehodne odredbe: Nove zgradbe se morajo potem, ko te norme stopijo v veljavo, zidati z opeko 25X12X 6-5 cm velikosti; izjemoma je dovoljena uporaba opeke stare oblike 29X14X6-5 cm tako za zidavo novih kakor tudi za dovršitev začetih zgradb samo še v teku 1932. in 1933. leta, toda s pogojem, da glede kakovosti tudi zanjo veljajo predpisi gornjih norm. Po preteku tega roka se sme izdelovati in uporabljati samo opeka nove oblike.
Veljavnost norm: Te norme stopijo v veljavo, ko se
objavijo v »Službenih novi n ah c, obvezno moč pa dobijo z dnem 1. februarja 1932., in tedaj prestane veljavnost vseh dosedanjih predpisov za opeko iz apna in peska.
V Beogradu, dne 13. januarja 1932., št. 44309/31.
Minister za gradbe Nikola Preka s. r.
185.
Na osnovi § 36. gradbenega zakona predpisujem
sledeče
norme
za stukatumo trstiko.*
Pojem: Trstika (Phragnites communis) se reže po zimi potem, ko je popolnoma suha. Od rogoza (Typha) in srpice (Scirpus lacustris), ki se ne smeta uporabljati, se razlikuje po tem, da ima steblo, kolena in na vrhu latje.
Uporaba: Trstika se uporablja za nosilca omete kakor tudi za pokrivanje streh.
Posebnosti in preizkušanje kakovosti: Uporabljati se sme samo zdrava trstika z odrezanim latjem, znaki dobre kakovosti so:
1. Svetla, rumena barva tudi v prerezu in beli kož-nati ostanki v notranjosti stebla. Trstika zelene barve ni dozorela (bila je prezgodaj porezana), zato njena uporaba ni dopustna.
2. Če se hoče trstiko zdrobiti, morajo stebla že z ozirom na svojo debelino pokazati večji ali manjši odpor, toda pri tem se mora čuti jasen zvok in stebla se smejo cepiti samo po dolgem in se ne smejo drobiti.
Trstika, ki se pri drobljenju ali sukanju lomi in ki je v prerezu temne barve, je trhla in se ne sme uporabljati. Trstika, ki se uporablja za nosilca ometa, mora imeti 5 do 12 m/m debeline. Za pokrivanje streh se mora uporabljati kar najtanjša trstika. Trstika mora biti ravna in brez listja; stebla, ki so zasukana ali imajo dele korenin, so dopustna samo v posameznih komadih.
Trgovski običaji: Stukatuma trstika se prodaja ali v snopih po metru (50 cm nad dolnjim koncem merjeni obseg mora imeti približno 1 meter), ali v peščicah (ki jih je na sredini mogoče objeti z obema rokama). Približno 5 peščic je treba za en meterski snop. Po dolžini trstike so snopi 2 do 3 krat dobro in močno povezam, peščice pa dvakrat.
Stukaturna trstika se mora hraniti na krajo, ki je
zavarovan pred vlago. Prodajati ee sme samo tedaj, ko je popolnoma suha. Prodaja se ali po kilogramih z označ-
bo vrste omota ali v snopih, oziroma peščicah z označbo povprečne teže. Stukaturna trstika se prodaja razbrana (sortirana) in nerazbrana (nesortirana).
1. Razbrana (sortirana) stukatuma trstika je ona, ki ima odrezano latje in je razbrana (sortirana) po raznih dolžinah. Dobavlja se v snopih po 1-0 do 2-5 m dolžine. Razbrana (sortirana; stukaturna trstika se uporablja samo za izdelavo pletenine iz stukaturne trstike.
2. Nerazbrana (nesortirana) stukaturna trstika se dobavlja večinoma z latjem. Steblovje brez latja mora biti najmanj 2 metra dolgo. Nerazbrana (nesortirana) stuka-tuma trstika se mora dobavljati prečiščena, to je mora se sirovo očistiti od prekratkih in zlomljenih stebel in zložiti vzporedno z vrhovi na istem koncu.
Stukatuma trstika se sme nakladati v odprte vagone.
Te norme stopajo v veljavo, ko se objavijo v »Službenih novinahc, obvezno moč pa dobijo z dnem 1. februarja 1932.
V Beogradu, dne 22. januarja 1932., št. 43.920/31.
Minister za gradbe Nikola Preka s. r.
186.
Na osnovi § 36. gradbenega zakona predpisujem sledeče
norme
za pletenine iz stukaturne trstike.*
Pojem; Pletenine iz stukaturne trstike so Štorje, ki se pletejo iz stukaturne trstike, odgovarjajoče normam, z ovijanjem posameznih stebel z žico v enakomerni razdalji.
Uporaba: Pletenina iz stukaturne trstike se uporablja za nosilca ometa.	:>	bo
Vrste:
1. Redka pletenina iz stukaturne trstike. Čista razdalja med posameznimi stebli znaša 2, največ 3 debeline stebla, toda v nobenem primem ne sme biti večja ko 2 cm.
2. Gosta pletenina iz stukaturne trstike. čista razdalja med posameznimi stebli ne sme biti večja ko ena debelina stebla.
3. Zelo gosta pletenina iz stukaturne trstike. Stebla leže tesno stisnjena drugo ob drugem.
Posebnosti: Pletenine iz stukaturne trstike morajo biti na 1 meter širine petkrat v enakih razdaljah povezane z žico; samo pri pleteninah, navedenih pod točkama
1.	in 2. so pri najmanj 2 metrih širine dovoljene 4 vezi na 1 meter širine. Žične vezi morajo biti tako trdne, da posamezna stebla tudi pri ponovnem poslu (manipulaciji) s pletenino iz trstike obdrže svojo lego.
Žica za tkanje pletenine iz stukaturne trstike mora biti najmanj (H mm debela, če se uporabljata 2 žici enake debeline; pri pletenini iz stukaturne trstike z žično vezavo podolgoma in počez mora biti podolžna žica najmanj 0-8 mm, prečna pa najmanj 0-35 mm debela. Uporabljati se sme samo mehka (žgana) žica, ki sme biti črna, galvanizirana ali ponikljana.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
5.	februarja 1932., št, 27/XI/79.	5.	februarja	1932.,	št.	27/XI/80.
Trgovski običaji: Vedno mora biti navedena vrsta uporabljene žice. Pletenina iz stukaturne irstike se prodaja v zvitkih. Širina zvitka znaša od 1-0 do 2:5 metra, dolžina zvitka pri pleteninah, navedenih pod točko 1. in 2. pa 10'0 metrov, pod točko 3. je pa zvitek radi prevelikega obsega krajši, toda v nobenem primeru ne pod 5-0 m. Prodaja se samo po kvadratnih metrih. V pokrite železniške vagone je mogoče naložiti približno 5000 m2.
Veljavnost norm: Te norme stopajo v veljavo, ko se objavijo v »Službenih novinah«, obvezno moč pa dobijo z dnem 1. februarja 1932.
V Beogradu, dne 22. januarja 1932., št. 43.920/31.
Minister za gradbe Nikola Preka s. r.
Banove uredbe.
187.
t
Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932.
II. No. 4450/1.
Objava.
Občina Andrijanci, srez Murska Sobota, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od	1001	vina Din	100'—,
b) od	1001	vinskega	mošta Din	100'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 15. februarja 1932.
II. No. 5244/1.
Objava.
Občina Bezina, v srezu konjiškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od	1001	vina Din	125'—,
b) od	1001	vinskega	mošta Din	100'—.
Kraljevska banska nprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 19. februarja 1932.
II. No. 28823/1.
Objava.
Občina Bezovica, v srezu konjiškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
od 1001 vina Din 50'—2
b) od 100 1 vinskega mošta Din 50-—.
c) od 1001 piva Din 30-—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 6-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 13. februarja 1932.
II. No. 31442/1.
Objava.
Občina Borovci, v srezu ptujskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a)	od	100 1	vina Din	70'—,
b)	od	100 1	vinskega	mošta	Din 70'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 12. februarja 1932.
II.' No. 30.454/1.
Objava.
Občina Bunčani, v srezu ljutomersko-radgonskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a)	od	100 1	vina Din	50'—,
b)	od	1001	vinskega	mošta	Din 25'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 12. februarja 1932.
II. No. 29.942/1.
Objava.
Občina Črnci, v srezu ljutomersko-radgonskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od 1001 vina Din 100'—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—,
c)	od	hi stopnje	alkohola	špirita, žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 6'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 12. februarja 1932.
II. No. 30678/1.
Objava.
Občina Dobrova,	v	srezu	Ljubljana,	bo pobirala
od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu iJ32. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 150'—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100'—,
c) od 100 1 piva Din 50'—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 10'—,
d)	od	goveda nad	1	letom	Din 25*—,
e)	od	goveda pod	1	letom	Din 15'—,
f) od prašičev Din 15-—,
g) od drobnice Din 5'—,
h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 10-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 4. februarja 1932,
II. No. 29.948/1.
Objava.
Občina Gorenje Polje, v srezu novomeškem, ho birala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a)	od	1001 vina Din	30’—,
b)	od	100 1 vinskega	mošta	Din	30'—,
c)	od	100 1 piva Din	30-—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 4‘—,
d)	od	goveda nad 1	letom	Din	16'—,
e)	od	goveda pod 1	letom	Din	5-—,
f) od prašičev Din 5'—,
g) od drobnice Din 5'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 13. februarja 1932.
U. No. 30.735/1.
Objava.
Občina Gotovlje, v srezu celjskem, bo pobirala ud dneva razglasitve v »Službenem listu . v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a)	od	100 1 vina Din	70'—,
b)	od	100 1 vinskega	mošta	Din	70'—,
c) od 100 1 piva Din 25-—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—,
d)	od	goveda nad 1 letom	Din	25-—,
e)	od	goveda pod 1 letom	Din	15’—,
f)	od	prašičev Din 15’—,
g)	od	drobnice Din 5-—,
h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 13. februarja 1932.
II. No. 3970/1.
Objava.
Občina Grlava, v srezu ljutomersko-radgonskem, ho pobirala v letu 1932. občinsko trošarino: od 100 1 vina Din 50'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 19. februarja 1932
II. No. 31186/1.
Objava.
Občina Iškavas, v srezu Ljubljana, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 70-—,
b) od 100 1 piva Din 25—,
c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 13. februarja 1932.
II. No. 30607/1.
Objava.
Občina Jelovec pri Kamnici, v srezu mariborskem levi breg, bo pobirala od dneva razglasitve v ^Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a)	od	100	1	vina Din 100-—,
b)	od	100	I	vinskega mošta Din	50-—,
c)	od	100	1	piva Din 50-—,
č)	od	hi	stopnje alkohola špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 7-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 13. februarja 1932.
II. No. 31444/1.
Objava.
Občina Jelovec-Makole, v srezu mariborskem, desni breg, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 25'—,
c) od 100 1 piva Din 50-—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 6-—,
d) od goveda nad 1 letom Din 25'—,
e) od goveda pod 1 letorti Din 20-—,
f) od prašičev Din 15-—, i g) od drobnice Din 5-—,
h)	od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 13. februarja 1932.
II. No. 31.445/1.
Objava.
Občina Jurpvce, v srezu ptujskem, bo pobirala v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od 1001 vina Din 70’—,
b) od 1001 vinskega mošta Din 70'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 15. februarja 1932.
II. No. 30.423/1.
Objava.
Občina Križevci, v srezu ljutomersko-radgonskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od 1001 vina Din 50-—,
b) od 1001 vinskega mošta Din 50'—,
c) od 1001 piva Din 50-—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 13. februarja 1932.
II. No. 30.687/1.
Objava.
Občina Laže, v srezu konjiškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a)	od	100 1 vina	Din 75’—,
b)	od	100 1 vinskega mošta	Din 50'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 13. februarja 1932.
II. No. 30.424/1.
Objava.
Občina	Lehen na	Pohorju,	v srezu	mariborskem
d. br.,	bo	pobirala v	letu 1932.	naslednje	občinske	tro-
šarine:
a) od 1001 vina Din 100'—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 50-—,
c) od 100 1 piva Din 50'—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 7 50,
d) od goveda nad 1 letom Din 15 —,
e) od goveda pod 1 letom Din 10-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 13. februarja 1932.
II. No. 30.680/1.
Objava.
Občina Libeliče, v srezu dravograjskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od 1001 vina Din 100'—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 50.—,
c) od 100 1 piva Din 50'—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 8'—,
d) od 1001 sadnega mošta Din 10'—v
e) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 10'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 13. februarja 1932.
II. No. 29.069/1.
Objava.
Občina Lušečka vas, v srezu Maribor, desni breg, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. občinsko trošarino: od 1001 vina Din 100'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 12. februarja 1932.
II. No. 29.074/L
Objava.
Občina Mali Dolenci, v srezu mursko-soboškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. občinsko trošarino: od 1001 vina Din 100'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 13. februarja 1932,
II. No. 29.389/1.
Objava.
Občina Martijanci, v srezu mursKosonoškem ho pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 35.—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 35'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 13. februarja 1932.
II. No. 30.664/1
Objava.
Občina Mestni vrh, v srezu ptujskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu v letu 1932. občinsko trošarino:
od 100 1 vina Din 50'-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 19. februarja 1932.
II. No. 30617/1.
Objava.
Občina Morje, v srezu mariborskem, desni breg, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1 vina Din 50'—,
b) od	100	1 vinskega mošta	Din 50'—,
c) od	hi	stopnje alkohola	špirita, žganja,	likerja,
ruma in konjaka Din 6'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
due 13. februarja 1932.
II. No. 30887/1.	- v
Objava.
Občina Mozirje trg, v srezu gornjegrajskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1 vina Din 75'—,
b) od	100	1 vinskega mošta	Din 50'—,
c) od	100	I piva Din 50'—,
č) od	hi	stopnje alkohola	špirita, žganja.	liker'a,
ruma in konjaka Din 7'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 13. februarja 1932.
II. No. 29073/1.
Objava.
Občina Nova Štifta, v srezu gornjegrajskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1 vina	Din	50'—,
b) od	100	1 vinskega	mošta	Din	50'—,
c) od	100	1 piva	Din	50'—,
č) od	hi	stopnje	alkohola	špirita,	žganj ji, likerja,
ruma in konjaka Din 6'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 13. februarja 1932.
II. No. 2164/1.
Objava.
Občina Petrovavas, v srezu črn omel jskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 11)32. občinsko trošarino: od 1 hi vina po Din 50.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 13. februarja 1932.
II. No. 31157/1.
Objava.
Občina Podlennik, v srezu ptujskem, bo pobirala v letu 1932- naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din	75'—,
b) od 100 1 vinskega	mošta	Din	25'—,
c) od 100 1 piva Din	40'—.
Kraljevska banska uprava	Dravske	banovine v Ljubljani,
dne 13. februarja 1932.
II.	No. 30374/1.
Objava.
Občina Selnica ob Dravi, v srezu mariborskem, levi breg, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina Din 50’—,
b) od	100	1	vinskega mošta	Din	50'—,
c) od	100	1	piv^ Din 30'—,
č) od	hi	stopnje alkohola špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 7'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 13. februarja 1932. •
r	,
II.	No. 31207/1.
Objava.
Občina Slemen v srezu mariborskem, levi breg,' bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 60‘—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 60-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 12. februarja 1932.
II.	No. 2660/1.
Objava.
Občina Spodnja Slivnica, v srezu Ljubljana, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje	občinske	trošarine:
a) od	100	1	vina Din	100'—,
b) od	100	1	vinskega	mošta Din	80'—,
c) od	100	1	piva Din	30'—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 13. februarja 1932.
II.	No. 29188/1.
Objava.
Občina Sv. Jurij ob južni žel., trg, v srezu celjskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
* a) od 100 1 vina Din 75'—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 50'—,
c) od 100 1 pivg Din 60-—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 7'—,
d) od goveda nad 1 letom Din 20'—,
e) od goveda pod 1 letom Din 10-—,
f) od prašičev Din 5'—,
g) od drobnice Din 5'—,
h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 30'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 13. februarja 1932.
II.	No. 30713/1.
Objava.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
1	dne 13. februarja 1932.
II.	No. 31024/1.
Objava.
Občina Sv. Pavel pri Pr., v srezu celjskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina Din	50'—,
b) od	100	1	vinskega	mošta	Din	50'—,
o) od	100	1	piva Din	50'—,
č) od	hi	stopnje alkohola špirita,	žganja, likerjaj
ruma in konjaka Din 6'—,
d) od goveda nad 1 letom Din 25'—,
e) od goveda pod 1 letom Din 12'50,
f) od prašičev Din 12'50.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 13, februarja 1932.
Občina Sv. Križ, v srezu mariborskem, levi breg. bo pobirala v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 50'—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 50'—,
c) od 100 1 piva Din 50'—,
č) cd hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 10'—,
d) od goveda nad 1 letom Din 10'—,
e) od goveda pc*L 1 letom Din 8'—,
f) od prašičev Din 10'—,
g) od drobnice Din 5'—
II.	No. 31113/1.
Objava.
Občina Sv. Trojica v Hal., v srezu ptujskem, bo pobirala v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a)	od	100 1 vina Din 100*—,
b)	od	100 1 vinskega mošta	Din	100'—.
Kraljevska banska, uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 13. februarja 1932.
II.	No. 30066/1.
Objava.
Občina Sv. Trojica v Slov. goricah, v srezu mariborskem, levi breg, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina Din	40*—,
b) od	100	1	vinskega	mošta	Din	40-—,
c) od	100	1	piva Din	40"—,
č) od	hi	stopnje alkohola	špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 6’—,
d)	od	goveda nad 1 letom	Din	5*—,
e)	od	goveda pod 1 letom	Din	5‘—,
f)	od	prašičev Din 2*—,
g)	od	drobnice Din 1*—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 13- februarja 1932.
II.	No. 4507/1.
Objava.
Občina Ščavnica, v srezu Ljutomer, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. občinsko trošarino: od 1 hi vina po Din 100—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 15. februarja 1932.
II.	No. 4511/1.
Objava.
Občina Št. Ilj v Slov. gor., v srezu mariborskem levi breg, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 50-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 50-—,
c) od 100 1 piva Din 30—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 6-—,
d) od goveda nad 1 letom Din 25'—,
e) od goveda pod 1 letom Din 15*—,
f) od prašičev Din 15*—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine r Ljmbljmi, , dno IH UhcaKfc WX
II.	No. 2410/1.
Objava.
Občina št. Vid, v srezu Litija, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a)	od	100	1	vina Din	100-—,
b)	od	100	1	vinskega	mošta Din	100-—,
c)	od	100	1	piva Din	50*—,
č)	od	hi	stopnje alkohola špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 5*—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 13. februarja 1932.
II.	No. 23612/1.
Objava.
Občina Tolsti vrh, v srezu konjiškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100*—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 25*—,
c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 6“—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 13. februarja 1932.
II.	No. 31394/1.
Objava.
Občina Videm, v srezu kočevskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 80-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 80-—,
c) od 100 1 piva Din 25-—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 6-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 13. februarja 1932.
II.	No. 4460/1.
Objava.
Občina Vitanje, v srezu konjiškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 50*—,
b) od 100 1 piva Din 30-—,
c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—,
č) od 100 1 sadnega mošta Din 5*—,
d) od goveda nad 1 letom Din 10*—,
e) od goveda pod 1 letom Din 5*—,
f) od prašičev Din 2*50,
g) od drobnice Din 2*50.
ir*H|l>,ttlr)l banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dna IH iihnMuri* im
II.	No. 31509/1.
Objava.
Občina Zgornja Bistrica, v srezu mariborskem desni breg, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 50'—,
b) od 100 1 piva Din 25'—,
c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, 1 ruma in konjaka Din 4-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 13. februarja 1932.
II.	No. 30243/1.
Objava.
Občina Zepovci, v srezu ljutomersko-radgonskein, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v' letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 50 —,
b) od 100 I vinskega mošta Din 50-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 12. februarja 1932.
Razne obče veljavne odredbe
188.
Vložitev prijav
za draginjske doklade državnih upokojencev.
Ker premnogi državni upokojenci, upokojenke ter vdove in sirote po upokojencih, ki prejemajo pokojnine od dravske finančne direkcije, doslej še niso predložili predpisanih vnovičnih prijav za draginjske doklade, se s tem vsi vnovič opozarjajo, da morajo najkrsneje do
1.	marca 1932. vložiti te prijave. Predpisane obrazce je
založilo »Društvo drž. upokojencev in upokojenk v Ljub ljani« in se dobe pri društvu po 1 Din komad. Dob se pa tudi pri tobačnih zalogah in vsaj v eni trafik povsod, kjer so sedeži okrajnih sodišč. V Ljubljani jil prodaja trafika Pogačnik na Dunajski cesti 14, v Celji se dobe v trafiki Perovšek Alme na Kralja Petra cesti v Mariboru pa v trafiki Svetek Pavle v Gosposki ulici. — Vsi upokojenci, ki prijav še niso vložili, se opozarjajo, da se jim izplačevanje draginjskih doklad po predpisih uredb o draginjskih dokladah ustavi, če do 1. marca t. 1. ne predlože prijav odseku za računovodstvo dravske finančne direkcije v Ljubljani, osebno ali po pošti. S prijavami je predložiti tudi vse • potrebne do-kazilne listine, kakor je to na hrbtu prijavnega obrazca navedeno. Predložiti pa je treba samo tiste listine, ki niso bile v minuli jeseni že predložene, vsi pa morajo priložiti potrdilo pristojne davčne uprave o premoženjskem stanju in davčnem predpisu.
Dravska finančna direkcija v Ljubljani, dne 22. februarja 1932.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Jiaka in zalaga: Tiskarna »Merkurc s Ljubljani; njen predstavniki .Otmar Alielialek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 15. kosu letnika III. z dne 24. februarja 1932.
Razglasi kraljevske banske uprave
v*. No. 6075/6.	758
Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini
od 8. februarja do 14. februarja 1932.
Po naredbi ministrstva za narodno zdravje S- br. 4948 z dne 21. marca 1930.
Srez	Ostali	Na novo oboleli	Ozdraveli	Umrli	Ostanejo v oskrbi
Skupina tifuzni Celje 	 ....	ti bc 1	ilez	ni.		i
Dolnja Lendava .....	0	—	4	—	i
Kranj		1	-	—			i
Litija		l	—				i
Ljubljana (srez) ....	2	—	2			-
Maribor levi bree • • •	—	—	-			i
Ptuj (mesto)		—	1	—			i
Radovljica		1	l	—			i
Vseaa . . .	11	2	6	-	7
Škrlatinka. — S Brežice		car 4	atii l	ia.		5
Celje 	 ....	4	—	l			3
Dolnja Lendava		5	—	2		3
Gornjigrad		1	—	1			—
Kamnik ........	1	—	—			1
Kranj		5	—	—	—	5
Kočevje 		5	1	—			6
Krško		2	—	—	—	1
Laško		1	—	1	—	1
Litija			1	—	1	—	—
Ljubljana (srez) ....	1	—	—	—	1
Ljubljana (mesto) . . .	1	—	—			2
Maribor levi breg . . .	1	—	—			1
Maribor (mesto) ....	3	1	—			3
Murska Sobota		3	—	—			3
Novo mesto ........	3	—	1			2
Prevalje 		4	—	1	—	3
Ptuj		2	—	2			—
Ptui (mesto)		1	—	—			1
Radovljica		1	—	—			1
Slovenjgradec		2	—	—			2
Vsega . . .	51	3	10	—	44
Ošpice. — M Celje 		orbi	m.			
Celje (mesto)		2	2	—			4
Litija		3	3	4			2
Ptuj		43	14	21			36
Vsega . . .	48	19	25	—	42
Nalezljivo vnetje možganov. Meningitis cerebrospinalis epidemica.
Ljubljana (srez) ....	11 —	—	—	1
Maribor levi breg . . .	1\~	—		1
Vsega . . .	21 —	—	—	2
Srez	Ostali	Na novo oboleli	> a ■s O	Umrli	Ostanejo j 1 v oskrbi ||
Davica. — Diphteria et Croup.					
Brežice		15	2	2	—	15
Celje 		4	1	—	2	3
Črnomelj		1	—	1	—	—
Dolnja Lendava		1	1	1	—	1
Gornjigrad		6	1	4	—	3
Kranj		11	—	—	—	11
Kočevje 		2	—	1	—	1
Konjice		3	1	1	1	2
Krško			8	1	—	—	9
Laško 		3	—	2	—	1
Litija		6	1	5	—	2
Ljubljana (srez) ....	9	1	1	—	9
Ljubljana (mesto) . . .	1	2	—	—	3
Ljutomer		2	—	—	—	2
Maribor desni breg . .	2	—	—	—	2
Maribor levi breg . . .	6	4	3	—	7
Maribor (mesto) ....	3	9	3	—	9
Murska Sobota		1	—	1	—	—
Novo mesto		1	1	1	—	1
Prevalje 		2	—	1	—	1
Ptui		2	6	2	1	5
Radovljica		1	—	—	—	1
Slovenjgradec 		1	2	1	—	2
Šmarje pri Jelšah ....	12	3	5	—	10
Vsega . . .	103	36	35	4	100
Dušljivi kašelj. -	- Pertussis.				
Ptuj		15	7	8	—	14
Ptui (mesto)		2	—	—	—	2
Vsega . . . Šen. — Erys	17 ipel	7 as.	8		16
Dolnja Lendava		1	—	—	—	1
Ljubljana (srez) ....	3	—	—	—	3
Ljubljana (mesto) . . .	3	l	—	—	4
Maribor levi breg . . .	—	2	—	—	2
Maribor (mesto) ....	—	1	—	—	1
Novo mesto		1	1	—	1	1
Ptui		1	—	—	—	1
Šmarje pri Jelšah ....	4	1	2	—	3
Vsega . . •	13	6	2	1	16
Krčevita odrevenelost. -		- Tetanus.			
Ptui		1	-	-	-	1
Vsega . . .	1	—	—		1
Vranični prisad.	— Anthrai.				
Kranj		-	1	—	-	1 1
Vsega . . .	1	-	—		1
Otročična vročica. — puerperalis.		Sepsis			
Konjice		1	—	—	—	1
Metlika 		—	1	—	—	1
Novo mesto		1	l	—	i	1
Ptuj		1	—	1	—	—
Vsega . . .	3	2	1	i	3
Vnetje primševne slinavke. —		Parotitis epid.			
Maribor desni breg . .	—	1		-	1
Vsega . . .	—	1		-	1
Ljubljana, dne 17. februarja 1932.					
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.					
II.	No. 4533/1.	759
Uradni razpust društva.
Društvo »Zveza delavskih žena in deklet za Slovenijo, podružnica v Trbovljah« je razpuščeno, ker že več let ne deluje, nima ne članov niti imovine in torej tudi ne pogojev za pravni obstoj.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine.
Ljubljana, dne 15. februarja 1932.
•2*
VIII.	No. 1116/1.
Razglas.
Gospod minister za trgovino in industrijo je z razpisom z dne 8. februarja
1932.,	II. br. 3194/K, pooblastil kraljevsko bansko upravo, da sme v poedinih primerih in na prošnjo delniških družb odobriti deponiranje delnic za občne zbore delniških družb v inozemstvu, toda s pogojem, da je seznam deponiranih delnic overjen pcf poslaništvu, odnosno konzulatu naše kraljevine v kraju deponiranja delnic.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine
v Ljubljani, dne 14. februarja 1932.
*
733—3—1
K V-No. 138/11-1932.
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za gradbena dela v odseku med km 52—339 in km 54—868 banovinske cestne proge Ljubljana—Litija—Radeče
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 10. marca 1982. ob 11. uri dop. v sobi št. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami pri tehn. oddelku v Ljubljani, II. nadstr. soba štev. 3.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša Din 976.889'99 (devet sto sedemdeset šest tisoč osem sto osemdeset devet dinarjev 99/100).
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-nah« in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine
v Ljubljani, dne 18. februarja 1932.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Kps 170/31.	737
V imenu Njega Veličanstva kralja!
Podpisano sodišče je razsodilo s sodbo z dne 11. febr. 1932, Kps 170/31—8, da je Perovič Ivan, posestnik in mesar
.
v Prevaljah, ikri v prekrška ipo el. 8. zakona o pobijanju draginje, življenskih potrebščin in brezvestne špekulacije, storjenega, s tem, da je meseca decembra 1931. v Prevaljah prodajal volovje meso, katero je plačal po Din 3-— za 1 kg žive teže, po Din 12'— za 1 kg, da je torej zahteval za življenske potrebščine višjo ceno kakor pa je ona, ki zajam-čuje običajni in dovoljeni trgovski čisti dobiček, ki ne sme biti nikoli višji od 25%.
Zaradi tega je bil obsojen po čl. 8. navedenega zakona na 24 ur zapora, in na 1200 Din denarne kazni, ob neizterljivosti na nadaljnjih 20 dni zapora.
Okrajno sodišče na Prevaljah, odd. II.,
dne 11. februarja 1932.
U VI 35/31—7.	752
Razglas.
Okrajno sodišče v Ljubljani je razsodilo z razsodbo z dne 21. januarja 1932., da je Bižalj Jcsipina, rojena 15. avgusta 1908. po poklicu natakarica v Ljubljani, kriva prestopka po členu 8. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije, storjenega s tem, da je dne. 8. novembra 1931 v Ljubljani zahtevala za 10 dkg šunke 10 Din, dasi je znašala prodajna cena te šunke 7 Din.
Zaradi tega je bila obsojena po členu 8. zgoraj navedenega zakona na tri dni zapora in na 300 Din denarne kazni, ki se ob neizterljivosti izipremeni v nadaljnjo kazen 6 dni zapora.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. VI.,
dne 21. januarja 1932.
*
U VI 37/31—5.	753
Razglas.
Okrajno sodišče v Ljubljani je razsodilo z rasodbo z dne 19. decembra 1931., da je Jagodic France, roj. 7. junija 1901, po poklicu mesarski mojster v Ljubljani, kriv prestopka po členu 6./III. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije, storjenega s tem, da ni imel dne 21. novembra 1931. v svoji mesnici na Zaloški cesti v Ljubljani označenih cen nobeni vrsti mesa razen govedini.
Zaradi tega je bil obsojen po členu 6/III zgoraj navedenega zakona na 12 ur zapora in na 180 Din denarne kazni, ki se ob neizterljivosti spremeni v nadaljnjo kazen 4 dni zapora.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. VI.,
dne 19. decembra 1931.
*
U VII 58/31—7.	754
Razglas.
Okrajno sodišče v Ljubljani je razsodilo z razsodbo z dne 11. jan. 1932., da je Jesih Jakob, roj. 15. avgusta 1902., po poklicu mesarski mojster na Rudniku št. 30, kriv prestopka po členu 6. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije,
storjenega s tem, da je dne 23. novembra 1931. v Ljubljani na stojnici prodajal življenske potrebšične na trgu in ni označil niti sumarno, niti podrobno cene masti in salu.
Zaradi tega je bil obsojen po členu 6. zgoraj navedenega zakona na 200 Din denarne kazni, ki se ob neizterljivosti spremeni v kazen 12 ur zapora in na 50 Din denarne kazni ozir. na 1 dan zapora.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. VII.,
dne 11. januarja 1932.
U VII 61/31—6.	756
Razglas.
Okrajno sodišče v Ljubljani je razsodilo z razsodbo z dne 11. januarja 1932., da je Novljan Franc, roj. 27. julija 1905., po poklicu mesarski mojster v Ljubljani, kriv prestopka po členu 6. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije, storjenega s tem, da je dne 23. novembra 1931 v Ljubljani na stojnici prodajal življenske potrebščine na trgu in ni označil niti sumarno niti podrobno cene slanine in masti.
Zaradi tega je bil obsojen po členu 6. zgoraj navedenega zakona na 200 Din denarne kazni, ki se ob neizterljivosti izpremeni v kazen 12 ur zapora in na 50 Din denarne kazni ozir. na 1 dan zapora.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. VI.,
dne 11. januarja 1932.
$
U VII 60/31—7.	755
Razglas.
Okrajno sodišče v Ljubljani je razsodilo z dne 11. januarja 1932., da je Ocvirk Frančiška, rojena leta 1869. leta, po poklicu vdova po mesarju v Ljubljani, kriva prestopka po členu 6. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije, storjenega s tem, da je dne 23. novembra 1931. v Ljubljani na stojnici prodajala življenske potrebščine na trgu in ni označila niti sumarno niti podrobno cene slanini.
Zaradi tega je bila obsojena po členu
6.	zgoraj navedenega zakona na 300 Din denarne kazni, ki se ob neizterljivosti spremeni v kazen 12 ur zapora in na 50 Din denarne kazni ozir. na 1 dan zapora.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. VIT.,
dne 11. januarja 1932.
*
Nc I 399/32—3.	760
Amortizacija.
Na prošnjo Antolinca Franceta, pre-vžitkarja v Sp. Selcih št. 2, p. Ponikva, se uvede postopanje radi amortizacije sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imetnik pozi vi je, da uveljavi tekom 6 mesecev po objavi tega oklica v »Službenem listu« svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev: vložna knjižica štev. 3075 Hranilnice in posojilnice v Šmarju pri Jelšah, na ime Antolinc Franc, Ponikva, v vrednosti 469 Din 10 p.
Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah, odd. I., dne 8. februarja 1932.
*
E V a 3612/31-8.	732
Oklic.
Virantovi Ivani, posestnici, Studenec-Ig št. 17, Virantovi Frančiški, Virantu Francu, Virantovi Neži in Golobovi Mn; riji, vsem na Studencu št. 17, je vročiti v izvršilni stvari E 3612/31 sklep z dne
2.	oktobra 1931., opr. št. E V a 3612/31-2, s katerim se dovoljuje prisilna dražba zavezani stranki Virant Ivani lastne nepremičnine, k. o. Studenec vi. št. 29.
Ker je bivališče Virant Ivane, Frančiške in Franca neznano, Virant Neža in Golob Marija p., sta umrli in dediči niso znani, se postavlja za skrbnika Benkovič Ivan, sodni oficial v pok., ki jih bo zastopal na njihovo nevarnost in stroške, dokler se ne oglasijo sami ah ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. V., dne 8. februarja 1932.
*
A 122/31—15	645	3-3
Oklic, s katerim se sklicuiejo sodišču neznani dediči.
Kraner Julijana, poljedelska delavka v Haslachu, okraj Leibnitz, Avstrija, pristojna v Partinje, je umrla dne 6. januarja 1931. in ni zapustila nobenega sporočila poslednje volje.
Je li kaj dedičev, sodišču ni znano.
Gosp. Korošec Petra, posestnika in župana v Partinju postavlja sodišče z* skrbnika zapuščine.
Kdor hoče zahtevati zapuščino za sč. mora to v enem letu od danes naprej javiti sodišču in izkazati svojo de-dinsko pravico.	v .
Po preteku tega roka se bo zapuščina, v kolikor so zahteve izkazane, izročila, v kolikor se pa to ni zgodilo, se bo državi v prid zasegla.
Okrajno sodišče Sv. Lenart v Slov. gor odd. I., dne 11. februarja 1932.
$
E 1247/31—5.	73»
Dražbeni oklic.
Dne 17. marca 193 2. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 19 dražba nepremičnin: zeni' ljiška knjiga k. o. Dolnja Lendava, vl-št. 620.
Cenilna vrednost: Din 3000'—.
Vrednost pritikline: Din 100'—.
Najmanjši pomidek: Din 2000-—•
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbo, je priglasiti sodišču najpozneje pri d raz-benem naroku pred začetkom dražbo-sicer bi se ne mogle več uveljavlja*1 glede nepremičnine v škodo zdražiteli8-ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Dolnja Lendava, dne 16. februarja 1932.
*
£ 1272/31—10.	730
Dražbeni oklic.
Dne 1 7. m a r c a 19 3 2. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču 'V sobi št. 19 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Lakoš, vi. št. 56, 223, 399, 400, 401, 563, 575, 129, 224, 284, 245. Cenilna vrednost: Din 17.680-—. Najmanjši ponudek: Din 11.788-—.
. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, ie priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati Slede nepremičnine v škodo zdražitelja, ^i je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni ‘Oklic, ki je nabit na uradni deski tega
■sodišča.
Okrajno sodišče Dolnja Lendava,
dne 16. februarja 1932.
*
■8 475/32.	740
Dražbeni oklic.
Dne 2 1. marca 1 932. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču y sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljica knjiga Stara cesta, vi. št. 21 in 22. Cenilna vrednost: 17.625 Din 20 p. Najmanjši ponudek: 11.750 Din 14 p. , Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe. Je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-t^nem naroku pred začetkom dražbe, ®lcer bi se ne mogle več uveljavljati Stade nepremičnine v škodo zdražitelja. ti je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Ljutomer, dne 15. februarja 1932.
*
^ 1130/31.	741
Dražbeni oklic.
Dne 2 5. m a r c a 1 9 3 2. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču ^ sobi št. 5 dražba nepremičnin: gozd, ^nljiška knjiga k. o. Reka, vi. št. 203. Cenilna vrednost: Din 3517'60. Najmanjši ponudek: Din 2640—.
. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, priglasiti sodišču najpozneje pri draž-,nem naroku pred začetkom dražbe, siCer bi se ne mogle več uveljavljati F.ede nepremičnine v škodo zdražitelja, 1 je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni °tlic. ki je nabit na uradni deski tega *°dišča.
Okrajno sodišče Vransko, dne 18. februarja 1932.
*
E 1354/31—6.	742
Dražbeni oklic.
Dne 31. marca 193 2. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 19 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Beltinci, vi. št. 660,
441.
Cenilna vrednost: Din 41.000'—.
Vrednost pritikline: Din 200'—.
Najmanjši ponudek: Din 27.467-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Dolnja Lendava,
dne 18. februarja 1932.
*
E 1362/31—8.	743
Dražbeni oklic.
Dne 31. marca 1932. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 19 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Polana, vJ. štev. 212, 288, 868.
Cenilna vrednost: Din 1980—.
Najmanjši ponudek: Din 1319-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Dolnja Lendava,
dne 18. februarja 1932.
•g.
E 772/31—12.	744
Dražbeni oklic.
Dne 3 1. m arca 1932. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 19 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Šmartno, vi. št. 97.
Cenilna vrednost: Din 30.876'— in je v tem zapopadena preživitna pravica, ocenjena na Din 18.000'—.
Najmanjši ponudek: Din 8584-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroki, pred zamikom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Liliji.
dne 18. februarja 1932.
E 1256/31—7.	745
Dražbeni oklic.
Dne 5. aprila 1932. dopoldne ob desetih im pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: hiša z gosp. poslopjem, dvor in sadovnjak, zemljiška knjiga Večeslavci, vi. št. 452.
Cenilna vrednost: Din 68.670-—.
Vrednost pritikline: Din 2000-—.
Najmanjši ponudek: 45.780 Din 70 p.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, dne 11. februarja 1932.
•j.
E 1176/31—8.	746
Dražbeni oklic.
Dne 5. aprila 1932. dopoldne ob poide vetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Vuzenica, vi. št. 76, in Sv. Vid, vi. št. 88.
Cenilna vrednost: Din 93.489‘45.
Vrednost pritikline: Din 10.365, ki je v cenilni vrednosti že všteta.
Najmanjši ponudek: Din 62.326-30.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Marcnberg, dne 6. februarja 1932.
E 575/31—6.	747
Dražbeni oklic.
Dne 6. aprila 193 2. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18. dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Slivnica, vi. št. 15-
Cenilna vrednost: Din 2200-75.
Najmanjši ponudek: Din 1510-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri vžri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Šmarje pri Jelšah, dne 12. februarja 1932.
H*
E 1198/31—10.	748
Dražbeni oklic.
Dne 11. aprila 193 2. dopoldne ob poldevetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Zg. Muta, vi. št. 1,2,87.
Cenilna vrednost: Din 346.827*50.
Vrednost pritikline: Din 13.841-—, ki je v cenilni vrednosti že všteta.
Najmanjši ponudek: Din 231.219.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-•benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Marenberg, dne 11. februarja 1932.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopni firmi:
228. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 18. februarja 1932.
Besedilo: »Slavija« Jugoslovanska zavarovalna banka.
Vpišeta se člana upravnega sveta: dr. ing. Mandelik Otokar v Pragi in Jenko Avgust v Ljubljani. — Izbrišejo se člani upravnega sveta: Tykač Alojzij, generalni ravnatelj Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani zbog smrti, dr. Kokalj Alojzij, odvetnik v Ljubljani, zbog smrti, in Chodera Vaclav v Pragi, ker ni bil več izvoljen.
Pri podružnici Ljubljana se vpišeta kot prokurista ing. Majče Alojzij v Ljubljani in Cuznar Anton v Ljubljani. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 18. februarja 1932
Firm. 171 — Rg B II 76/6.
Konkurzni razglasi
Sa 18/32—2.	74'
229.
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja j imovini Lah Marije, trgovke z mešanim blagem v Mariboru, Pobrežka cesta št. 8 in Nebova št. 6.
Poravnalni sodnik: dr. Kovča Franc, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru.
Poravnalni upravitelj: dr. Škapin Karl, odvetnik v Mariboru.
Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču, soba štev. 84 dne 31. marca 193 2. ob desetih.
Rok za uglasitev do 25. marca 1932. pri okrožnem sodišču v Mariboru. Okrožne sodišče v Mariboru, odd. III., dne 18. februarja 1932.
Razglasi raznih uradov in oblastev
No. 808/2—32.	751
Objava.
Okrožno sodišče v Mariboru je s pra-vomočno odločbe z dne 5. februarja 1932. prepovedalo zahajanje v krčme za dobo enega leta bratoma Jožefu in Ivanu Matjašiču, delavcema iz Placerskega vrha št. 67.
Prepoved zahajati v kTČme se začne pri prvem z dnem 3. julija 1932, pri drugem pa z dnem 12. julija 1932.
Sresko načelstvo v Ptuju, dne 16. februarja 1932.
No. 1768/2—32.	750
Objava.
Okrožno sodišče v Mariboru je s pra-vomočno odločbo K z p. VI 2247/30—38 z dne 22. novembra 1931. prepovedalo pohajanje v krčme za dobo 2 let Antonu Petku, rojenemu leta 1903. v Zaniuša-nih, pristojnemu v Muretincih, stanujočemu v Krčevini pri Mariboru št. 160, delavcu, sinu Franca in Elizabete.
Prepoved zahajanja v krčme se začne z dnem 23. februarja 1932 in konča dne
23.	februarja 1934.
Sresko načelstvo v Ptuju,
dne 16. februarja 1932.
H'
I. No. 344.	693	a	2—1
Razgias
o prvi ustni licitaciji za dobavo gramoza na državni cesti št. 52.
Po nalogu kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 16. januarja 1932., V. No. 336/1, razpisuje tehnični razdelek sreskega načelstva v Ljubljani na podstavi čl. 86. do 98. zakona o drž. računovodstvu z dne
6.	marca 1910. in njegovih izprememb, oziroma dopolnitev, prvo javno ustno licitacijo za dobavo gramoza za razne proge državne ceste št. 52.
Licitacija se bo vršila v pisarni tehničnega razdelka v Ljubljani, in sicer dne 22. marca 1982. ob 9. uri dopoldne.
Vse natančnejše podatke glej prilogo objav »Službenega lista« z dne 20. februarja 1932, št. 14.
Tehnični razdelek sreskega načelstva
v Ljubljani, dne 17. februarja 1932.
705 3—2
Razglas.
Splošna bolnica v Mariboru razpisuje po nalogu kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 21. januarja
1932.,	V. No. 234/1, na podstavi čl. 86. do 98. zakona o drž. računovodstvu in njegovih sprememb, odnosno dopolnitev, za dobavo in montažo strojne opreme pri hladilni napravi v splošni bolnici v Mariboru
I. javno pismeno ofertno licitacijo v
skrajšanem roku na dan 14. marca
1932.	ob 11. uri dopoldne v prostorih uprave splošne bolnice v Mariboru. Pojasnila, ofertni pripomočki, načrti, tehnični in splošni pogoji se dobijo med uradnimi urami v pisarni navedene uprave proti plačilu stroškov za izdelavo.
Ponudbe je predložiti v obliki enotnega popusta v odstotkih (tudi z besedami) na celotni, uradno odmerjeni proračunski znesek, ki znaša 99.925'— dinarjev.
Lastnoročno podpisane ponudbe, opremljene s kolkom za Din 100-—
(vsaka priloga s kolkom za Din 2 L morajo izročiti ponudniki ali njih P°" oblaščenci na dan licitacije v zapečatenem zavitku z zunanjo označbo: >P°" nudba za dobavo in montažo strojne opreme pri hladilni napravi v splosni bolnici v Mariboru od ponudnika N- N-<t in sicer v roke predsednika licitacijske komisije med 10. in 11. uro dopoldne. Po pošti pravočasno došle ponudbe se upoštevajo s pogojem, da je ponudnik v njih navedel, da so mu vsi pogoj1 znani in da jih brez pridržka sprejme. Poznejše, nepravilno opremljene i° brzojavne ponudbe se ne bodo uvaže-vale. Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na vse splošne in tehnične pogoje ter mora položiti kavcijo, ki znaša za naše državljane Din 10.000-—, za inozemce P® Din 20.000-—. Kavcija se mora položiti najkesneje na dan licitacije pri blagajni splošne bolnice v Mariboru bodisi v gotovini ali v vrednostnih papirjih, oziroma garantnih pismih, izdanih po denar* nem zavodu v smislu čl. 88. zakona o drž. računovodstvu' in registriranih v smislu čl. 24. pravilnika za izvrševanj® določil iz oddelka B. »Pogodbe in nabave«.
Potrdilo o položeni kavciji, potrdilo1 davčne uprave o poravnavi vseh davčnih plačil za tekoče četrtletje, odobre-nje ministrstva zgradbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij i° potrdilo pristojne zbornice za trgovino obrt in industrijo, je obenem z vročitvijo ponudbe predložiti odprte predsedniku komisije, odnosno pravočasno poslati po pošti do pričetka licitacij0-
Pooblaščenci morajo predložiti P°? oblastilo, da smejo zastopati firmo Prl licitaciji.
Kraljevska banska uprava si izreČn® pridržuje pravico, oddati razpisano delo ne oziraje se na višino ponujene vsote ali tudi vse ponudbe odkloniti brez vsB" ke obveznosti. Vsak ponudnik moro ostati v besedi 30 dni po licitaciji.
Uprava splošne bolnice v Mariboru,
dne 16. februarja 1932.
Razne objave
671 3—3
Poziv upnikom.
»Depa« parna pekarna v Ljubljani, reg. zadr. z o. z. v likvidaciji, pozivlje vse upnhie, da ji do 30. marca t. 1- Prl' javijo svoje terjatve.
Likvidatorji-
Objava.
Izgubil sem vozno dopustilo, izdan® od policijske direkcije v Ljubljani. Proglašam ga za neveljavno.
Ravnikar Jožef ml. s. r. Ljubljana, Ciril-Metodova 19/U-
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani Tiska in zalaga: Tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavnik: O. Micbdlek v Ljubljani