Draga Roškarieva 30. VIII. 1937. Kakor vsako leto, odkar si odšla po potrebi službe v Koprivnico, si se vrnila tudi letos k svojim staršem na Tezno, v tisto domačo hišico, obdano z zelenjem, cvetjem, sadjem in grozdjem. Tako domače zna urediti svoj dom le učitelj upokojenec, ki pričakuje v počitnicah svojcev, katerim je pristradal poklic in dom, da mu v jeseni življenja pamagajo pozabiti preteklost in slajšati dni, kakor si jih slajšajo vnučki z rdečimi jabolki, sočnimi breskvami, grozdjem in strdjo na vrtu Tvojega očeta, učitelja-upokojenca Frana Roškarja. Prišla si v počitnicah vsako leto, da si odpočiješ od dela in nabereš novih moči za prihodnje šolsko leto. Prišla si vsako leto, da se uveriš kako deluje Sokol, kateremu si Ti ob rojstvu leta 1931. kot društvena načelnica posvetila vse svoje moči, ves svoj prosti čas. Ko si 1. 1935. odšla v Koprivnico, je nastala vrzel, katere še danes nismo zamašili. Tudi letošnje počitnice si bila med nami. Poslovila si se na videz zdrava, kakor vedno polna veselja in smeha. Samo tančica, skoraj nevidna, je zakrivala znak bolezni, katero so lahko opazili samo Tvoji najbližji. Tisto jutro, 30. avgusta, pa nas je pretresla tužna vest iz Koprivnice: Sestro Drago je zadela kap! — Tvoji tovariši in znanci smo bili neizmerno žalostni. Dosti prezgodaj si nas zapustila. Rojena leta 1904. v Loki pri Žusmu si se šolala v Celju in v Mariboru ter maturirala leta 1924. Služila si v Prekmurju v Kuzdoblanju in Dolnji Lendavi. Leta 1927. si kot vneta Sokolica dovršila telovadni tečaj v Beogradu in nastopila mesto telovadne učiteljice na realni gimnaziji v Mariboru. Ko si bila leta 1935. premeščena v Koprivnico, smo hudo občutili Tvojo izgubo. Tvoja življenjska pot je bila kratka, a plodovita. Ob Tvoji krsti so plakali v Koprivnici in na Pobrežju, kamor so pripeljali Tvoje truplo, da bo počivalo med svojci. Ob Tvojem grobu so plakali poleg Tvojih staršev mnogi Tvoji tovariši in znanci in se spraševali: Zakaj si šla ravno Ti, sestra Draga? Tvoje tovarištvo in delo pa bo ohranilo med nami na Tebe, sestra Draga, najdragocenejši spomin, ki naj bo trohica utehe Tvojim dobrim staršem in sorodnikom. Luknar Franjo.