H\\. Številka.
1 rst. v siimIu 15 mivcinlira 1S99.
Te&ij X XIV
..Edinost" istini* dtHhrttt nu dan. raatin nedelj in praznikov. zjutraj in zvetVr ob 7. uri. <> ponedeljkih in po praznikih irhh ih oh f* uri zjutraj.
Varo^ni 111» /,n »An : Obe izilHiiji na letu . . .	•j] ■
Zn HHtnn večerno izdanje .	_
/.« pol let*.četrt let« in oh nrienev mr.merno.
Naročnino je plačevati naprej. Na n«-ročhe bret priložene naročnine »o utirava , ne orira.
Na drobno »e prodajajo v Tratit »jutranje iteviike po 3 nvč. večerne Številke ' po 4 nvč.; ponedeljake z jutranje številke po 2 nvč. Izven Trata po 1 nvč. več.
EDINOST
Večerno izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DROSTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon Ut. H7II.
4 nvć.
* edtnoatl Je moč !
Oglaat
«e računaio po vrstah v petim, Z* večkratno naručilo •« primernim poptMmn. Poslana, nanirinice in invne anhvale. <!•»-aiHČi oclaei itd <e računajo po |u>iro<lhi.
v Mi dupini oa| se po^iljaju tiri-dtiKltii, Nefrankovaui ilopmi ne oprejeinnjit. Rokopisi n<> vračajo.
Nnročtiiiio. leklantacijf in irutiiir sprejema ii p mi niši ni. Niiročnimi in otfiase je |iiui'eviiti loco l isi.
I rednHIvo in iisl.ui iiu -««• tialiajata v ulici Citriutia Itv. 1*1. I pniviii*t\<i. ml-pinvuištMi in s p rej emu u je inseralov
v ulici Molin (lici-olii <tv. .1. II. nad^tr.
ladajatelj in odgovorni urednik K ran Godni k.
Lastnik konaorcij lista „Edinosti*
Natisnila tiskarna konsoi cija lista „Kilinosl" v Trstu.
PODLIH T R K
27
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejše vesti.)
lhinaj 14. Ministerski predsednik grof Clarv odpotuje jutri v Budimpešto, kjer se hode vršil Kkupui minister« k i svčt. Olarv ostane v Budimpešti, dokler hode trajalo pogajanje kvotnih de-pntacij.
Dihi h j 14. Odsek za nadzorovanje državnih dolgov je imel zvečer sejo. Novi poročevalec Oze-dik je predlagal, da se ugodi zahtevku finančne uprave, tla se ji ima izročiti 118,318.940 kron /lata, ker je stvar nujna in ker je dotična ces. naredim pravokrepna. Po daljši debati so odklonili predlog poročevalca s ;} proti glasom.
l>niiaj 14. Soj it odseka za proračun, ki je bila napovedana za danes, se bo vršila v četrtek.
Pariz 14. (Senat.) Senat se je odgodi 1 po formalni seji. Od jutri naprej bo senat nadaljeval razprave kakor državno sodišče.
Pariz 14. (Komora). Zbornica in tribune so dobro obiskane. Predsednik Desehanel čita mnogoštevilne interpelacije. Minister-predsednik zahteva, da se združi vse interpelacije o občni politiki v jedno ter da se začne nemudoma z razpravljanjem o isti. Začel je govoriti Cocliin.
Rilll 14. Danes je kralj Humbert otvoril s prestol ni in govorom zasedanje parlamenta. Prestolni govor opozarja, da je bilo parlamentarno delovanje moteno in pretrgano, ter izraža željo in upanje, da bo parlament sedaj popravil zamudo.
Govor naznanja naredbe glede dvignenja prisilnih bivališč in preosnovo nekaterih davčnih zakonov, s čemer se imajo razbremeniti nižji sloji. Italija da gledat zaupljivo v bodočnost. Razmerje z drugimi državami je izvrstno. Od nikoder ne preti tleželi nobena nevarnost. Poslanci so na več mestih govora živahno pritrjevali.
Peking 14. Pristanišče Vičanfu je formalno otvorjeno za inozemsko trgovino.
Carigrad 14. Ruski poslanik je izročil vi-
soki porti noto, v kateri protestira Rudija p rt »ti uporabi dohodkov iz vilajetov v tlruge svrhe nego v plačilo vojne odškodnine.
Vojna v jušni Afriki.
London 14. »Renter« javlja iz Kimherlevu, da so dne o. t. m. Boeroi obutreljali vodovodne naprave.
London 14. «Reuter» javlja iz Kimberleva Boerei ho ves dsfn obstreljali Kim-berlev, ne la bi napravili posebne škode. Večina granat niti ni počila.
Italijanski državni poslanci
so zašli v {»ozieijo, na kateri jih v resnici ne more zavitlati nikdo. Na Dunaju jih itak že davno ni smatral nikdo resnimi politiki, ali vsaj preti lastnim, v političnih stvareh precej nevednim občinstvom v pokrajinah so se z svojimi ronomažami vendar znali obdajati z nekim nimhom. Z širokoustenjem po listih se jim je posrečalo vzbujati vero, kakor da na Dunaju vse posluša z napeto radovednostjo, kaj porečejo oni, gospodje italijanski poslanci. Za italijansko širše občinstvo so bili italijanski poslanci kakor solnce, ko je nebo prepreženoz oblaki. Solnca ne vidimo in vendar vemo, da je in da sije v vsej svoji krasoti. Tudi dela italijanskih poslancev občinstvo ni videlo, ali overjeno je bilo, da delajo, tla so ugledni, tla impouujejo. Tako je bilo do pred par leti, tlo zadnjih državnozborskih volitev, vse dotlej, ko so tudi tržaški Italijani — v soglasju in po nasvetu dobrega jim prijatelja Rinal-dinija — opustili politiko abstinence in so se udeležili volilnega hoja v Trstu — z najsijajnejim vspehom. Zmaga njih je bila popolna. Takozvana konservativna stranka je zginila s pozorišča, okoli-čanski Slovenci so bili poraženi in sooijalni demo-kratjo tudi niso mogli vspeti proti silnemu aparatu, ki je bil progressovi stranki na razpolago. Italijanski radikalizem je slavil svoje triumfe in je potegnil v svoj vrttnee vse sloje prebivalstva tržaškega.
Sursum corda!
Spisal E—n.—n.
Prav tedaj je bila ustanovljena viša dekliška šola. Tonka ni imela več miru. Obljubila je ma-daini, tla ji bo |>omagala, kolikor ji bo čas riopušal in modistica je bila zadovoljna. Teto je pa vprašala, ali ji je ljubše, tla ji plača stanovanje in hrano, ali da ji pomaga v domačnosti ? Teta je mrmrala nekaj o muhah mladih deklet, ko pa je videla, da ne vspe proti Tonkini volji, je dejala, tla se ne da tako osramotiti, da bi jemala denarja >d dekleta.
In tako je šla Tonka zopet v šolo. Po dnevi je v svobodnih urah pomagala tloina ; po noči je delala za modistieo. In vendar je bila v šoli vedno meti prvimi.
Ne more se reči, tla je bila izredna kraso-tiea, vseka ko pa je bila lopa devojka, kateri je zdravje in veselje gledalo iz moti rib, velikih, sijajnih očij.
To je bilo tisto dekle, ki je tako odločno obsojalo pesimizem.
Savič je drugi dan prinesel pisanke v šolo
in jih vrnil dekletom. Najprvo je hotel takoj izprašati Tonko, ali zdelo se mu je neumestno, da bi storil to v šoli. Potem pa zopet ni vedel, kdaj bi bil primeren čas za to. Na ulici jo vendar ne more pričakati. V šoli je ne more zadrževati. A bilo mu je, kakor iti moral govoriti žnjo.
V šoli jo je dobro pogledal. Iz teh očij je sijala nenavadna prostodušnost in njemu je bilo kakor bi se pregrešil, ako ji ne bi povedal resnice. Bolje, da jo izvč sedaj, nego tla živi v fantastičnih iluzijah, pa pade potem naenkrat iz oblakov na trdo zemljo, kakor se je zgodilo njemu.
Sicer ne vč prav, zakaj se briga ravno za njo. Opraviti ima z mnogimi optimisti, a vsakemu pušča njegove domišljije, ker se je <la\ no prepričal, tla ne doseže ničesar s svojimi teoretičnimi dokazi. Že davno se drži načela, da je najbolje, ako ljudi prepuščamo same sebi; praktični dokazi življenja jih morajo izpreobrniti. Zakaj naj radi Tonite dela izjemo?
Kb, no. Je že tako. Rad bi jo poučil, ali kje naj dobi priložnost za to"?
Dolgo jo premišljeval, a ni našel nobene prave poti.
Tedaj mu je slučaj prišel vštric.
Nekoč je šel po ulici in brez namena se je
Kdo se oe spominja z ogorčenjem v srcu na hu-ronsko kričanje po tržaških ulicah, na vsa sramo-tenja, ki jih je moral takrat prestajati naš slovenski živelj ? ! Vse je bilo kakor v deliriju, cehi ženske — kaki prizori so bili to! -, so rjovele po ulicah in gorjč tudi najodličneji slovenski dami, ako so jo zmage pijani sinovi laške kulture in /.besnele babure zasačili, tla je na ulici govorila slovenski I
Vse je b'lo v deliriju, vse je — razgreto po divji agitaciji in podkurjeno po sijajnih obečanjih
—	pričakovalo čudežev. Ali maščevalna Nemezn je sledila ktnalo. < 'udeži so izostali in navdušenje se je jelo ohlajati. Nimb okolo njih glav je jel bledeti in ginevati, oblaki na nebu so sc jeli trgati, in občinstvo je videlo v svoje grozno razočaranje, da tam, kjer je slutilo blestečo solnce, je le
—	črna pega. Z ni m bom junakov, ki prenašajo gore, je bilo pri kraji: tam gori v višavah, kjer naj bi sijalo zlato solnce, vitli ljudstvo setlaj le smešne prikazni. Kar se je ztlelo poprej zlato, je spoznano kakor talmi-zlato. Vse, vse, z čemer so se bahali : zmožnost, značajnost, doslednost, poli-tiški instinkt novih menijev — vse je talmi-zlato. Razočarffnje je veliko in razjeda italijansko organizacijo. Taka*fTr gtoiesis, lakov je postanek razponi mej tržaškimi Italijani in osnutje novega političnega »demokratičnega« društva.
Olasovanjc Italijanov proti predlogu Das-zvnskega za izbrisanje S 14 i z avstrijske ustave je pa storilo, kar je bilo še storiti v porušenje ugleda teh gospodov pred širšo italijansko javnostjo. Pojavi nevolje so bili toliki, tla je slednjič glasilo poznane »cammore«, »11 Piceolo«, čutil živo potrebo, tla je skušal opravičiti rečeno glasovanje italijanskih poslancev. Ali, kakor je že težko, dobro braniti slabo stvar, inu je tudi ta poskus šmentano slabo vspel in je — po sodbi vsacega razsodnega človeka — svojim varvancem in hkratu tudi zaščitnikom več škodil nego koristil, kakor se je pokazalo na zadnjem shodu »Assooiazione Demo-eratica«.
ustavil pred prodajalnict) ženskih klobukov. Meti oknom je videl klobuk z čudnimi okraski. Tudi moda se je polastila umetniške »secesije« in ta klobuk je bil uprav secesijonističen, In to je bilo nekaj umetnega. Zato se je zagledal vanj.
V tem so se odprla vratu in iz prodajalnice je stopila Tonka.
isti hip s t ji vzkliknila oba.
-	Oh!
—	Dober dan, gospod profesor. Kaj pa Vi delate tukaj? Ali občudujete naše klobuke?
Vaše klobuke, gospina? Da, da, ženske
klobuke.
—	Ne tako. Jaz pravim: naše klobuke, ker tudi jaz izdelujem take stvari.
—	Vi ?
Da, jaz. To Vam pravim, ker morate vedeti, da sem modistica, pa tla Vas ne bo sram, ako me hočete spremiti.
Da, hočem, ker bi že davno rud govoril
/. Vami.
Z mauoj ?
Da. Kako morete tako obsojati pesimizem? Vi se sklicujete na svet, na naravo, na življenje. Koliko pa poznate sveta, koliko narave, koliko življenja?	(Pride še.)
Alf si je možno misliti nesreč i»ej i argument, nego je bil ta, tla Italijani so morali glasovati proti predlogu Daszvnskega že zato, ker so zanj glasovali oni, ki hočejo - vrči ministerstvo Cla-rvjevo ?! /a božjo voljo, mari s«' je italijanski klub etablira I kakor rešilna postaja za jtnnesrečene ministre ?!
»Pieeolo« I>i hotel kazati svoje varvanee kakor sila praktične ljudi in vprašuje: Ali bi se bil kdo skandalizoval na tem, že bi se s pomočjo ij 14 izvela tudi druga železniška zveza s Trutom? He, »Pieeolo*, ali ni liilo v najbližji minulosti, da so isti tvoji ljubljenci ob boku nemške levice bfli junaško borls* proti istemu $ 14 ? ! ()l» boku iste levice, ki je rabo prav istega J; I I označala kakor gaženje svobode, parlamentarnih pravie in ustave?! Se-li nc spominjaš, kako si tudi ti pomagal zgražati se nad vlado in desnico prav radi tega $?! Kje ti je doslednost ? ! K je tvoj liberalizem ? !
»Pieeolo« pravi tudi, da tržaški Italijani niso zapustili politike abstinence v ta namen, da bi na strani Cehov in Poljakov pomagali reševati ustavna in načelna vprašanja, ampak so poslali poslanec na Dunaj le kakor može kupčije., ki naj od slučaja do slučaja — ali za ali proti vladi — po v s peš u jej o lokalne koristi.
l>a s tem pripoznarjem »Pieeolo« ni posebno povzdignil ugleda svojih poslancev, je pač jasno. To pripoznanje pa moramo pomoliti danes pod nos vsem onim, ki so — da bi opravičili nasilje, storjeno o volitvah proti Slovencem — lagali in varali, češ: pridobili smo velikansko, ker smo tako in-transigentnc Italijane spravili z ustavo in državno mislijo avstrijsko. Mi smo že takrat in vedno potem imenovali otroka z njega pravim imenom, 110, sedaj priznava tudi »Picooln«, da Italijani igrajo ua Dunaju zavratno, neiskreno »logo, tla skušajo le, kako bi mogli kaj iztisniti iz. države, sicer pa so ostali isti »patrijotje«, kateri so bili, predno — so se »spravili« z državno mislijo avstrijsko. Da, vsa ta sprava je ostra obtožnica, je žalosten spomenik delovanju onih mož, ki so delovali 1111 taki spravi!!
Danes pa so blamirani tudi gospodje - kakor jih imenuje »Pieeolo« —uomini ti* atfari ; danes ve svet, da je njihovo delovanje na Dunaju brez vseoega etičnega motiva, tla jim nedostaje vseh onih atributov možtva, ki pridobiva zaupanje prijateljev in spoštovanje nasprotnikov. Danes vidi ljudstvo, tla je le postavilo »peteline« na streho, ki se sučejo, kakor jih že vrti muhasti slučaj.
Potrgana je glorijola, porušena je slepa vera in vse ima občutek, tla je Trst tako slabo zastopan v parlamentu, kakor še ni bil 11 i k ti a r.
Javni shod
političnega društva Edinost« v Koja 1111
dne 12. novembra IH'.M.I.
(Dalje.)
Občinska uprava v Trstu.
Kar se tiče gospodarstva z našem občinskim premoženjem, hočem omeniti nekaj o razpravah, ki so se vršile lanskega leta, junija in julija meseca, v našem mestnem svčtu.
Nekaterim je gotovo znano, tla je naš mestni svet namerjal takrat izposoditi si 12, oziroma 1(1 milijonov goldinarjev. To ni kakšna malenkost, ki se izplača v dveh ali treh letih. Ta dolg bodo čutili še naši otroci. Opravičeno je bilo torej vprašanje, ali je res potrebno, tla se naše mesto in okolica zadolžita za 12, oziroma Hi milijonov goldinarjev?! O tem so razpravljali v različnih sejali mestnega sveta. O tej priložnosti so se tudi naši poslanci udeležili razpravljanja ter razložili svoje pomisleke.
Takoj v prvi seji dne ;>. junija 181M. leta se je vaš poslanec g. Dollcnz oglasil z daljšim govorom. Rekel je kolegom večine, tla posojilo 12- Hi milijonov golti., katero namerjajo najeti za razna dela, ni malenkostna stvar, ('e že mislijo toliko svoto potrošiti, hočejo tudi okoličani znati, zakaj jo hočejo potrošiti ? ! Oe imajo okoličani dolžnost, prispevati k pokritju tega dolga, morajo imeti tudi oni nekaj koristi od istega. Opozoril je, tla je v izkazu, predloženem o delih, katera bi se imela izvršiti za omenjenih 12 -Hi milijonov, le bore malo naprav, ki bi bile okolici v korist.
Ta opazka je zbodla poslance večine, kajti čutili so resnico, tla okolica, če že mor« plačevati dolg, ima tudi pravico zahtevati, tla se tudi zanjo kaj s tor i.
Oglasil seje — najslavnejši italijanski govornik v mestnem svetu, tir. Venczian, ki je rekel : »T 'o očitanje, katero nam dela g. Dollcnz, je popolnoma neopravičeno. Mi smo mislili tudi na okolico; mi hočemo s tem denarjem celo mnogo dobrega storiti okolici v prid. Veliko tistih del, katere predlagamo, je samo v korist oklice. Pred vsem - cesta iz Itarkovelj v Miramar«. (Smeli.)
Mi pa vemo vsi, tla cesto iz Bnrkovelj v Miramar imamo >e dolgo vrsto let in so okoličani isto tudi rabili. A koristila jim je malo, ker nima nadaljevanja na Kontovelj in Prosek. Rabila jim je samo kakor pešpot in jim tudi odslej ne bo mogla več koristiti, nego doslej. Mi vemo, da je razširjena cesta iz Barkovelj v Miramar le tistim tržaškim bogatašem v korist, ki imajo čas in sredstva, tla se ob nedeljah in praznikih v svojih kočijah vozijo v Miramar na izlet. (Tako je!)
Za to cesto so preračunih izdatek 00.000 gl. in za kanalizacijo ob isti 10.000 gld., torej skupaj 70.000 gld.
Gospod Dollenz je odgovoril Venezianu v navedenem zmislu, tla je namreč ta cesta le za gospodo, ki ima svoje kočije, a za druge ljudi tla nima nobene vrednosti. Vendar jo je tir. Venezian našteval kakor najvažnejšo pridobitev /.a tržaško okolico. (Smeli.) Naštel je pa še drugih tlel, ki so bila navedena v omenjenem izkazu in ki so baje tudi na korist okolici. Mej temi deli je zlasti popravljanje ceste, ki vodi na pokopališče pri sv. Ani. Za ta popravek so preračunih .410.000 gl.,za urejevanje pokopališča pa 350.000 gl. To da je tudi na korist okolice ! Zakaj? Zato, ker pokopališče,oziroma cesta leži na tleh sv. Marije Magdalene zgornje in spodnje. Dr. Venezipn je rekel patetično: Vidite torej, kar trošimo, trošimo za okolico! ! (Viharna veselost.) Tega pa gospoda nočejo vedeti, tla ima skoraj po vsej okolici vsaki kraj svoje pokopališče ter da pri sv. Ani pokopujejo skoro le meščane. Kar se torej troši v popravo te ccste in za pokopališče, troši se skoraj izključno za meščane. (Tako je!) Mi vemo sicer, da bi bilog. Venezianu bržkone prav ljubo, če bi nam mogel poslužiti s pokopališčem pri sv. Ani. On bi nas naj raj še vseh spravil tja. (Smeli.) Vendar mislim, da še nismo tako daleč, mislim, da bomo še živeli, ukljub g. Venezianu in njegovim prijateljem. (Klici: Tako je!) Mi se še ne damo pokopati! (Frenetično ploskanje.)
Dr. Veneziau je navedel še nekatera druga dela, ki so baje tudi v priti okolici. Tudi — norišnica da se bo zitlala. (Smeh in vsklikanje.) Za to je preliminiranih nič več, nego 1 milijon goldinarjev. To tla je samo na korist okolico, kakor da bi se norišnica zidala za nas. .laz pa mislim, da imajo okoličani tako svež zrak iu toliko svobodnega gibanja v istem, tla zanje ne obstoji v posebni meri nevarnost, da bi rabili norišnico za živčne in duševne holezni. 0e je kdo bolan, so morda meščani, in mi jim radi privoščaiuo ta zavod. (Smeh.)
Se nekaj. Tudi za kasarno v Koealu je v omenjenem izkazu navedenih 1'>0.000 gld. Tudi ta se bo zidala v tržaški okolici — torej je na korist okolice. Vojašnica, ki bo služila c. in kr. vojski, je torej tudi na našo korist.
Tu bi jim skoro dali prav. Kajti vojaki so res večinoma Slovenci. Kar je Italijanov v Trstu, ali so tuji podaniki, ali pa, kedar jih kličejo v vojake, beže tja čez mejo ter se odtezajo vojaški dolžnosti. (Klici: ali pa niso za nič!) To je torej edina točka, o kateri jim moramo priznati, da je v korist našemu narodu.
Dr. Venezian je menil dalje, daje tudi tista hiša, ki jo hočejo napraviti za -- konjederca (Viharna veselost), istotako na korist okolice, ker jo bodo tudi zidali v tržaški okolici. Stala bo .40.000 gld. Konji, ki pocrkajo v mestu, menda ne pridejo tja; tiste stavijo menda v kak muzej . . . (Klici: Salatne, salame!)
Na tak način je tir. Venezian odgovarjal vašemu poslancu, g. Dollcnzti. A isti mu ni ostal dolžan odgovora ter ga je zavrnil, kakor ste slišali sedaj mene.	(Pride še.)
Politični pregled.
TKMT 1:Y novembra
K položaju. «Piecolo< je že, in sicer na skromen način, danes pokopal svojo včerajšnjo raco o češkem hrepenenju po češko-poljsko-nemski koaliciji. V kratki brzojavki z Dunaja pravi namreč, «la je sicer res, da so v večini sprožili tnk«» misel in tla je ista 'mela mnogo priporočevalccv — sicer pa da nič na vsem skupaj.
Saj smo rekli mi takoj. Kako opravičeno je bilo na#e vprašanje v včerajšnjem izdanju, kilo tla je prav za prav ta levica iu kdo v njej da je pooblaščen govoriti v imenu Nemcev?! — smo dobili zopet jasen dokaz na nekaterih shodili. V nemških Jublonicih, v Tešinu in v Krnovu so se izrekli za Sehonererja in Wolta in proti nemški ljudski stranki. Z Schonererjem vendar ne bo desna sklepala koalicije za pozitivno delo, ketlaj je bilo še možno spajati ogenj in vodo?! Brez Sehonererja in \Volfa pa za sedaj nemške skupine niso stranka, ki bi bila v položenju, da bi mogla sklepati obvezne pogodbe !
Včeraj je bila kontrolna komisija za državne dolge zopet zbrana, da se vnovič posvetuje o zahtevi vlade za izplačanje zlata za I 1 H,.41 H. 1140 kron. Grozno zadrego, v katero jo je spravil prvi sklep komisije, je vlada pripoznala že s tem, da je ponovila svojo prošnjo. A v č e r a j j e k o in i s i j sklenila vnovič, tla ostane pri tem, kar je sklenila poprej: vlada ne dobi zahtevanega zlata!' Desničarski členi se torej niso dali omajati niti po prošnjah grofa Clarvja, niti po srditih izbruhih jeze v ogerskih listih. Grof Olarv je v zagati. Oas hiti, novo leto je blizo, v dogovorili z Ogersko prevzete obveznosti mora avstrijska vlada izpolniti — a potrebnega zlata ni. Dve poti ima sedaj grof Olarv pred seboj. Ali predloži parlamentu poseben zakon za izplačanje onih II« milijonov kron, ali skuša doseči, da parlament reši ves kompleks nagodbenih predlog.
Za jedno in drugo pot bo bržkone manjkalo potrebnega časa in potrebne večine. Po takem utegne imeti »Vaterland« prav, ki pravi, tla iz konflikta med kontrolno komisijo za državne dolge in vlado bržkone nastane konflikt radi nagodbe, kateremu bo sledil — padec ministerstva Olarv-jevega! Prej ko pride ta dogodek, bolje bo!
Drs&vni zbor. (Zbornica poslancev.) V včerajšnji seji je razprava o odgovoru ministra na interpolacijo radi izgredov na Moravskom srečno dospela tlo obeli generalnih govornikov. Preti teina je še govoril socijalist tir. Verkauf iu 1 sicer o dogodkih v Gruslicah. Povdarjal je, tla so vsi ranjeni in mrtvi bili zadeti v hrbet, torej, ko so bežali. Ni res torej, da hi orožniki bili postopali v silohranu. Govornik je očital ministru, tla obdol-žuje ljudstvo, mesto hi tožil morilec. Generalnima govornikoma sta hda izvoljena dr. Silenv in dr. Menger.
Dr. Silenv je povdarjal, tla Avstrija stremi po gospodstvu manjšin in germanizaciji. Ali vsi ti poskusi ne izdajo nič. Oeški narod se vzdržuje po lastni moči, je priboril zopet mnogo mest in bo napredoval. Kar se tiče Židov, je odvisno od njili samih, na kako stališče se narod češki postavi nasproti njim. Dr. Silenv je govoril 4 ure in pol in je zaključil, pozivaje Nemce, naj se združijo z Cehi v blagor ljudstva v Avstriji.
Tudi govor generalnega govornika dra. Meu-gerja je izzvenel v klic po spravi. Vsi narodi Avstrije — je rekel — naj bi se združili — da bi po pravičnem jezikovnem zakonu storili koue« nesrečnemu narodnostnemu prepiru, ali da bi vsaj omejili istega.
Prihodnja seja bo jutri. Rus o južnih Slovanih. Ruski pisatelj, knez Golicv-Muravlin se je nedavno mudil po slovenskih krajih. ITtise, ki jih je dobival v teh južno-slovanskih krajih, je potem opisal v petrograjskih «Včdomostih». V četrtem članku pravi :«Prepir v Jugoslovanih ni nič druzega, nego avstrijski «de-vide et, impcra». V Avstriji vladajoči /istem se opira na razdor med Hrvati in Srbi. Takt* so se tudi Slovenci razdelili v liberalce in klerikalce. Ali ta spor se še ni ukoreuiuil globoko. Nobena stranka se ni odrekla osnovnim vseslovenskim idealom. Xa Dunaju se jim še ni posrečilo, tla b» našli proti narodno stranko. Voditelji obeli strank naj se otresejo tega umetnega spora, za nese-
nega od zunaj. Maloštevilni Slovenci se n« smejo cepiti na tabore, izmišljati gesla, ki jih razdvajajo, n. j>r. vsakovrstne — izme. SI ivenei ko napreden narod. Srbom in Hrvatom so v izgled delavnosti in druženja, oni kažejo svojim sosednjim bratom neumnost in ueosnovanost slovanskega cepljenja. Ali povdariti treba, da je poj m o tem razponi kakor o nečem, kar je bjstveno v slovanskem značaju, popolnoma kriv. A ko gledamo natančneje, vidimo, da so nam to podtaknili Nemci, da bi tako dokazali nemožnost slovanskega jediustva. To je pesem o brunu v ptujem očesu. |Treba' samo pomisliti, kaj je bila Nemčija pred svojim jedinstvom. \ resnici ni tako strašan ta jugoslovanski spor, bolj pa scvernoslovaneka nemarnost, naše lastno nepoznavanje onega, kar bi mi kakor K n s i morali znati. Na srečo pa ta nemarnost izvira le iz slučajnega nepoznavanja. Ruska družba je budna in srčna. V slovanskem vprašanju je le včasih za blodila in zgrešila včasih pravo umevanje. Najprej Sofija in potem Beligrad sta nam zasenčila Sa rajev o, Mostar, ( etinje, Izubijano, Zagreb, Storili smo pogreško, ko smo motrili zapreko, a sedaj valimo krivdo na druge. Temu nelepem u postopanju K u so v bo kmalu kraj.*
K tem izvajanjam ruskega pisatelja opaža «Obzor» : To je važna beseda o pravem času. To ni pravično, da drugi Slovani trpč radi ničevnosti bolgarskih in srbskih renegatov.
Italijanski parlament se je sešel včeraj. Zasedanje so je otvorilo s prestol ni 111 govorom. V tem govoru se pozivlje parlament, naj vendar re-šrjo že lani predložene politične zakone. Vlada hoče predložiti zakone za odpravljenjc določil o prisilnem bivanju in za preosnovo nekaterih davkov. — Italija je v dobrih odnošajih z vsemi državami.
Domaće vesti.
Za p I c H«. Sinočnjo večerno izdanje »Kdinosti« je e. k. državno pravdništvo zaplenilo radi notice »T o rej p re p o v e ti a n o«, v kateri smo govorili o čudni naredbi deželne vlade na Kranjskem, s katero je učenje ruskega jezika prepovedano.
V	odškodnino gg. naročnikom po deželi smo temu izdanju priložili ponatis sinoćnjega izdanja, izpustivši, seveda, zaplenjeni odstavek.
Pogreli blago po k o.j nega škofa, liious.dra. (tiar I ne. P ri sv. Jakobu je bilo že ob H, uri vse polno ljudstva. Množica je bila tolika, da je bil promet, nemogoč. Policijski aparat je imel polno posla in je z veliko težavo vzdrževal red, dokler je bilo mogoče. Točno ob 1». uri so po ulici sv. Marka navzgori na vozu I. reda pripeljali krsto,v kateri je ležalo truplo pokojnega vladike. V voz je bilo vpreženih <i črnih konj. Ljudstva je kar mrgolelo, ulica jc bila popolnoma natlačena, da je bilo komaj razlikovati pravi sprevod. Prvotnega reda, po katerem naj bi bili krsto nesli v cerkev sv. Jakoba, ali niso mogli vzdržati, ali pa so ga spremenili, kar nam ni znano ; resnica pa je, da so krsto vzeli z voza in šestorica mož je nosila ostanke pokojnega vladike po ulici Scuole nuove proti sv. Justu:
Pred krsto je korakala vojaška godba, ki je svirala žalostinke. Za godbo je bilo nekoliko pobožnih društev — s pičlim številom. Potem je sledila duhovščina v ornatu (posebno veliko jih je bilo z dežele) z škofom in azisteneo, potem pa so korakali nosilci s krsto. Poslednja je bila pokrita z rudečim baržunom; na njej sta bila znaka ško-fovstva, mitra in palica, potem mašni kelih in križ. Za krsto je šlo nekoliko duhovnikov in nekoliko druzih ljudi; potem e. kr. namestnik grof Goess v civilni opravi, na njegovi desni mestni župan Dompieri, na levi pa gospod Kinaldini. Slednjič so sledili zastopniki vojaštva. Državno uradništvo oficijelno ni bilo zastopano.
V	cerkvi sv. Justa so se vršili mrtvaški obredi in maša zadušnica. Po dovršenih ohredih sejespre-vod zopet razvrstil ter se pomikal proti cerkvi očetov kapueinov. Po še enkratni al »soluciji po vladi ki Sterku so truplo pokojnega vladike položili v rake v poleg škofa Legata, umrlega leta 18?;").
Lepe razmere! Sedaj i a jo beležiti dogodek, ki priča, da so razmere v tržaški bolnišnici take, da pomenjajo Veliko nevarnost za javno zdravje. Mi smo bili že poročali, da je neki mož s parnika »Polis Mitilene«, došlega v Trst dne 2H. oktobra, obolel o sumljivih simptomih, da so ga
spravili v tukajšnjo splošno boluiinieo, od tu pa v liolniinico za kužne l»olezni, kjer je uinrl dne 4. t. m. Po mestu se je bila raznesla vest, da je mož umrl za kugo. No, laški listi so ojtorekali temu in so zatrjali, da ni ni kakega vzroka za vznemirjanje. V resnici pa je m i kros k o p išk o - h a k t e-rijologiška abdukcija dokazala na nedvomen način, daje mož umrl na kugi. In potem seje zgodilo nečuveno, da ministerstva za notranje stvari niso nemudoma obvestili, kakor bi bili morali. Se le preti včeraj njem je prišlo ptročilo na Dunaj. Ministerstvo je nemudoma poslalo v Trst slo-večega hakterijologa prof. NVeichselhauma, ki je tudi konstatiral, da je oni mož umrl za kugo, no pa je zatrdil, da ni daljnje nevarnosti, ker na bolniku ni bilo opaziti nikakih ekspektora-cij (izmečkov). Tudi čas inkubacije — to je čas, ki mine mej okuženjem in pojavom bolezni — je že minul. Prof. \Veichsclbaum je sicer potrdil, tla so bile druge varnostne odredbe tržaških oblasti ' popolnoma primerne, ali z ozirom na veliko nevarnost, ki je pretila, je vredno vse graje, tla oblasti na Dunaju niso bile o pravem času obveščene o tem slučaju, kajti le oblast na Dunaju more določiti dovolj razsežene varnostne odredbe proti zanašanju takih bolezni. To se pravi igrati se z javnim zdravjem in taka igra bi mogla imeti groznih posledic.
K o lire »veta lil folklorlstlčnc studije. Je
pa res fietno: ako dne 14. novembra IH<I1>. I. moremo ukljub Falbu sedeti ua lepi neporušeni zemlji ter z resnim obrazom čitati tržaški, nedohrovoljno humoristični list, ki čuje na ime «Pieeolo della sera»! Človeka res veseli, ko vidi, tla — norcev še ni konec, in, ergo: tudi sveta ne. « Pieeolo* oznanja namreč narodom drugačen folklorističen dokument (Folklornem pomenja znanost narotlnih sporočil |narodne pripovedke, basni, pesmi, prislo-vice, vraže, itd. itd.) Tako označenje je priporočil angležki učenjak \Villiam J. Thoms), kako —modri so njegovi ljubi bratje onkraj luže, oni bratje, katere dan za dnevom venča s takimi venci 2<H)0-letne kulture, da se mi ubogi Slovenci meti njimi kar pogrezamo v sramoti, ker nismo taki.
Zadnji »Pieeolo della sera* nam opisuje v dolgem članku — mašo, katero je (o tem so prebivalci Montencra pri Livornu prepričani) darovala osebno sama — Mati Božja, da hi odklonila od zemlje konec in pogubo.
Ob 7. uri zvečer je skrivnostna žena potrkala na vrata duhovnikovega stanovanja, ter zahtevala, tla ji odpre cerkev in pripravi vse, ker hoče darovati sv. mašo.
Duhovnik se je protivil, češ, tla ženskam ni dovoljeno darovati maše. Ker se je pa ustrašil svete resnohe neznankine, ji je velel, naj počaka v sobi, tla pojde ter vse pripravi. Meti tem je poklical ka-rabinijerje, ker je bil prepričan, da ima opraviti z blazno osebo. A tudi karabinijeri ho se udali uplivu lepih oči iu resne zunanjosti; zapovedali so duhovniku, tla ustreže ženini želji ter so se sami udeležili službe božje, katero je za rešitev sveta z veliko gracijoznostjo darovala — Devica Marija v osebi.
Tako stvari poroča »Pieeolo*. — Komentarja ni treba. Ako je vest, tla je med Italijani res takih bn bjevcreev, resnična, imamo zopet jasen dokaz, kako piškava je hvalisana 2000 letna kultura, ne glede na to, tla igrajo dotični duhovnik in junaški karabini jeri prav žalostno ulogo. Ako so si pa italijanski novinarji izmislili to dogodbico, moramo misliti, tla je stara laška kultura res že tako stara, j da je postala otročja, kajti to priča, tla tudi novinarji vedo, tla italijanskemu občinstvu morejo po-kladati, kar hočejo!
Za podružnico sv. Cirila Iu Metoda v sv. Ivanu so nabrali na Martinovi večerji v »Kon-sumnem društvu« T gl. .'» nvč.
Domačo zabavno veselico priredi prihodnjo nedelj o, dne It'. novembra t. I., pevsko društvo »Adrija« v Barkovljah. To bo torej prva domača veselica v letošnji zimski sezoni. Program, ki je jalto obširen in zanimiv, priobčimo prihodnjič. — Slavno občinstvo, posebno pa domače harkovljan-sko, vabimo na obilo snidenje prihodnjo nedeljo v »Narodnem domu« v Barkovljah.
C. kr. notar g. Karol Cihej je odprl dne 12. t. m. svojo pisarno v Gorici na Travniku št. IT, 1. n., katero priporočamo slavnemu občinstvu, kajti s tenl smo pridobili drugo slovensko notar-
sko pisarno v Gorici, ki je bda popivj v laskih rokah.
relteljlsre v Kastni !! Neki italijanski
list h t »če vedeti, tla se vlada bavi z mislijo, <la bi slovenske vaporednice učiteljišča ko|ierske^a premestila v Kastav.
Assoela/.loiie Bcmoeratlea o Italijanskih poslancih. Včeraj zvečer je imelo to novo društvo svoj shod, tia katerem so najostreje obsojali glasovanje italijanskih poslancev proti predlogu poslanca Daszvnskega za i zbrisa nje Jj 14. iz ustave. Predsetbiik dr. Spadoni je povtlarjal, da je ta predlog izviral \/. najčistejih liberanih načel. Italijanski p »-slanei pa so deloma glasovali proti temu predlogu, deloma so se izognili glasovanju. Oni torej, ki so bili voljeni kakor liberalni kamlidatje, da so se pridružili najčrneji reakciji. Za Italijane da ni ni-kaka korist, ako imajo na Dunaju svoje zastopnike, tudi če so možje od kupčije! Najmanje pa je smeti kupčevati z ugledom, častjo in čutstvovanjem mesta. Kakor pošten človek ne more nehati podpirati poštenih, ker drugače sam ni več pošten, tako tudi liberalni ljudje morajo biti vedno z onimi, ki hočejo svobodo. ■— V nadaljnji razpravi so trdili govorniki, tla ho sedanji tržaški poslanci na moralno škodo mesta, tla so ti poslanci podobni po-tovalcem kake tvrdke, ki morajo gledati na koristi svojega prinoipala, sicer jih isti pošlje na sprehod. Tu pa so bile vse koristi v samem besedičenju. Možje od kupčije naj bi pomislili, tla jc tudi takih kupčij, ki ne mažejo le rok, ampak tudi čast. Ti možje tla hočejo vse opravičevati z besedo -inešetarji!
Demoeratica je torej postavila veliko ogledalo. Gospodje poslanci naj le hitro pogledajo vanje. Morda se — spoznajo.
Iz Bazovice nam pišejo: Nadejal sem se in čakal, tla Vam kdo drugi sporoči o sijajnem pogrebu nepozabnega rodoljuba in tukajšnjega posestnika Andreja Prcslna. No, ker sem zastonj čakal, treba že, da jaz spregovorim nekoliko besed.
Pokojni nas Andrej je bil rodom iz Tolm na iz znane Kranjčeve družine. V Bazovico je došel že kakor mal deček v hišo pokojnega Mihaela Prbančiča, kateremu je postal naslednik in dedič. Pokojni Andrej je bil vsikdar jako marljiv iu delaven, blaga duša. On ni poznal osebnega sovra-žtva. Kako priljubljen jc bil povsod, videli smo na dan pogreba, kajti sprevoda se je udeležilo najmanj liiOO oseh iz najuglednejših slojev, iz Trsta in okolice. Videli smo starosto tržaških Slovencev, Ivana viteza Nabergoja na čelu trojici deželnih poslancev, velehlagorodncga svetnika na višem deželnem sodišču, gospoda Bogdana Trnovca, več zastopnikov uglednega narodnega učiteljstva in mnogo drugih odličnih oseb. Taka udeležba je bila pač dokaz o spoštovanju, ki je je užival pokojnik.
Pogreb je vodil veleč, gospod župnik in deželni poslanec Fran Kosec (namesto domačega gospoda župnika, ki je bolehen) oh azisteneiji gg. župnikov Koželja in Benkoviča. Pevsko društvo »Lipa* je pevalo žalostinke pred hišo žalosti, v cerkvi in na grobu. Sosebno ganljivo je bilo pe-vanje mešanega zbora v cerkvi. Pevci in pevke so imeli — v znak žalovanja — svoje društvene znake ovite z črnino. Pevci in pevke so nosili vence, položene od svojcev iu prijateljev pokojnika. Tudi pevsko društvo »Lipa* je položilo venec z napisom: »Pevsko društvo «Lipa» podpornemu členu*. Kako bi ne, saj je bil pokojni A ndrej pravi častilec petja. Ponašal se je z lahkim in nežnim tenorjem. Kad je bil vesel med veselimi. Pokojnik je bil naše gore list. Javnega življenja se sicer ni mnogo udeleževal, ker mu obili opravki niso dopuščali tega, a bil je značajen rodoljub.
In sedaj si, dragi Andrej, legel k večnemu počitku. Mi pa, ki smo ostali notri v tega življenja borbah, kličemo Ti v zadnji pozdrav : Počivaj v miru ! Na svidenje mul zvezdami!
H e r o s.
Llo.vdov paru ili «SeiilIrumis>, je prispel danes iz Aleksandrije v naše pristanišče ter se podal v lazaret pri sv. Jerneju. Zapoveduje mu kapitan g. Fran Kosovic. Na krovu je Mil potnikov.
Dražbe premičnin. V četrtek, dne 1(>. novembra ob K), uri predpolutlne se bodo vsletl naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: v ulici Belvedcre štev. ;lin 21. hišna oprava; Vcrdcla štev. <U4
in 747, hiš. oprti mi ; trg l*iaz/a del Teatro št. I, hišna »•prava; v uliei <«iiili» št. 'J'.\, hišna oprava; oh .'l. nri | m »j m >111«1 u «> K on to vel št. &J, šivalni »troj ; nl> in. nri borzni trg a lil, knjige, v ulici del Sulice št. l\ ugledalo; oh 12. uri: Sv. Križ, sodi in I prešit*«.
0 Levčevem „pravopisu".
(Zvršetek.)
IVetrcsovula in prevevala sva tn kar je i.aj-piitrehnišega ; bilo lii pa šc mnogo, innogo prevevati naj pišem še dalje? Vso zimo, vse noči l»i rad jnsnil. histril, razkladal in pisal, ko hi vedel, la zaprečiin in odženeni silovito švabenje ali
Kaj meniš, kakov namen jc vlada imela, ko je velela napraviti slovenski pravopis? .Mar dobrohotnost in naklonjenost za nas? O ne — —
Omenil sem uže, d.t vse razno či'iovništvo, niže in više. smatra naš jezik nepriličnim in nesposobnim za uredovanje sploh, in tega mnenja so tudi oni, ki sicer načeloma niso nasproti nam; aH mi vendar zmerom zahtevamo svoje pravice, in vlada je rekla: no, dobro, vaši veljaki sami dokažejo, kar mi gospodje tvrdimo, t. j. vaši veljaki sami dokažejo, da vaš jezik ni sposoben za uredovanje na oblastih. — Naročila je potem g. prof. Leveu, naj sestavi pravopis za slovenski — in trlej, ta izber je kobna za nas, kajti vlada se bo opirala in sklicevala na njegovo delo, ona se ne briga za to, tla-li je tlelo dovršeno ttli pogrešno.
—	Vidiš, to je bila zvita past.
Sicer je g. prof. Leveč svojim ••slovenskim pravopisom« le sijajno dokazal, da on
—	slovenskega o rti tn rja sin, svojega jezika nežna; m; pa, tla naš mili, krasni jezik ni pri ličen in sposoben zti uredovanje. Vlada takega dokazu, to se pravi, tla je našjezik sposoben za uredovanje, pa tudi ne želi, ker bi potem ne imela več razloga, tla bi nam povsod in vseh? vse zanikala, kar zahtevamo; nego ona hoče nas ovirati narodno in duševno — to svojo nakano razodeva vedno očitniše, saj povsod norce brije z nami. O, tla bi Ti vedel in videl, kaj se tu po Primorskem godi, zgražal bi se! Heželne zakone in razne ukaze sloveni menda kuharica kakega vladnega svetnika; tla hi vlada poiskala človeka, ki bi bil kos takemu poslu, kaj takega ji še na misel ne pride, samo da ima povoda žaliti nas in sramotiti nas varvarami.
Završujeni, ali ozirom na vse, kar sem tu obruzložil, prosim, rotim, zuklinjam Te, dušo moja, zastavi vse svoje moči v to, dti prečiš gerdo nasilno švahenje; to ti bodi najvažniša zatlača, tla uri vsele in povsod pravo slovansko slovenščino!
Vrlim čislanjeni Te pozdravljam in sem
M i 1 i v o j I v a n o v.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje vesti.)
Dunaj lf>. Predsednik v ministerskem svetu, groi'('larv, in voditelj finančnega ministerstva pl. Kniazohicki sla odpotovela danes zjutraj v liu-ilimpešto.
I hi naj l*>. Kvotna deputacija avstrijska je imela danes pretlpoliulne svojo sejo. Sklenili so, tla jutri pojdejo vsi Členi v Budimpešto, kjer se bodo pogajanja nadaljevala.
Praga IT). Slušatelji češkega vseučilišča so imeli danes shod. Razpravljati so hoteli o umorstvu v Polni iti o odpravi jezikovnih naredeh, ali navzoči rektor ni dovolil razprave o drugi točki. P«, shodu so dijaki demonstrirali proti prof. Ma-sarvku, ali redarstvo jih je razpršilo.
I\ rlz IT). »Gaulois« jo izvedel, tla je princ Napoleon, ki, kakor znano, služi v ruski vojski kakor polkovnik, zaprosil za dopust, ker bi se hotel boriti v vrstah Boercev. Car pa, ki hoče varovati strogo nevtralnost, je odklonil to prošnjo.
London 14. »Times* javlja iz Tokio: Govorice o napetosti med Rusijo in Japonsko so neosnovane, kajti sedaj ni nobenega met 1 na rt »t 1 nega vprašanja, ki bi je ti državi morali rešiti.
Ka Ilira b">. Iz oaze Siva je došla vest, da je glavar Simusi zapustil svoje glavno mesto Kontni v Tripolisu in je z svojci odšel na zapadni Sudan. Radi usode iVancozkib misij vzbuja to dejstvo jako živo zanimanje.
Božične jaslice
/. m lopov pitni m i /rezanimi slikami in živalmi, vsi- jako naravno narejeno. W Cene od 30 gld. naprej
Kipi svetnikov, vrezani I1SI lesu. «■■ K rižev pot. postaje (Relief) mm
kakor tudi vse re/.barije.
Sveta polaganja v grob, altarje, propovednice, krstse kamne, okvirje, vsakega stila in lesa. se opravijo io pozlate v obliki polni efekta, izdeluje večkrat odlikovana
delavnica za krščansko umetnost
JOH. BAPT. SCHMALZL. rezbar
St. Ulrich, Groden, Tirol.
Cene kipov svetnikov, izborno napravljenih, poljubnih oljnatih barv in pozlačenih:
Velikost	: cm.	•jo-:!o.	:ii Mil,
< ene a.	v.	10.	12.—,
	• >0.	70,	so,
lo,—,	18. .	•j:}.—,	•21».-,
S HI.	1 oo,	121),	130,
		45.—,	1 o.— ~
	180,	170.	
	H5 —	100.	
Kristove podove, tiao na lesu vzrezane, oljnato barvane, z žeblji in napisi, cenil za vsako :
71'l.
HO, 17^
JHI,
'22. .
Velikost: cm. Cene a. v. gl. m, lo.
100, I 2< >, 28.—.
•JO,'
Kar ne ugaja, se vzame nazaj.
JAK. HENRIK HUBER
trtnica za amerikanske trte In cepi
Tovarna kemičnega gnoja „KOPROS" v Boliiiiicn ilstrai
ZALOGA:
TRST - Vin S. A pol H n uro štv. 4.
Telefon itv. 301.
Amerikanske trte in cepi.
CENE:
I. zbirka
IIHikoHIIV ItHH) kllNUV
Kolel amerikanske
mire
Cepi na „
Vaprejemajo
II. zbirka
HHikimuv 1IMIU kiiHnr kI. kr. «1. kr.	«1. kr. «1. kr.
1.50 12. —	1.— H.—
4.— ar>.— 2.50	20.—
20.— 1S0,— 15.—	120,—
se naročbe za razna cepljenja	po želji lo zvrsetkii aprila.
„KOPROS"
naročnika in to od fehruvarijn
Kemični gnoj
sestavljen iz kvantitete dušika, forforieneirn kisleea, po-taše in apna, katere snovij ho potrebne za živilo rastlin.
Služi čudežno za gnojenje trti, mi »In etra drevja, i š|iargelna, vrtnine in Kita. Cena : Žakel j otl 25 kg. gld. 2.— ; od 50 kg. gld. 3.80; od 100 kg. gltl. 7.50, ne žakljem vred.
LINEMENT. CAPSICI COMP.
I/ HU-litrrJovr lekarne v Pragi
pripoznauo izvrstno, bolečine blateče mnzilo
dobiva se po 40 nvč., 70 nvč, in 1 gld. po vseh lekarnah. Zahteva naj ne to
splošno priljubljeno domače sredstvo
vedno le v origin. steklenicah z našo varstveno znamko „sidro" iz Richterjeve lekarne ter vzame previdnostno samo steklenice s to varstveno znamko kakor originalni izdelki.
Ricbterjeva lekarna pri zlatem lev« v Pragi.
Elizabetne ultoe 5.
Nikolaj Terškan!
trgovec v Ljubljani
priporoča o!> prieetku sezone svojo izborno kislo želje v sodčekih po 200, 100, 50 in 25 kg., kakor tudi sveže zelje v glavah.
1'ri sotleekili po 200 in 100 kp;. so računi Imitto /.it ne t to, pri pošiljatvi po TiO in 'J.') Ujj-. pa s«' plačajo prazni sodi po 70 in TiO kr. Posebno prilično za vučje rodbine in gostilničarje!
Cene brez konkurence.
:xxxxxxxxxxxxxa
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL
UafaelA Italia
TRST — Via Maloanton št. I — TRST
Zalosra (lohUtva /.» Jedilnice, «|>itbib-e in spre-jemnier. Ilmnle in perrsnie. »fletbil in fteir/nlh libiirajii, po frituli, ila se ni huli konkiiienee.
>XWMKKi
D. Zadnik - Trst
H*- Via Nuova št. 28
Trgovina z najboljšim manifakturiiim blagom.
I "dobiva se najboljša Kotonina bela in ru-java za razno inožko in žensko perilo. Moderni najnovejšega kroja. Forštanjj v najnovejšem risanju. Pletl (šjali) v raznih modernih barvali, (Mobivajo se žepniki in raznovrstna drobnarija spadajoča v krojaško stroko.
Ovratniki hi ovratnice nove mnile. Izdelujejo se možke obleke po meri.
I zore i na deželo se pošiljajo zastonj in blago poštnine prosto.
Za nmogobrojen obisk priporoča se mlano
I). Zadnik
Trst, Via Nuova štev. 28.
Iplrltm sinapis oompoiltui
algofon.
edino *re Utvo proti zolnbilu. revmalič. glavobalu, migreni it I Steklenica z navodilom stane le 20 nvč. ter se dobiva jedino le v lekarni
PRAXMARER (Ai dne Mori) Piazza irande TRST
Paziti na ponarejanja.
zavaruje
proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na življenje v vsih kombinacijah.
Glavnica iii reserva društva
(tlavniea drafctva .'.....gld
Preinijmi reserva zavarovanju na
življenje..........
Premijna reserva zavarovanja proti
ognju...........
Premijna rezerva zavarovanja blaga
pri prevažanju........
Reserva na razpolaganje.....
Reservu zavarovanja proti preini-njanju knrzov, bilanca (A) . . Reserva zavarovanja prt»ti premi-njanju knrzov, bilanca i Hi . . Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje . . Oblina reserva dobičkov .....
31. tehr 1892.: •i.000.000*—
.1 ,«32.24*22
l!l, llifi'07 oUO.OOO'—
MiJ.822-42
243.331-as
S00.000'— 1.187.1H4-8«
Dr. JOSIP MARTINIS
doktor v,sesa zdravilstva in specijalist za očesne liolezii
so je preselil
v ulico Valdirivo štev. 3, I. nad.
Ordinira ua domu vsaki dan otl S tlo S3/, zjutraj in od 1 do 'J popolutlne. — Za' ubo^e otl 2 do vi v nlit'i Molili pieeolo št<?v. 1, 1. nadstr.
1'ratl nivnaleljsl vil : Via Valdirivo flt. 2, (v lastni hliij.
b/\A/NAAAAAAAA<
la. r
Glasbena šola.
1'odpisani učitelj glasbe odprl je v ulici Co-Iognu >t. '1. II. nadstropje (za javnim vrtom) solt) za poučevanje sledečih predmetov : teorija, glasovir, petje, vse tamburaike Instrumente, mandolin, vijola, čelo in violon (contrabns).
Natančneja pojasnila daje podpisani vsaki dan od 11. do 12. ure pretlp. v zgoraj imenovanih prostorih. Pisma istotja. — Za vspešni in točni poduk jamčim. — Priporočujč se za obilno udeležbo beležim	udaui
llrabroslav Vot^rlč
' V V T T" ▼ T"
H Prlzimiii) nujlnilj^i x važnimi putfiittriiiiliiil iiovoulml IiihIiip || ixntlj<llM> tflinlriio .l.iviši-iil
g lasovirj i
iliiln- w HiijlMilJ«. in najcputiju illrektno |iri tovurniirju
Henrihu Bremitz
o. kr. dvornemu zalagatelju.
Trst - Borzni trs številka 1) — Trst
H	Ilustrirani lmtulogl ua /aliK-vauji- trunku.