Sedež živilskega korabinata Žito LJubfanp na Šmartiaski cesti št 154 (Slika I. C.)
• 25 LET ŽIVILSKEGA KOMBINATA ŽITO UUBLJANA
Čimveč doma pridelane hrane
Živilski kombinat Žito na Šmartinski c. 154 prainuje letos 25-letnico. Usta-novljen je bil 1. julija 1958 z odločbo občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Center. Kasneje so se mu pridružila mlinska, pekarska in konditorska podjetja s proizvodnjo mok, kruha in peciva, bonbonov, čokolade in žvečilnega gumija. Ob teh osnovnih so rasle tudi usmerjevalne, pomožne in dopolnilne dejavnosti: razvoj — inženiring, nabava in prodaja, izvoz, skladiščenje, avfoparki in servi-sna dejavnost, potniška mreža, propaganda, tnarketing...
Danes je v 12 tozdih po Slovcniji Žilo oskrbuje s kruhoin in peci-inyskupnihslužbahzaposlenjh2380      vom predvsem Gorenjsko. Dolenj-
Stajersko   in
delavcev. Najnovejši to?d Testeni-narstvoin pekarstvoje nastal 1. julija letos 17. potreh Ijubljanskega pekar-stva po racionalnejši oskrbi in izrabi strojnega parka ter ? delitvijo dela in stroškov.
Prva Žitova tovarna testenin v Mostah - Pekatete je bila zgrajena I. 1962, nato so zrasle: Pekarne -1965; velikanski silosi za hramboži-taric ~ 1965; Mlin l.jubljana -1969, leta 1974 pa še tovarna bon-bonov Šumi. Po vsej Sloveniji je zgradilo Zito v 25 letih 89 objektov - silosov. tovarn, pekarn, skladišč fn obratov; le trgovinska dejuvnost je bila delcžna zgolj obnov.
Žitovi mlini, ki so v Mostah elek-tronsko posodobljeni. so poieij kla-sičnih namleli lela 1981 kar 72.173 ton v vseh vrst žitaric, lani pa le 57.K9K ton. kar kaže na poslabšanje oskrbe iz jugoslovanskih žitorodnih prede-lov, ki je postala soinvestitorsko in tudi devizno pogojena. Zadnja tri leta obuja Žito domača žitna polja ter sklepa pogodbe s kmetijskimi za-drugami in pridelovalci pšenice. Le-tošnji odkup je znašal 8.200 ton.
sko, deloma Stajersko in sevecia Ljubljano. V njegovih pekarnah na-pečejo letno 47.500 ton osnovnih, posebnih, trajnejših, mešanih in dru-gih, vsega 59 vrst kruha in peciva. V okviru pekarstva razvijajo še proi-zvodnjo zmrznjene hrane.
Tovarna čokolade v Lescah se bori za svojti osnovno uvozno surovino kakavovec, obeta se ji selitev v nove prostore. ki jih bodo opremili i že delno rabljeno, ugodno kupljeno oprenio iz tujine. Največja Zitova izvoznika sta tovarna žvečilnega gu-mija Imperial v Krškern in tovarna bonbonov Šumi v Ljubljani, ki sta s svojimi izdelki prodrla v Evropo, Ameriko in arabski svet.
Na proslavi 25-letnice 10. septem-bra v Bistri je spregovoril poleg glav-nega direktorja Marka Soka tudi piedsednik republiškega komiteja za tržišče in splošne zadeve Alojz Kle-menčič. Poudaril je posebno vlogo živilskopredelovalne industrije in s tem Žita v boju za čimveč doma pri-delane hrane ter pripravljenost fo-rumov, da ta prizadevanja podprejo.
1. C.