Pomoč kmeiifstvu! V številki z dne 18. julija smo razpravljali o fcrizi kmetijstva, osvetljujoč jo z lučjo številk ter pojasnjujoč njene daljne in bližnje vzroke. Članek. nas je uveril v tem, da je v težki ikrizi se nahajajočernu ikmetijstvu pomoč nujno potrebna. Jedro kmetijskega vprašanja je, kakor smo dokazali, vprašanje cen. Velika ne&orazmernost med cenami kmetijskili pridelkov in cenami industrjjskih izdelkov je danes bistvo go&podarske ikrize kmetijstva. Kmetijskim pridelkom primerne in stalne cene! Znani voditelj čehoslovaških kmetov minister dr. Hodža je nedavno v izjavi časnikarjem poudaril, da je danes nemogoče rešiti ikmetska vprašanja, ako ee kmetijskim pridelkom ne zagotovijo primerne cene, ki morajo biti stalne. Ker so cene ikmetijskim pridelkom prenizike, so se čehoslov. kmetje zadolžili s sikupno vsoto 20 miliijard čeških kron. Teh dolgov kmetje ne bodo mogli plačati, če se obrestna mera še /taJko zniža, alko &e bo kmetom še vedno grozilo novo znižanje cen njihovih pridelkov. Če bi se tudi oblastveno določila »minimalna« (najmanjsa) cena tem pridelkom, bi to malo pomagalo; treba jim je za primerne cene odkupiti vso letino. V to svrho je Čehoslovaška ,uvedla s posebnim zaikonom, ki je stopil v veljavo sredi preteklega meseca, monopol za nakup in prodajo žita, lcoruze in raznih. krmil. Moka in njeni izjdelki še niso podrejeni monopolu, v islučaju potrebe pa se to lahko zgodi. »Žiltni režim bo v Čehoslovaški drugače urejen, kaJkor pa je bil pred par leti v naši državi. Po čehoslovaški zamisli bo imela trgovanje z žitom v rokah ne država, marveč druga osrednja organizacija. Ustanovi se namreč delniška tiružba z monopolsko pravico. Osrednje organizacije ikmetijskih zadrug imajo '40% deležev, ostalih 60% pa imajo psrednje organizacije ikonsumnih zadrug, žitni trgovci in mlini. K delniškemu kapitalu, ki znaša 50 milijonov če§kih kron, država ne prispeva ničcsar. Družba bo nakupila tekom leta 80.000 ivagonov pšenice in vprav toliko iži, !40.000 vagonov ječmena in vprav toliko fovsa, okoli 10.000 vagonov koruze in nejkaj vagonov ikrmil, in sicer za vsoto 0 milijard čeških kron, ki jlh morajo ispraviti gkupaj delničarji. Cene bo dojločevala, odnosno odobravala vlada. fTako se bo cena pšenice od sedanje ;c©ne 172 6e$kih kron za 100 kg mesečno dvigala za 1.80—1.90 kron; za rž znaša osnovna cena 132 kron, mesečno pa se bo dvigala za 1.50 kron do največ 145 kron. Za slučaj zgube je vlada pripravljena žrtvovati na račun rizika do 60 milijonov čeških fcron. Čehoslovaški način predstavlja spojitev zasebnega in načrtnega gospodarstva, ki naj vzpostavi ravnotežje med onima činiteljema, ki tvorita cene: med ponudbo in povprasevanjem. Če se ta poskus Čehoslovaške posreč1" bo poučen in spodbuden tudi za druge države. Davki. Kjer je vprašanje cen kmetijskih pridelkov rešeno povoljno za kmete, je rešen glavni del današnjega ikmetskega vprašanja. Kmet, iki dosega rentabilne cene, plačuje redno svoje davke, kupuje industrijske in obrtne izdelke ter hkrati odplačuje dolgove. Kjer pa rentabilne cene niso dosežene, je treba poseči po drugih zasilnih pripomočkih. Kar se tiče davkov, je bila na občnem zboru Kmetijske družbe v Ljubljani 9. junija 1934 sprejeta naslednja resolucija: 1. Odredba glede rokov za plačanje davkov. V današnjih časih občuti zelo težko, posebno kmetljstvo, strogo izterjevanje davkov. Kmetijska proizvodnja je zaradi nizkih cen nerentabilna, javna dela ne rmdijo stalnega zaslužka, a prihranki iz konjukturnih (boljših) let so imobilizirani (zamrzli) v denarnih zavodih. Vkljub največji štednji in skromnosti kmetijski stan tudi pri najboljši volji ni sposoben, da zadosti svojim davčnim obvczam v odrejenih rokih. Posebno je za Dravsko banovino avgustov rok plačila neposrednih davkov (zemljarine) zelo neprikladon, ker je Dravska banovina pasivna v proizvodnji žitaric ter ta panoga kmetijstva večinoma ne daje denarnih dohodkov ikmetovalcu, kot je to v drugih pokrajinah držav^. Če pa pridelajo v nekatcrih predelih toliko žita, da ga prodajajo, je to mogočc šele v jeseni, kt.1 se mlatev žita vrši tu veliko pozneje 'kakor v jnžnih pokrajinab. S teh razlogov zahtevamo, da se pri določitvi rokov, <kdaj naj se davki piaČKJo, upoštevajo pridelovalne možnosti v Dravski banovini ter se posebno obveze avgustovega roka preložijo za tri mesece. Takrat jc kmet že izvršil žctev pridelkov za prodajo ter morc dobiti potrebna denarna sredstva za plačilo davkov, ne da bi bil pri tem prisiljon oddajati svoje pridolke v Casu najslabšiih pogojev po nizkih conah. 2. Odmera davkov. Tudi naj bi &e prt kmetijskih gospodarstvih upošteval pri napovedi dohodka rezultat gospodarske bilance, ako se ista predloži. Davkl naj bi se ravnali po čistem dobičku, ne pa po nekih negotovih ocenah. Zato prosimo, da se da v tem pogledu na~ vodila davčnim oblastem, ki naj pri odmeri dohodnine obzirno postopajo. Dalje zahtevamo omiljenje strogosti pri odmeri in izterjevanju dohodninskega in hišnega davka, posebno v mešanih kmetijsko-obrtnih ali kmetijskogozdarskih gospodarstvih. Upošteva n&j se, da je kmet v goratih krajih, kjer ga dohodki od čistega kmetijstva ne morejo preživljati, prisiljen, da s svojci ravno zaradi vzdrževanja svoje kmetijske proizvodnje išče zaslužka v gozdu ali pa v domači obrti. To udejstvovanje pa ni stalno in mu ne daje glavnih dohodkov, taiko da zaradi tega doticnik še ni izgubil značaj kmeta, kar bi opravicevalo, da se ima smatrati kot jobrtnika ali pa industrijskega delavca. 3. Omiljenje strogosii pri izierjevanju. Posebno pa zahtevamo, da velja za prisilne prodaje kmetijskih prid^.kov in živine, ki 90 bili zarubljeni r,\ davke, isto nač«lo ikot pri prodajah nc^remičnin, t. j., da se ne smejo cddati pod 2/s ccnilne vrednosti. Sedaj se postopa tako, da se zarubljeni predmo ti prodajo za vsako ceno. Na ta nafin se rušijo ceno kmetijskih pridelko^', medtem ko bi bilo ravno v interesM državne blagajne, da se ceno dvignejo ter napravi kmetijstvo dobičkanosno; saj je kmetovalec najštevilnejši in naj, večji davkoplačevalec in potrošač v vsem narodnem gospcdarstvu. Eredit. Zadolžitev kmcta in kriza denarniii zavodov, ki nimajo dovolj iikvidniii sredstev za izplačevanje vlog, kamo-li za dovoljevanje posojil, sta povzročili, da kmet danes posojila nikjer ne dobi, da je torej brez kredita. V tej zadevi je občni zbor Kmetijske družbe sprejel in objavil to-le resolucijo: »Težko gospodarsko stanje našega kmetijstva kakor tudi ostalih gospodarskih panog bi na mah popustilo, čim se uredi vprašanje kredita. To vprašanje se da rešiti samo tedaj, če se vrne zaupanje do denarnih zavodov in če bo zakonodaja omogočila vsem stanovom sposobnost za kredit. Zaupanje v clenarne zavode bo vpostavljeno, ko bodo donarni zavodi v stanu vsak čas izplačati vloženi denar. Po današnjem stanju je to mogoče le tedaj, če jim po državi privilegLrane državne denarne ustanove nudijo za daljši čas neodpovedljivi ikredit, ki naj tvori rezervo za primer večjih dvigov. Redne dvige in dajanje kreditov pa bi mogli zavodi obavljati iz lastnih sredstev. Zato zahtevamo pravilno ureditev kreditnega vprašanja, ki naj omogoči likvidnost denarnih zavodov ter vpostavljanje kreditne sposobnosti vlagateljev In dolžnikov. Dokler pa je v važ- nosti neizpremenjen zakon o zašeiti kmeta, zahtevamo, da se kreditnemu zadrugarstvu dodelijo potiebni dolgoročni krediti, kakor so s tem zakonom predvideni in obljubljeni. Končno zahtevamo, da se današnja praksa podeIjevanja kteditov potom državnih denarnih zavodov revidira ter uredi tako ,da ne bo zavirala vsak gospodarski napredek.«