SI. 56 V Trstu, v sredo 14. julija 1886. Tefcaj XI. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. -Hrnmm ft, m«. • EDINOST« z shaja 2 krat na tei-n vnako »rad« m nbtli o r»oludne. Cena la v«* trto prilogo T. ZH polu 3 «r1 - Rt*kr., za četrt leta \ gl. kr. — Sama pri- loga rane \ gl. BO kr ta celo let). - Ponamezne Ivvilke te i ioivajo pri onravuiJivu in \trattkaii v Tr«t» po & k:., v Horlol in v AJdtviSlil no ft «r. — S ar o intnt, rekla- macije «n in«erate ornima OpravilStvo, vla Tarreate, >Nava tlakaraa* Vai tinvitt m pošiljajo Uradalitv* »vla Tarrenta* »Nnovn Tipografla;« v»ak mora bit) frankiran. Rokopiei o»«z posebne •rodnosti ae ne vračajo. — Inurati (razne vrste nazna- nilu in poftlanite) se zara&unijo po pogodbi — prav cen6; prt kratkih oglasih z dro onimi črkami s« plačuje za vsako besedo 2 kr. Kalija, (Konec.j Kdor pomisli na zgodovinske od- uošaje Primorske, vidi, da ta po legi in po narodnosti pripada Avstrijskej. V novem veku nastala je povsod po Evropi ideja centralizacije narodov. Narodi narejajo države; vsak narod moral bi istočasno biti i država — to so mnjenja, koja trde skoraj vsi evropski kabineti. Nemci naj narode jedno državo; Lahi svojo; Španjci svojo itd. — iz tega izvira tudi vedno žalovanje Francozov za Alzacijo in Lotaringijo, deželama poljudenima nek- daj z nemci, ki so se pofrancozili in so zdaj Francozi, ali zopet v nemškej oblasti; Lahi'hočejo torej tudi imeti dežele z la- škim prebivalstvom, ki so Avstriji podvržene. Po tem takem bi morala torej tudi Nemčija tirjati nemške kraje, ki Avstriji pripadajo; Madžari morali bi biti tudi jeden narod, jedna država; in avstrijski Slovani — dokler nismo književno združeni ter nemamo jed- nega vseslovanskega jezika, morali bi' tudi vsaka slovanska veja zase delati I posebno državo ! Tako vsaj tirja zdrava I pamet. Avstrija bi potem ne mogla več obstati! Tako daleč bi priSli s to centra- lizacijo, da bi slednjič bili prisiljeni zanikati obstoj mogočnej državi. In res je mnogo zgodovinopiscev, osobito laških, ki so v svojo zgodovino in napete ideje tako zatelebani, da res mislijo, da se morajo kedaj evropske države tako preustrojiti, da bode vsak narod posebno državo skupljal. Iz teh nezrelih idej, koje so ti nove bire učenjaki po knjigah in časopisih raz- trosili, izcimila se je ona nesrečna se- verna iti južna Irridenta, ki hoče, da nemško in laSke dežele, ki sedaj Av- striji pripadajo, od nje loče ter z Iruže z Italijo in Nemčijo. Do neke meje je sicer načelo na- rodnosti, kojo ti politiki zastopajo, PODLISTEK Koledovanje pri nas in drugod. Glas zvončkov poje nad zameti Ter nekje v daljavi utihslva: Dnos strune vse hote zapeti, Ko mladost se jih dotikava. lu pesi.i stare odmevajo Olasno, ker v kotu so Jaslice, Ki tak presrčno 'z prsi vro Kot blag glas mile pevke ptice. J. Vrhlicky. f*1 Ma nafitetl vse pesnike, ki opeva o dobo 8V0je nežne mladosti, da J',,?' M »Pomiojali presrčno lepega božičnega fi.8» ker to je' v resnici doba kf fintf i« vnR?l>| Poetična, da se src, hLnu 1(L nekol!ko toplejše, ne mori i« ostavili! n bl nad nekai hipov tZ n a' vPrafia se, v če u neki UnLP Č(-ti Priroda v tihem spanju, nikjer ui Hedu DO nienem Ji vanju; gluhi so lesovi, čijfb šum bZ 1« pesniki razumejo, „a plačah 7n u£ nj.vah namesto demantov rane rose Žar2 sneženi kristali, ki nam zasleplj° » oči •« obMn.ga neba nTnV zla i solnčni žarek. In t.idi te vasice so tihe P° »fflrOu, le dim se vleče pola- goma tu ali tam Iz sajastih dimn kov na resnično, ali do pikice vendar ne iz- vedljivo. Poglejmo, kako težka in skorej nemogoča je zvrSitev te ideje na Primorskem. Laško naj spada k Laškemu ; laški prebivalci naj bodo tudi laški podvrženci! — raislijo*taki politiki. Jeli pa Primorska laška dežela; so-li njeni prebivalci Italijani? Ne! Vsa dežela deli se na dva glavna dela — slovensko-hrvatski in italijanski. De- žela bi se tedaj morala geografično razkrojiti in iz nje bi postali dve, kar je pa nemogoče, neopravičeno in zdravemu razumu nasprotno. Mej de- žela ne delajo samo narodi, temveč treba je gledati tudi na geografske meje, hribe, rek« gorovja in morja. Sedanje Primorsko ima take nekako od narave same določene meje, ki so vedno iste ostale ter še obstajejo. Prav sedaj jih Italijanom na ljubo raznesti, to ni umestno. To pa ni niti izvršljivo, kajti : Do kam segajo Italijani na Primor- skem? Temu prašanju zadostuje prav kratek odgovor : Do nikamor. Večina vsega prebivalstva na Primorskem je slovanska; le samo ob bregovih ni ni slovansko ni italijansko, ampak z me- šanimi narodi so bregovi poljudeni. Niti obrežje torej ni popolnoma laško: po pravici niti obrežje ne pripada Laškemu: delitva torej ni mogoča. Ali vendar tirjajo Lahi, da se Pri- morsko od Avstrije odtrga in pridruži Italiji! — To je očividna krivica in rovanje proti državi samej. Irredenta torej zastopa in goji piškave ideje, koje se ne morejo nikakor opravičiti, radi česa je Avstriji tudi nevarna. Recimo pa, da se kedaj (?) Pri- morsko Italiji odstopi ; pod Italijo pride tedaj tudi primorska slovanska večina in Italija ni več država z enim samim narodom, ampak z dvema in ako je pravična, morala bi oba ta naroda za enakopravna spoznati, ka- kor se to godi v Avstriji. Enaka bi toraj postala nekako Avstriji, kder tudi Živi več narodov, kojim vsem se zagotavlja (vsaj pismeno) jednako- pravnost. Ali bi to ne bila pregreha proti gori omenjenej centralizacijočej ideji, in tudi sedaj za Avstrijo, ki peščici Italijanov popoluo enakoprav- nost daje ? Vse potezanje in dokazovanje la- ških historikov in politikov, da bi Primorska morala »naravnim zako- nom« spadati k Italiji, ravna se po starem reku : Nitimur in vetitum cupimusque semper negata. (Človek želi ono, kar mu je prepovedano in zanikovano) Ljudstva se ne mogo preustrojiti v jed— nej _noČi, ampak predno se jih pre- tvori, treba je dosti silnega napora, pred vsem pa pravice, ki mora pot razsvitljivati nepristranskim in ne- strastvenim politikom ; laške skomine po primorskih deželah ostanejo vedno le prazne skomine. Država bi morala zato balj pa- ziti na njej nevarno Irredento, ki se je na Primorsko zalezla in vgnjezdila ter v tej deželi bolj podpirati zanes- ljivi državi udani slovanski Živelj in ne ga, kakor nekateri žele zatirati, svoje sovražnike pa na rokah nositi. Aristodemus. Tabor v tržagkej okolici. u. Pred nekaj meseci se je ustanovilo v Trstu društvo, »Pro patria.« Kake namene ima omenjeno dru&tvo. nI se iz prvega niti vedelo prav ta prav. DomaČi itali- janski krogi so smatrali omenjeno druStvo • za čisto patriojolično.« In enako je mi- slilo tudi mnogo tržaških Slovencev. Ven- dar se pa uže s prvega ustanovljenje tega društva ni pisatelju teh vrstic prav nič dopadalo. In ako radi druzega ne, moralo bi se omenjeno dru&tvo uže radi imena su- mničiti. «Pro Patria« zval se je nedavno list, kateri je v Italiji Izhajal, ter bit glasilo irredentsko-republikanske stranke. Omen- ijeni listje bil v Avstriji prepovedan, a kvi&ko, ter pojavlja, da Se tam ni izumrlo čilo ljudsko Jivenje. Pa se tudi vzna&a nekaj veličastnega v ozračju, kar niči vso zlobo, kar nas pripravlja k ljubezni in ve- selju. Zdi se ti. kakor je tedaj v božiču narava sama, da se nahajaš v kakem pro- stranem 8veti&ču božjem. Toda božič ni zgolj poetičen sam ob sebi, marveč zavzema tudi posebno mesto v pesniškem delovanji, zlasti so namreč takozvani prostonarodni pesniki morali biti, kakor priča bogastvo k tem pripada- jočih narodnih pesni, v tem času jako de- lavni. Koledovanje in prostooarodne bo- žične pesni, ter v tem času se vršeči obi- čaji, preozko so združeni. Zato pak hočemo tem zimskim cveticam narodnega pesni- štva, tem snežnim lupinam na drevesu naše dedftčine obrniti v teh vrstah neko- liko pozornosti. Obrnimo se najpoprej kimenu samemu, koledovanju Beseda »koledovanje — koleda« po- menja obred, vr&eč se o božiču z poha- janjem po hišah in petiem tukaj primer- nib pesni iz tega namena, da bi pevec za to kaj v dar dobil. Tako je namrefi v na- vadi pri vseh Slovanih in slavni pisatelj ruski N. Gr. Gogol uže v opazki k svoji povesti: »Noč pred Božičem«, pravi: »Ko- ledovati se pravi pri nas: peti na večer pred božičem pod okni priložnostne pesni, ki se imenujejo »kolede«. — Tudi čas, v katerem se koleduje in darovi, ki se dele, imenujejo se »kolede«. — Ker se pa ko- ledne pesni pojo le po kolednikib po hi- šah hodečih, nismo tudi privajeni pri nas razločevati v koledovanju obreda ali pesni druge od druge. Pri Slovanih je koledovanje ozko zdru- ženo z božičnimi prazniki! — a pri Slo- vencih posebe — skončevano z SveČnico. Kedaj se je pak koledovanje prav za prav začelo, to je težko natančno povedati, kajti našemu koledovanju slične obrede so po- znali uže Rimljanje; očevidno, da so bili uže v predkršČanskej dobi v navadi. 01 tam so z sprejetjem krščanstva najbrž tudi Slovani te obrede sprejeli. Ti narodi namreč, kakor vsi narodi na prvi stopinji izobraženosti se nahajajoči, bili so skrbni opazovalci prirode in njenih prikazni, Zato pa je tudi doba, ko se začenja dan dalj- šati ali krajšati (uakor ob Kresu in o Bo- žiču), ljudem tudi brzo v pozor doŠla, ter bila potem praznovana na slavnejši način nego drugi prazniki. — Vsled tega se je v poganskem času slavil o Božiču solnčni obrat zimski, — doba, ko začne dan r»Bti. Tisti Ča3 se je brezdvomno jelo po- tem začenjati leto. — Najprirojenejše bi se ve bilo, začeti prvi letni čas (t. j. za- četek leta) s pomladjo, a ker ae ta ne da zadosto natanko določiti, ni prekostajalo driizega, nego začeti leto s vzrastom dneva po zimi — z našim božičem. Kot posebnosti odločevalni praznik zimski je bil našim prednikom sedanji svoja izdavanja |e uže pred časom ustavi). — Čemu toraj dajati avstrijskim društvom enaka imena ? In pa vsaj Imamo v Trstu (razen druzih patrijotičnih) patrljotično društvo »Austria.« Kake namene ima zgoraj omenjeno društvo, in kaj misli, pokazalo ie nekda v zadnjem njegovem zboru. — Ako se pa misli z glasovitim nemškim »Scbulve- rein-om« primerjati, moli se zelo. Italijanok« ftole, katere misli v okolici ustanovljati, ne bi se nikakoi vsiliti* Okoličani ne bi po nobenej ceni trpeli enakih šol mej seboj. Pa vsaj Imaj« uže zdaj toliko nepotrebne •italijanske raz- rede,« vzdrževane od magistrata z njih lastnim denarjem, in v prid temu, da so v njih slovenska mladina kvari. — HJ- janski očetje so uŽe proti temu protesto- vali in prosili rajfti za nemški razred, in enako naj bi v kratkem 5e Skederrjci storili. Okoličani (in Slovenci splohJ so bistre glave, italijanskega jezika se uže vsi sami od sebe navadijo, in skoraj ni oko- ličana, da ne bi italiaoBko govoril. Nemščina bi koristila posebno nafipj mladini, pozneje kot vojjakom, In jaz pri- poročam nemške, mesto italijanske razrede v okolici. Delam pa to s preudarkom »kot pravi Slovani,« Če tudi so se nekateri • ljubljanski krogi« (kateri »Primorske po- litike« ne poznajo), jezili nad Rojanskimi očeti radi uže omenjene prošnje nemške- ga, mesto italijanskega razreda. O teru bi bila pa priložnost v »prihodnjem taboru« spregovoriti In natanko preudariti. A ne le to: Po okolici se je začelo v zadnjih letih italijansko peti v ljudskih šolah. In to posebno v nekej vasi, kder se trese ta- mošnji učenik pred magistratom, in bore njega namestnikom kapovilo. O teh stva- reh naj bi povzdignili okoličanski očetje svoj glasi Znano je namreč, da je prav italijansko petje krivo, da se naša mladina v okolici kvari. Kako »alavni tržaški magistrat« z svo- jimi podložnimi okoličani ravna, znano je uže marsikateremu največ iz Čitanja slov. listov. Tržaški magistrat bi se moral v Turčijo učit iti, i posebno enakopravnosti. — In ako bi hoteli slovenski listi govoriti natanko, ino vseh krivicah, koje ae t'ŽaŠko okoličanskim Slovencem gode, napolnili bi zaporedoma v mnogo štenlkah popolnoma svoje predale. Ubogi okoličan dobi poziv v itaijanskem jeziku, naj plača »krvavi davek.« In ko pride na magistrat ter go- voreč v italijanščini katero besedo zgreši, smeje mu se vsa ondotna drhal, a ubogi okoličan brez pridevka »ščavo« nikakor ne odide. — In kaj bi bilo, ko bl se ubogi okoličan, krvavi davek plačujoč, predrzml se svojega posluževati. K tr zmerjati jezika na najsurovejŠe načine bl ga začeli, ter pošiljali bl ga vLljubljano, slovensko go- dan svetovečerni — zlasti še božična noć. Ta noč se jim je dozdevala kakor meja dveh — svetov — minolosti In prihodno- sti; — solnce. kakor bi se UBtuvilo ta ćas na svojem potovanju, ter nabiralo si moči k novemu obhodu; skončano leto je v pa Ho v globoki sen minolosti in novo It-to, ka- kor bi začelo odgrinati zaveso raz svojega skrivnosti poluega obraza. I? tega razlaga so bile poganom tudi te ure najsveti'^«. in še sedaj je pri nas Slovencih, k:>kor tudi pri Nemcih v Avstriji običaj, poizve- dovati v tem času za pribodnlmi stvarmi. Tako namreč Nemci ugibajo gledaje skozi prevrtano luknjo od drevesa, v katero je strela udarila, ob času polunočoic, k io v župniji prihodnje leto umre, v tem ko p< i nas pripisujejo tisto osodo njemu, ki v cerkev grede potoma pade. Druge biŠne dogodke poizve baje radovednež, ako po- slednji ta večer od doma gredoč vsa vrati pri hiši pozapre iu urno trikrat hiš) proti solncu obletevši. pri Rredujem oknu v sobo pogleda. Vidna znamenja v hiši mu pokaid, ali bo 'o imeli drugo leto tam svatbo ali pokop, kakor to tudi posluui toti večer na sosedovrj meji javlj ijo. Tuko baje glas ali nekak odmev, slićen zabij - aju žeblja, znači, da delajo trugo, zas.i- Šanje godbe pa skorajšno veselo ženituino. (Dalje prih.)