ACROCEPMLUS đvcmesečno glasilo Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije,Jugoslavija bimonthly journal of Bird watching and bird study association of Slovenia, Yugoslavia naslov uredništva editorial address urednik editor uredniški svet editorial council oblikovalec designer tehnično risanje technical drawing tipkanje typing lektorja readers tisk print cena price Langusova 10, 61000 Ljubljana Iztok Geister 64202 Naklo 246, tel.064 47170 Franc Batič, Iztok Geis ter, Janez Gregori, Boris Krystufek,dr .Sergej D.Matvejev, Rado Smerdu,Dare sere, dr. Andre j Župančič Iztok Geister Danica Dovgan Ivanka Metelko Janko Kovačič (za slov.-for slov.) Irena Jurak \za angl.-for engl.) Sitotisk Janja & Andrej Košir Žeškova 5, Kranj 100 din za številko DRUŠTVO ZA OPAZWANJE IN PROUČEVANJE PTIC SUVENIJE - JUGOSLAVIJA BIRD WATCHING AND BIRD STUDY ASSOCIATION OF SLOVENIA - YUGOSLAVIA naslov address predsednik president tajnik secretary blagajnik treusurer žiro račun izvršni odbor executive board letna članarina subscription rate Langusova 10, 61000 Ljubljana Janez Gregori Podkoren 72, 64280 Kranjska gora Ttml Trilar Pot v Bitnje 12, 64000 Kranj, tel, 064 21806 Dare Sere Gliiiškova ploščad 12, 61000 Ljubljana, tel. 061 348274 50101-678-73884 Iztok Geis ter, Janez Gregori, Peter Grošelj, dr .Sergej D.Matvejev, Andre j Sovine,Dare Šere,Borut Štuiberger,Rudolf Tekavčič, Ttmi Trilar, dr .Andrej Župančič 500 din za posameznike(300 din za dijake in študente) in najmanj 1.000 din za ustanove člani prejemajo glasilo brezplačno 25 »Rdeča knjiga« ogroženih vrst ptičev »The Red Book« of endangered bird species • Velikokrat ponavljamo staro zgodbo o vzponu človeka, kako je začel obvladovati naravo okoli sebe, marsikdaj ošabno prepričan, da mu je to uspelo. Uničeval je živali in rastline, mnogokrat skupaj z njihovim zivljenskim prostorom. Vse več živalskih in rastlinskih vrst je izumrlo - za vedno so bile zbrisane s površja naše zemlje. V zadnjih 350 letih je izginilo z našega planeta 36 vrst sesalcev in 94 vrst ptičev, o manjših živalih, npr. žuželkah, pa nimamo niti približno natančnega pregleda. Dejstvo je, da je danes 600 velikih živali na robu iztrebljenja. Človek je bil priča izginjanju Številnih živalskih in rastlinskih vrst. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da vrste izginjajo tudi po naravni poti. 0 bogastvu vrst v preteklosti nam govorijo številni fosilni ostanki: številne vrste so preprosto prišle do konoa svojega naravnega obstoja, izgubile so tekmo z bolje prilagojenimi vrstami - in izginile. Torej vrste izumirajo po naravni poti tudi danes. Vendar pa je hitrost izumiranja močno pospešena v zadnjih stoletjih. Strokovnjaki ugotavljajo, da so štiri od petih vrst postale ogrožene zaradi človekovega delovanja, premišljenega ali nepremišljenega. Zastrašujoče zniževanje števila živalskih in rastlinskih vrst. je napotilo Mednarodno zvezo za varstvo narave (IUCM), da se je lotila pripravljanja tako imenovane "Rdeče knjige" (Red Data Book), seznama ogroženih živalskih in rastlinskih vrst. Svetovna "Rdeča knjiga" ogroženih živali ima štiri volumne, ki se dopolnjujej o.Od ptičev je obdelanih 437 vrst, Rdeče knjige pa pripravljajo, ali so to Ze naredile, tudi posamezne države. Vri nas Zal to še ni narejeno, vendar pa so se ze začele priprave, da se ta vrzel čim prej zapolni. Pri sestavljanju "Rdeče knjige" ptičev so razdeljene vrste v štiri kategorije: 1. izginula ali izumrla vrsta - sem spadajo vrste, ki so nekoč gnezdile, sedaj pa kljub iskanju njihovo 'gnezdenje ni ponovno potrjeno, 2. ogrožena vrsta - vrsta, ki ji preti izumiranje, 3. ranljiva vrsta - sem sodijo vrste, ki so zelo občutljive za spremembo ekoloških pogojev, 4. redka vrsta -sem sodijo vrste, ki imajo zelo majhno populaoijo, so omejene na ozko geografsko območje, ter endemične in reliktne vrste. Sem sodijo tudi vrste, ki so bile ogrožene, a se je stanje izboljšalo, ter vrste, za katere ne moremo določiti statusa zaradi pomanjkanja podatkov. Vsaka vrsta je v Rdeči knjigi temeljiti predstavljena. Vodana je njena razprostranjenost, ekološke značilnosti, biologija, številčnost v- naravi, vzroki njenega izjemnega števila, podani pa so tudi podatki, kaj je bilo in kaj je treba storiti za njeno varstvo. Skrajni čas je, da se temeljito lotimo priprave "Rdeče knjige" tudi pri nas. ZIS je pooblastil Zavod za zaštitu prirode u Zagrebu, da v sodelovanju z republiškimi zavodi pripravi predlog. Za to so potrebni številni podatki, ki jih počasi zbiramo. Vrav je., da so predlogi za seznam temeljito pripravljeni in argumentirani, pozabiti pa ne smemo, da je seznam vedno mogoče dopolniti in spremeniti in se pomanjkljivosti lahko odpravijo. "Rdeča knjiga je namenjena širokemu krogu: od planerjev, zakonodajalcev in znanstvenikov do lovcev? ribičev in vseh, ki jim je narava pri srcu. Vedeti moramo, da je naša generacija odgovorna za vrste, ki so s*e žive in jih je treba ohraniti. Janez Gregori 26 Prispevek k poznavanju ptic s področja reke Ljubljanice s predlogom za zavarovanje Contribution to the data on bird life in the area along the Ljubljanica river and a proposal for its protection Andrej Sovine, Rudolf Tekavčič UVOD V tem sestavku, ki je v sklopu člankov o zaščiti ptic in njihovih prebivališč na Ljubljanskem barju, obravnavamo predel med Vrhniko in Črno vasjo. Za ta predel je značilna reka Ljubljanica in njeni pritoki. Prispevek nikakor ne daje popolne slike o pticah tega predela, ker bi zaradi pomembnosti terena zahteval temeljitejšo obdelavo; služi lahko samo kot bežen pogled v ptičji svet Ljubljanice in okolice. GEOGRAFSKI POLOŽAJ IN OPIS TERENA Ljubljanica je najpomembnejša reka Ljubljanskega barja. Vanjo se stekajo vode z 802 km2 velikega padavinskega področja. Ima več kraških izvirov iz tektonskih razpok v jurskih apnencih. Med izviri so znani Veliki in Mali Močilnik, Antonova izvira /Mala Ljubljanica/ ter Malo in Veliko okence, Pod skalo, Pod orehom in Maroltov izvir /Velika Ljubljanica/. Od izvirov pri močilniku in okolici teče Ljubljanica mimo Vrhnike v loku proti Podpeči, nato v severnovzhodni smeri prečka Barje do izliva Iščice ter se nato obrne severno do Ljubljane. Teče skozi Ljubljano in se pri Zalogu izliva v Savo. Zaradi majhnega padca voda le počasi teče, kar se kaže tudi v njenem značaju in rečnem obrežju. V Ljubljanico pritekajo večji in manjši pritoki /Ljubija, Bistra, Borovniščica, Kušljanov graben, Drobtinka, Radna idr./, veliko je tudi poraslih kanalov in jarkov. Obrežje Ljubljanice je obraslo z vrbovjem, ločjem in drugimi močvirskimi rastlinami, ob izlivu potokov pa je tudi trstičje. Močvirno pokrajino oživaljajo skupine grmovja in drevja /breze, topoli, hrasti, jelše, vrbe idr./. Prst je večidel šotnata, precej je tudi kisle črne zemlje.Površine so gospodarsko manj pomembne; porašcajo jih močvirske trave, ki jih ponekod celo ne kosijo in so zato zarasle z gostim grmovjem. Obdelanih površin je le malo. METODA DELA Obravnavani predel obiskuje R.Tekavčič že vrsto let, temeljiteje pa ga preučuje öd leta 1975. Seznam vrst je rezultat njegovih opažanj, nekaj podatkov pa je prispeval tudi A.Sovine. Opazovanja so bila v vseh letnih časih, različnih vremenskih razmerah, podnevi in ponoči. Ptice so bile determirane na osnovi opazovanj z daljnogledom. Nedvomno se bo število vrst povečalo, ko se bo tudi v tem območju pričelo sistematično loviti ptiče z mrežo. Seznam opazovanih vrst je še precej nepopoln, posebej pri preletroh vrstah. Starejših podatkov iz letarature je precej, upoštevani bodo pri končnem poročilu .Avtor ja naprošata vse, ki imajo še neobjavljene podatke s tega predela in 10 jih pripravljeni odstopiti, da jih objavijo ali pošljejo na naslov avtorja. OGROŽENOST Površine tik ob Ljubljanici so sedaj še precej neokrnjene, njihovo morebitno uničenje pa bi povzročilo nepopravljivo škodo za nekatere ptičje vrste. Travnate in obdelane površine za zdaj še niso v nevarnosti; ptice ogroža samo zgodnja strojna košnja, razni herbicidi in pesticidi. Drugače je z vodnimi površinami, ki so neposredno prizadete. Pogosto vanje spuščajo strupene odplake, ki pomore vodno floro in favno. Ribe, kot najočitnejši indikator zastrupitve, niso edine žrtve takih pomorov: s kontairdniranimi ribami in drugimi živalmi in rastlinami se 27 Slika 1: Predel Ljubljanice med Vrhniko in Črno vasjo, predlagan za zavarovanje Figure l:The area along the Ljubljanica river from Vrhnika to Örna vas 28 hranijo tudi druge živali, med njimi seveda tudi ptice. Zaradi prehranjevalne verige in specifičnega delovanja takih kemičnih snovi se ti strupi prenašajo z vrste na vrsto, v najhušem primeru taki osebki propadejo: saitü letos so bile ob Ljubljanici najdene tri zastrupljene mrtve kanje. ZANIMIVEJŠA PODROČJA/ KI NAJ BI SE ZAŠČITILA Celotna trasa Ljubljanice in njenega porečja je izrednega pomena za ptice. Številne vrste se tu ustavijo med selitvijo /znana selitvena pot preko Ljubljanskega barja/, veliko je tudi gnezdilcev, med katerimi je nekaj redkih in ogroženih vrst. Poleg močvirnih travnikov, ki služijo kot gnezdišče nekaterim ogroženim vrstam, je predvsem za seleče se ptice pomembno vrbovje ob vodi, kjer najdejo primerno skrivališče in dovolj hrane. Kot gnezdišče nekaterim vrstam so pomembna tudi mesta, kjer pritečejo pritoki v Ljubljanico. Taka mesta so večinoma porasla z gostim trstičjem, v zaledju pa so vlažni travniki, drevje in grmovje. Predlagamo, da bi ob celotni trasi reke Ljubljanice od Vrhnike do Črne vasi v širini 1-2 km prepovedali vsakršne posege, s katerimi bi se spremenila prvotna podoba pokrajine /pozidava, morebitna industrijska cona, onesnaževanje voda, odlaganje smeti, sečnja drevja in grmovja , preveliko število ribolovnih dovolilnic in pretirano čolnarjenje itd./. Zaščito bi bilo potrebno razširiti tudi na ribnike na področju Ljubljanice pri Sinji gorici in pri Vrhniki, ki doslej ornitološko še niso bili dovolj raziskani, potrebno pa jih je temeljito preučiti. Za področje • Bevk pripravljamo poseben članek, saj ta predel zaradi svojih redkih in ogroženih vrst to nedvomno tudi zasluži . SEZNAM OPAZOVANIH VRST Seznam ptičjih vrst, opaženih v tem območju, je rezultat dela R.Tekavčiča, podatke za malega martinca, breguljko, brinovko, meniščka, kratkoprstega plezavčka in brgleza pa je posredoval A.Sovine, Ptice smo glede na njihovo zadrževanje v obravnavanem predelu razdelili na: - gnezdilke G - možne gnezdilke MG - preletne, poletne in zimske goste PR 1. mali ponirek G 2. čopasti ponirek MG 3. mala bobnarica MG 4. kvakač PR 5. siva čaplja PR 6. rjava caplja PR 7. bela štorklja MG 8. mlakarica G 9. dolgorepa raca PR 10. regelje PR 11. močvirski lunj MG 12. kragulj G 13. skobec G 14. kanja G 15. navadna postovka G 16. jerebica G 17. prepelica G 18. fazan G 19. mokož G 20. grahasta tukalica MG 21. zelenonoga tukalica G 22. liska G 23. priba G 24. kozica MG 25. mali martinec PR 26. rečni galeb PR 27. golob duplar G 28. grivar G 29. turška grlica G 30. divja grlica G 31. kukavica G 32. pegasta sova G 33. čuk G 34. lesna sova G 35. podhujka G 36. vodomec G 37. smrdokavra G 38. vijeglavka G 39. siva žolna G 40. zelena žolna G 41. veliki detel G 42. mali detel G 43. poljski škrjanec G 44. kmečka lastovka G 45. breguljka PR 46. mestna lastovka G 47. drevesna cipa G 48. vriskarica PR 49. rumena pastirica PR 50. bela pastirica G 51. siva pastirica G 52. pegam PR 29 53. mali slavec G ,83. 54. stržek G 84. 55. taščica G 85. 56. siva pevka MG 86. 57. šmarnica G 87. 58. pogorelček G 88. 59. repaljščica G 89. 60. cikovt G 90. 61. prosnik G 91. 62. kos G 92. 63. brinovka G 93. 64. vinski drozg PR 94. 65. carar G 95. 66. močvirska trstnica G 96. 67. srpična trstnica PR 97. 68. rakar MG 98. 69. rumeni vrtnik MG 99. 70. mlinarček G 100. 71. siva penica G 101. 72. penica G 102. 73. črnoglavka G 103. 74. grmovščica G 104. 75. vrbja listnica G 105. 76. sivi muhar G 106. 77. belovrati muhar MG 107. 78. dolgorepka G 108. 79. močvirska sinica G 109. 80. čopasta sinica PR 81. menišček MG • 82. plavček G LITERATURA velika sinica G brglez M3 kratkoprsti plezavček MG kobilar G rjavi srakoper PR veliki srakoper PR šoja G sraka G siva vrana G škorec G domači vrabec G poljski vrabec G šČinkavec G pinoža PR grilček G laška konopeljščica PR zelenec G lišček G čižek PR repnik G brezovček PR kalin G dlesk G rumeni strnad G skalni strnad PR trstni strnad MG veliki strnad MG Buser S. in drugi (1983); Ekskurzije naravoslovnih krožkov. Vodnik 7, Prirodoslovno društvo Slovenije, Ljubljana Gregori J. (1975): Prispevek k poznavanju ptičev Krakovskega gozda. Varstvo narave 8, Ljubljana Matvejev S.D., V.F.Vasič (1973): Catalogus faunae Jugoslaviae. Ljubljana Melik A. (1963): Slovenija, Ljubljana Ponebšek B. (1934): Slovenija na križišču selitvenih potov. I. Izvestje Ornitološkega observatorija v Ljubljani, Ljubljana Andrej Sovino Ziljskega 7 61000 LjublQana Rudolf TekavHö Brezovica n.h.pri 168 61351 Brezovica 30 POVZETEK 1. Reka Ljubljanica s pritoki predstavlja pomembno ornitološko lokaliteto, ki je zaenkrat še pveeej nedotaknjena. V tem področju gnezdi 74 vrst, možnih gnezdilk je 15, 20 pa je poletnih, zimskih in preletnih gostov; skupaj torej 109 vrst, kar dokazuje pomembnost tega predela v vseh letnih časih. 2. Seznam opazovanih vrst, nikakor še ni popolen, število vrst bo gotovo še naraslo, ko se bi pričelo organizirano loviti z mrežo tudi na tem predelu. 3. Med redkimi in ogroženimi gnezdilci tega predela omenjamo predvsem pribo, kozico, pegasto sovo, brinovko, pa tudi vse redkejši prepelico in jerebico. Za goloba duplarja , tudi gnezdilca tega predela, pa v zadnjih letih nimamo skoraj nič podatkov. Med možnimi gnezdilci so zanimivi dopasti ponirek, bela štorklja, mala bobnarica, močvirski lunj, grahasta tukalica, trstni strnad in drugi. V bližini obravnavanega območja /Bevke/ gnezdi tudi pri nas zelo redek veliki škurh. Med zanimivejše preletne, poletne in zimske goste uvrščamo predvsem čaplje, race, skalnega strnada in laško konopeljščico. 4. Vredel zaenkrat še ni neposredno ogrožen, drugače pa je z vodnimi površinami, kjer smo priča pogostemu kemičnemu zastrupljanju. 5. Zaradi velike ornitološke vrednosti tega predela predlagamo,da se prepreči vsakršne posege v krajino v širini 1-2 km ob strugi Ljubljanice od Vrnike do Orne vasi. Nujno pä je potrebno preprečiti vsako /predvsem pa kemično/ onesnaževanje vodnih površin. SUMMARY 1. The Ljubljanica river with its tributaries represents an important ornithological site since it is still fairly unspoilt. In this area 74 species are known to nest, another 15 species probably nest. The area is also used by summer or winter visitors and passage visitors (20 species). The total of all these species (109) indicates the importance of this area in all seasons. 2. The list of observed species, compiled by R.Tekavčič, is by no means a complete one and will certainly be extended by netting in the area. 3. Among the rare and endangered nesting birds of this area certain species deserve •a special mention. These are: the Lapwing, the Snipe, the Barn Owl, the Fieldfare, the Quail and the Partridge. The last two species are getting more and more rare. There are hardly any data on the Stock Dove, which also breeds in this area. Among the probable nesting birds of interest are the Great Crested Grebe, the Uhite Stork, the Little Bittern, the Marsh Barrier, the Spotted Crake, the Red Bunting. The immediate surroundings of the area dealt with (Bevke) is the breeding site of the the Curlew, which is rarely observed in our country. Among specially interesting passage visitors, summer or winter visitors there are herons and ducks, the Rook Bunting and the Citril Finch. 4. The area is not yet directly threatened. This is not true of waters, which are often chemically polluted. 5. Because of the great ornitl ological importance of this area we suggest that no changes to the countryside within 1-2 km along- the bed of the Ljubljanica river from Vrhnika to Orna vas should be allowed. It is also essential to prevent any pollution of water, especially chemical, 31 Pojavljanje rožastega škorca Sturnus roseus v Sloveniji Occurrence of the Rose-coloured Starling Sturnus roseus in Slovenia Dne 26.5.1983 je kolega A.Knavs opazil ob Tržaški cesti v Ljubljani 3 primerke rožastih škorcev Sturnus roseus, ki so se hranili z zgodnje dozorelimi češnjami Prunus sp. .Sam sem odšel na omenjeno mesto 27.5.1983 in opazil verjetno iste tri primerke, ki so se hranili s češnjami .Ko so se najedli, so počivali med vejami, tako kot pegami v zimskem času.Cfo tej priliki mi je rožastega škorca uspelo tudi fotografirati .Ti trije primerki so bili opazovani še 28.in 29.5.1983 na istem mestu, nato pa so odleteli drugam. Rožasti škorec je azijska vrsta, ki občasno gnezdi tudi v Evropi, tako tudi na nekaterih južnih predelih Balkanskega polotoka v Jugoslaviji /Matvejev 1976/.Glavna hrana so jim v času gnezdenja kobilice Orthoptera in tudi plodovi .Na svojem spomladanskem popotovanju velikokrat letijo daleč izven meja razširjenosti in tam včasih tudi gnezdijo. 5. Rožasti škorec Sturnus roseus na češnji v Ljubljani 3dne 27.5.1983 (D.Sere). 5. The Rose-coloured Starling Sturnus roseus on a cherry tree in Ljubljana, May 27, 1983. (D.Sere) Onenil bi,da verjetno rožasti škorec le ni tako redka vrsta pri nas,kot to prikazujejo podatki.Zanesljivo še obstajajo neobjavljeni podatki .V tuji literaturi se stalno zasledijo podatki o pojavljanju te vrste po ostalih predelih Evrope .V glavnem ti podatki izvirajo iz meseca maja.Verjetno bi bilo potrebno posvetiti več pozornosti prvim dozorelim češnjam,s tem pa bi tudi prišli do novih podatkov o pojavljanju te vrste v Sloveniji. Podatki o do sedaj opazovanih rožastih škorcih v Sloveniji N° date place number reporter or observer št. datum kraj število pisec ali opazovalec 1. - Idrija - H.Freyer /1842/ 2. 1871 Litija - F.Schulz /1890/ 3. jesen 1908 Maribor 1 O.Reiser 71908/ 4. maja 1911 Vipava — G.Sajovic/1911/ 5. 1960 Lj. Barje - S.D .Matvejev/1973/ 6. 29.5.1975 Lesce ca.10. Lili in Uroš Krek 7. 26.5.1983 Ljubljana 3 A.Knavs Podatki o rožastih škorcih,katere hrani Prirodoslovni muze; j Slovenije v svoji razstavni in Študijski zbirki : K° date/year of exhibition place sex N° of inv. giver Št. datum/lQto razstave kraj spol inV. Št. darovalec 1. 1871 Ponovi tsch o 135 A.Auersperg 2. 1871 Ponovitsch o 135 A.Auersperg 3. 1899 Ljubljana o 846 A. Auersperg 4. 30.5.1907 Črnomelj o 43 L.Ahačič 5.' 30.5.1907 Črnomelj o 44 L.Ahačič 32 SUMMARY Between 26 May and 29 May the author Was observing three specimens of the Rose-coloured Starling Sturnus roseus. The birds were occupying an early-cherry-tree and were feeding on the fruit. The rarity of the species can be noted by reference to the table on observation(above) and the table on skins (below) of the Science Museum of Slovenia.All the data but one were collected towards therend of May3which is probably related to the fact that this is the ripening time for early cherries. LITERATURA Freyer,H./l842/:Fauna der in Krain bekannten Säugethiere,Vogel,Reptilien und Fische, Laibach Matvejev,S.D./1976/:Pregled faune ptica Balkanskog polustrva,SANU, Beograd Matvejev,S .D. fV.F.Vasič,/1973/:Catalo-gus faunae Jugoslaviae.Aves. SAZU. Ljubljana. Reiser, 0./1925/: Die Vögel von Marburg an der Drau.Graz Sa jovic ,G./1912/:Ornitologične beležke za Kranjsko leta 1911. Carniola,130. Ljubljana Ddre Sere Glinškova ploščad 12 61000 Ljubljana Navadna čigra Sterna hirundo gnezdi v Sečoveljskih solinah The Common Stern Sterna hirundo nests in the salt-works of Sečovlje Navadna čigra Sterna hirundo gnezdi skoraj po vsej Evropi (razen Italije in Severne Skandinavije^, na Azorih in Kanarskih otokih ter v širokem obalnem pasu severozahodne Afrike, po vsej Aziji in v Severni Ameriki. Je severno palearktična selivka.Prezirnu je v Afriki,južni Aziji in Južni Ameriki. Literatura (Matvejev,Vasič 1973) jo navaja kot gnezdilko centralne in severovzhodne S loveni je, Hrvaške ,Makedoni j e, Srbi je,Črne Gore in BiH. Gnezdi ob morskih obalah, na prodnatih in peščenih bregovih rek in jezer.Gnezdi v kolonijah. Dne 22.6.1983 se je ekipa iz Kopra v okviru ornitološkega atlasa gnezdilk odpravila na Sečoveljske soline(03-39). Istega dne je bil pregledan starejši del solin, ob tem pa najdeno gnezdo velikega skovika Otus s cops z dvema mladičema. Naslednjega dne je ekipa raziskala preostali del solin. Ob nasipu, vzporedno s kanalom Piketom,smo v zraku opazovali manjšo jato navadnih čiger. Ze sprva je bilo njihovo vedenje sumi jivo,saj so glasno kričale in se nenehno zaganjale proti nam.Kasneje,ko so na nas vrgle nekaj koščkov školjk in polžkov, smo vedeli,da morajo nekje v biližini tudi gnezditi.Po krajšem preverjanju smo na nizkem kamnitem nasipu,^ leži v enem od bazenov vzporedno s Piketom, našli 9 gnezd navadne čigre. Pet gnezd je bilo že zapuščenih, v ostalih štirih pa so bila po 3 jajca. Ker je nasip le skromno poraščen s členkarjem Arthrocnemum fruticosum3nam ni bilo težko najti tudi begavcev.Vseh begavcev je bilo 7,eden je bil že v celoti oper jen .V literaturi piše, da gnezdo delajo le v močvirjih gnezdeče vrste, medtem ko se druge zadovoljijo le s plitvo borno nastlano kotanj ioo v produ ali zemlji. Gnezda na solinah niso bila le plitva kotanjica,temveč so bila mojstrsko grajena. Gnezdo je visoko 6-7 cm,podobno velikemu pepelniku, zgrajeno izključno iz morske trave ter vgrajenimi koščki školjk in polžkov. Jajca so rumenkasta do olivno rjava, sivo do črno lisasta, velika 41x30 mm. 33 6.Leglo navadne čigre Sterna liirundo v Sečoveljskih solinah (G.Palčič). 6. A clutch of the Common Stern Sterna hirundo in the salt-works of Sečovlje. (G.Palčič). 7 .Begavec navaaYie. čigre Sterna hirundo v Sečoveljskih solinah.(G.Palčič). 7. A downy young of the Common Stern Sterna hirundo in the salt-works of Sečovlje (G.Palčič) Begavci so po zgornji strani rumeno-rjavi, po spodnji pa beli s črnimi lisami. Čigre so lovile v bližnjih solinarskih bazenih. Glavna hrana so jim solinarke Aphanius fasciatus in nekatere nižje živali.Poleg navadne čigre je na omenjenem nasipu gnezdilo še pet parov beločelih deževnikov Charadrius alexandrinus.Gnezdo je bila kotanjica med školjkami, nastlana z morskimi algami in vejicami posušenega členkarja. Sečoveljske soline nudijo primeren kraj za gnezdišče še nekaterim vrstam:navadni postovki ,mlakari-ci, rumeni pastirici,Gnezditev navadne čigre Sterna hirundo na tem delu Slovenije(JZ) do sedaj ni bila znana, je pa splošno poznano, da ta vrsta gnezdi ponekod v Istri. Vsi ti dejavniki pa pričajo v prid zavarovanju Sečoveljskih solin, ki pa zaenkrat visi v zraku.Prav ta del, v katerem gnezdijo navadne čigre in beločeli deževnik, pa bi morali naistrož-ie 1. Gnezditvena razširjenost navadne čigre v Sloveniji ( vinOAS) 1. Breeding distribution of Common Stern in Slovenia. zavarovati ter prepovedati dostop v času gnezdenja.Gradnja cesta ob Dragonji in vedno več avanturističnih kopalcev je za ljubko čigro trda preizkušnja. SUMMARY A group of omitologists discovered a new nesting site of the Common Stern in the salt-works of Sečovlje. In the breeding colony 9 nests were counted, five of which had already been vacated (the downy young were found in the vicinity) whilst there were 3 eggs in each of the remaining four.In Slovenia the nesting of the Common Stern on the coast has not been observed before. This is yet another valid reason why the deserted salt-works should be protected since other rare species, such as the Kentish Plover, also breed there. LITERATURA 1.Geister I.(1980):Slovenske ptice.MK. 2.Gregori J.(1979):Naši ptiči. Državna založba Slovenije. 3.Uccelli d "Europa, Arnoldo Mondadori Editore. 4.Heinzel,Fitter,Parslow(1972): Pareys Vogelbuch 5.Štumberger B.(1982): Gnezditev male čigre ugotovljena tudi v Sloveniji. Acrocephalus št.11-12, letnik III., str.13. Iztok Škorni* Krožna cesta 10, 66000 Koper 34 6.Štumberger B. (1983) ;Nekaj primerov ogroženosti močvirskih in vodnih prebiv^UŠ^.Acrooephalus St.15,letnik IV. str.11. 7.Matvejev S.,V.Vasić (1973) rCatalogus faunae, Jugoslaviae,Aves,SAZU Ljubljana. 8.Škornik I. (1982);Škocjanski zaliv, ptičji raj skoraj v Kopru,Proteus št.3, letnik 45, str.123. Vprašanja ornitološkega atlasa: Puzzles of the ornithological atlas: Lanius minor V letošnjem vabilu za sodelovanje pri ornitološkem atlasu sem objavil seznam spornih ali vsaj presenetljivih podatkov, zbranih "v preteklih dveh letih.Pričakoval sem da se bodo poročevalci oglasili s pismom in pojasnili okoliščine,v katerih so opazovali zanimivo vrsto .Da pa nagnjenje k takemu razčiščevanju ni posebno pretirano, pove podatek,da sem doslej prejel pojasnila samo štirih ornitolo-gov.V želji, da bi ta pogovor med sodelavci in organizatorjem atlasa vendarle zaživel,uvajamo rubriko, ki naj bi reševala nakopičena vprašan ja.Kajti čas, ko bo tudi pri atlasu potrebno pristaviti piko na i, se hitro in neodložljivo bliža. zadrževala na istem območju. Boris Kozino Hraše la, 64248 Lesce KOMENTAR K POJASNILU Najprej nas seveda zanima odgovor na vprašanje,kdaj se črnočeli srakoper Lanius minor seli skozi naše kraje. Opažanj iz tega obdobja skorajda ni, več je podatkov iz obdobja gnezdenja. Tako navaja Sere tri podatke iz gnezditvenega obdobja za Stožice pri Ljubljani, od katerih sta zanimiva predvsem dva: 20.6.(gnezdo z mladiči) in 22.6.(gnezdo z jajci).Glede na ta dva podatka bi opazovani primerek z Jesenic utegnil biti preletnik .Bolj vzpodbuden, če hočemo v jeseniškem srakoper ju videti gnezdilca, je Grošljev podatek za Planinsko polje: 18.6. je črnočeli srakoper na fižolov-ki hranil speljanega mladiča.Podatek nam pove, da se je ta srakoper vrnil najkasneje sredi maja in bi potemtakem to lahko pripisali tudi onemu z Jesenic.Toda ker pravi Kozinc, da ga po 1.juniju ni več videl-bi ga pa zagotovo videval,če bi ostal,saj ga je opazoval pred domačo hišo-smemo z gotovostjo sklepati,da je bil opazovani primerek čmočelega srakoper ja zakasneli preletnik ali pa osebek brez para.Primernejša kot koda C4 je vsekakor koda BI.Pa še nekaj: Iz karte razširjenosti je videti,da se črnočeli srekoper drži jugovzhodnega, toplejšega predela Slovenije. POJASNILO Zaradi ugotovitve o gnezdenju črnoče-lega srakoperja v kvadrantu 13/43 se ponovno oglašam.Ker je povsem možno, da sem naredil napako pri kodiranju, navajam oeloten potek opazovanja; Ptioo sem prvič opazil 26.maja tik pred našo hiŠo,ko sem odhajal v službo.Najprej sem mislil, da gre za velikega srakoperja.Ko sem čez nekaj dni videl isto ptioo leteti v povsem isti smeri,sem se odpravil za njo z daljnogledom.Najbližja razdalja,na katero sem se ji lahko približal,je bila oa. 15-20 m.Po natančnem ogledu,sem se vrnil domov in ugotovil,da ni to veliki srakoper,temveč črnočeli.Po natančnem ogledu slike na strani 213 v knjigi živalstvo Evrope sem ptioo ponovno opazoval.Datum zadnjega opazovanja V moji beleznioi je 1,junij, takrat sem vpisal tudi kodo 4, ker sem menil, da se je ptioa več dni Slika 1: Razširjenost čmočelega srakoper ja v Sloveniji (vir..0A5). Figure 1;Breeding distribution of Lesser Grey Shrike in Slovenia. Iztok Geister 35 Iz ornitološke beležnice From the ornithological note-book Namen, tako za urednika kot za bralce zelo privlačne rubrike REDKE VRSTE, je bil od vsega začetka jasen: vzpodbujati opazovanje in zapisovanje redkih vrst ptic. Proti pričakovanju so se pričakovanja še prehitro izpolnila. 0 nekdaj zelo redkih vrstah zdaj beremo vse pogosteje, kar seveda ne pomeni nič drugega kot to, da več in bolje opazujemo, kot smo včasih, in da to tudi prićh no objavljano.Tako je napočil čas, ko se je bilo potrebno vprašati, katera vrsta je za nas še redka vrsta. To pa so vprašanja,ki presegajo dnevno optiko urednika,merila za to, kaj je redka vrsta in kaj ne, bo upajmo,določila posebna društvena komisija za redkosti.Tako se je sicer uspešna rubrika dokaj hitro . izjalovila, ljubše mi je zapisati,da se je njeno poslanstvo izpolnilo.Naj si bo tako ali drugače, novice je potrebno še naprej objavljati in zato smo se odločili,da rubriko REDKE VRSTE priključimo rubriki IZ ORNITOLOŠKE BELEŽNICE. Zato pa bomo tej rubriki vdihnili novo podobo,ki bo dopuščala tudi objavo fotografskih dokumentov o opazovanih vrstah. Pišite torej tako o redkih kot pogostih vrstah, priložite fotografijo, če jo imate, vse bomo objavili v naši prenovljeni rubriki. Urednik POLARNI SLAPNIK Gavia arotious Dne 18.XI.82 je bil v kraju Godovič opažen primerek polarnega slapnika Gavia aratious .Bil je tako oslabljen, da ni mogel leteti niti se gibati po tleh.Žal pa je po nekaj urah onemogel poginil. Žgavea Viljem Godovič 43, 65280 Idrija BELA ŠTORKLJA Cioonia oioonia 18.5.1983 sem okrog desetih dopoldne dalj časa opazoval dve beli štorklji Cioonia oioonia,"ki sta se pasli na pokošenem travniku blizu hlevov kmetijskega posestva KŽK v Hrastju pri Kranju. Isti dan okrog treh popoldne in naslednji dan okrog devetih dopoldne je bilo videti spet na istem kraju po eno štorkljo. Cfo tem opazovanju je gotovo zanimivo,da sem skoraj natanko pred dvema letoma (21.5.1981) videl dve pasoči se štorklji prav tako v bližini Kranja, ob glavni cesti Kranj-Ljubljana (glej Acrocephalus let.II, št.8-9 i). Jurij Kurillo Vrečkova 5, 64000 Kranj RIBJI OREL Pandiön haliaätus Na akumulacijskem jezeru Pernica sem dne, 31.3.83 opazoval zelo redkega ribjega orla.Sedel je na kolu sredi jezera in trgal ulovljeno ribo. Z daljnogledom se je dobro videla bela spodnja stran in skoraj bela glava s široko črno očesno marogo.Gornji del telesa je imel črno-rjave barve.Peruti je imel daljše kot rep,kar nedvomno potrjuje ugotovitev .Orla je opazil ¦'že dan poprej prijatelj bilog Andrej Jež, ko se je mudil ob jezeru.Kot je znano ribji orel v Sloveniji ni gnezdilec, ustavlja pa se ob selitvi.Umetno akumulacijsko jezero v Pernici je bogato z ribami,kar ustreza ribjemu orlu,saj se hrani izključno z njimi. Jezero je pomemben vodni biotop, saj se na njem ustavljajo številne selivke na svoji poti. Dne 2.4.83 sem ponovno obiskal Perniško jezero, vendar ribjega orla nisem več opazil. RJAVI LUNJ Circus aeruginosus Pri opazovanju orla sem zagledal Še rjavega lunja, samca in samico. Samica je kmalu odjadrala proti bližnjim gričem na severu, samec pa je venomer krožil nad jezerom in večkrat posedel na otočke zemlje in vej, štrleče iz vode. Je zelo vitke postave, samec ima konce perutnic črne s širokim belo sivim pasom v sredini. Leta zelo nizko.2.4.83 sem ponovno videl samca. Vrano Brab"ko Lovska 53j 62000 Maribor BELKA Lagoyus mutus 8.2.1983 sem se smučal na Krvavcu. Opazoval sem le planinske kavke Pyrrhooorax graoulus in dve vrsti sinic. Toliko bolj pa sem bil presenečen, 36 ko je le nekaj metrov pred mano ob vlečnici Njivice vzletelo pet belk in se kakih sto netrov naprej zopgt spustilo k tlom. Zanimivo je bilo opazovati sicer tako plašne koconoge kure na mestu, k j er kar mrgoli smučarjev. Peter Trontelj Cesta na Laze 27 3 61000 Ljubljana SVILNICA Cettia cetti 26.12.1982 sva s kolegom D.Černetom v trstičju pod lovsko hišo v Dragi pri Igu slišala "eksplozivno" oglašanje svilnice.Za hip sva celo videla temno rjavo ptico,ki je letela nad poležanim trstjem.Ko sva se kasneje vračala mimo ribnika Rakovnik, sva še enkrat slišala glas svilnice. Tega dne snega skoraj ni bilo več, zjutraj je bila temperatura okoli ničle, kasneje pa je sijalo sonce. Naslednje dni je pritisnil hud mraz, zapadlo pa je tudi nekaj snega. Svilnice kasneje nisem več opazoval. TRSTNI CVRČALEC Looustella lusoinioides Letos sem privič slišal petje trstnega cvrčalca v Dragi pri Igu 29.5.1983, Isti dan sem tudi ujel samico z valil-no plešo .Kasneje petja nisem več slišal. Možno je , da samec kasneje ni več pel, saj verjetno ni imel tekmecev.Žal zaradi študijskih obveznosti letos nisem mogel tako pogosto zahajati v Drago .Naj dodam,da sem 27.7. in 9.8.1983 ujel dva mladiča trstnega cvrčalca. TAMARISKOVKA Aorocephalus melanopogon 27.7.1983 sem v trstičju pod lovsko hišo v Dragi pri Igu ujel dva mladiča tamariskovke,vendar je kasneje eden ušel iz mreže.16.8.1983 pa sem v trstičju ribnika Rakovnik ujel še enega mladiča.Glede na ustreznost biotopa in na dejstvo,da se tamariskovke selijo šele oktobra,dopuščam možnost, da je letos tamariskovka gnezdila v Dragi pri Igu. Andrej Sovino Ziljskega 73 61000 Ljubljana SRPIČNA TRSTNICA Aorooephalus soirpaoeus Dne 15.6.1983 je kolega M.Štangelj v Črnečah pri Dravogradu našel v trstih čevju gnezdo srpične trstnice s tremi mladiči/starimi en teden/in enim ja j-cem.Sam sem našel dve gnezdi,ki sta bili skoraj končani .V enem izmed teh dveh gnezd sem našel 4.7.1983 štiri jajca,naslednji dan pa že tri mladiče in eno jajce.Ta dan sem našel še eno gnezdo z dvema odraslima mladičema, eno gnezdo pa je bilo videti dokončano .V tem gnezdu sem 10.7.1983 našel že štiri jajca.Po moji oceni je gnezdilo v tem trstičevju letos najmanj 20 parov. Kot zanimivost bi dodal,da sem 4.9.1982 na tem mestu opazil in kasneje ujel mladiče srpične trstnice,ki so jih starši še hranili Dare Sere Glinškova ploščad 12 3 61000 Ljubljana TAŠČIČNA PENICA Sylvia oantillans 12.4.1983 sem se odpravil v bližino stavbe podjetja INTEREUROPA v Kopru,z namenom da bi odkril gnezda kosov in ostalih ptic pevk .Med iskanjem po drevesih sem naletel na samca taščične penice,ki je skakljal po cedri in se tiho oglašal.Ker sem to penico opazoval že lansko leto v aprilu,obstaja možnost da ta vrsta na omenjenem mestu tudi gnezdi(glej tudi prispevek D.Šereta v H, 3 (1980)str,473 Urednik). Goran Palčič Burlinova 63 66000 Koper ČRNOGLAVKA Sylvia atrioapilla Ob prvi močni odjugi dne,26.2.83 sva z S .Beloglavcem hodila ob Dravi v Dupleku pri Mariboru ter opazovala prve vračajoče se selivke.Tako sva med belo omelo na lipi opazila par (samca in samico) črnoglavke. Ptici sta obirali plodove omele. Bila sva zelo presenečena ob tako zgodnjem prihodu črnoglavk,saj je bilo še 15 cm snega in mrzlo, Prano Bračko Lovska 533 62000 Maribor RUMENOGLAVI KRAUIČEK Regulus regulus 17.4.1983 sem na smreki tik ob strehi počitniške hišice v Podljubelju opazil samico rumenoglavega kraljička,ki je znašala gnezdo.Gnezdo je bilo na koncu smrekove veje kakih 7m od tal.Samček z obročkom je v bližini peljverjetno je bil to osebek,ki sem ga ujel in obrockal 13.3.1983 v neposredni bližini gnezdišča in sem ga kasneje še večkrat opazil. Kasneje so bili v gnezdu mladiči. Andrej Sovino Ziljskega 73 61000 Ljubljana 37 Ornitološki atlas Triglavskega narodnega parka Ornithological atlas of the national park of the Triglav POROČILO 0 RAZISKAVI 1. Po programu raziskav ornitofavne TNP smo v letu 1983 kartirali gnezdi Ike po metodi ornitološkega atlasa. TNP obsega 13 kvadrantov v izmeri 10 x 10 km. 2. Rezultati kartiranja so prikazani pikčasto (glej prilogo), pri čemer pomeni največja pika nedvomno, srednje velika verjetno in najmanjša pika možno gnezditev vrste v danem kvadrantu. 3. Za področje TNP (zelena meja)je bilo ugotovljenih 107 različnih vrst gnezdečih ptic.Če bi upoštevali rastersko me jo,bi bilo število še nekoliko večje. 4. Po posmaeznih kvadrantih smo ugotovili naslednje število vrst: (rang lestvica)12/41=91, 14/41=77, 14/40=76, 13/42=71, 13/41=68, 14/39=52, 13/39=46, 14/42=46, 13/40=40, 13/38=39, 12/40=38, 13/40=36, 12/39=37. Slika absolutnega števila vrst v posameznem kvadrantu je pogojena predvsem z nekaterimi objektivnimi danostmi. Tako sta npr.kvadranta 13/39 in 13/40 v parkovem delu tipična visokogorska kvadranta brez dolin. Kvadranti 11/40, 13/38 in 14/42 segajo v TNP le z delom ozemlja. 5. Od 107 vrst jih je bilo 18 ugotovljenih v vseh 13 kvadrantih. To so:Turdus merula3Turdus philomelos3 Fringila ooelebs3 Pyrhula pyrhula3 Lantus oollurio3 Sylvia atricapilla3 Phyllosoopus oollybita3 Cuoulus ¦ oanorus3 Anthus trivialis3Motaoilla alba, Phoenieorus ochruros,Prunella modularis3Cinclus oinalus 3Erithaous rubeoula3Troglodytes troglodytes, Motaailla cinerea in Dryoopus mavtius. Med njimi je nekaj tipičnih euroekih vrst in nekaj vrst, ki so splošno razširjene v smrekovem gozdu in ob potokih. 6. Od 107 vrst jih je bilo 13 ugotovljenih le v enem samem kvadrantu. To so: Pernis apivorus3Asio otus3 Slika 1: Ozemlje Triglavskega narodnega parka. Figure 1: The territory of the national park of the Triglav Aegolius funereus3Streptopelia turtur3 Columba livia3 Soolopax rustioola, Aleotoris greaoa3 Apus melba3Caprimulgus europeus3Aloedo athis3 Piooides try-daotylus3 Alauda arvensis in Phyllosoopus bonelli.Pri vrednotenju njihove relativne redkosti moramo razlikovati več kategorij. 1. Vrste, ki jim NTP ne nudi ustreznih prebivališč in tu naseljujejo le pesimalne habitate, ja pa zanje več optimalnih habitatov zunaj TNP: P.apivorus3 A.otus3 A.athis3 A. arvensis3 S.rusticola3 S.turtur in S.europeus. 2. Vrste, ki jim visokogorski smrekov gozd nudi optimalno prebivališče: P.trydactylus in A.funereus. Avtohtonega smrekovega gozda je pri nas zelo malo, zato sta ti dve vrsti pri nas zelo redki. 3. Vrste, ki jim kraški svet nudi optimalno prebivališče: C.livia in A.greaca. Obe vrsti sta tudi zunaj TNP zelo redki. Medtem ko je za C.livia zaradi križanja z domačim golobom vprašljivo, ali v Sloveniji sploh še živi v avtohtoni obliki, razlogi za upad številčnosti kotor-ne niso raziskani. 4. Za TNP resnično pamenfeni in v Sloveniji izjemno redki sta P.bonelli in A.melba.ttribskdi listnica je bila odkrita le v dolini Bavščici, kjer živi na strmih kamnitih pobočjih, poraslih s črnim gabrom. Za planinskega hudournika pa je že od prej znano 38 le dvoje gnezdišč: Rdeča skala pod Mangrtom in stena v Ospu. 7. Pri vrednotenju visokogorskih biotopov moramo z orniloškega vidika poudariti predvsem pomen Mangrtskega sedla (od koče do Jeračice), kjer gnezdi na tleh 7 vrst ptic Montifringilla nivalis> Lagopus mutus, Prunella collaris, Motaoilla alba, Oenanthe oenanthes Anthus spinoletta in Phoenioorus oohruros. Ker trenutno vlada na sedlu turistični' pat (koča je zaprta, bivak v razsulu), je potrebno pravočasno, predvsem pa pred morebitno ponovno oživitvijo turizma, pripraviti poseben varstveni režim. 8. Če bi hoteli dobiti natančnejšo sliko distribucije gnezdilk v TNP, bi morali v prihodnjih letih skartirati ornitofavna .tega področja v mreži 5x5 km. 9. Poleg podatkov iz letošnjega leta smo upoštevali podatke ornitološ-kega atlasa iz obdobja 1979-82 .Od literature smo upoštevali le podatke za 9 vrst iz italijanskega ornitološkega atlasa iz istega obdobja, ki v dveh kvadrantih meji s TNP. Priloge: 107 kart razširjenosti. Iztok Geister Naklo 246, 64202 Naklo Ü Skrivnostna fotografija Mystery photograph Vtiča iz slikovne uganke v 15,št, je samica male bobnarice (foto I,Geister). Čeprav velja med vsemi Sapijami za najmanj ogroženo,po podatkih ornitološkega atlasa le ni tako pogosta kot smo mislili. 39 Nove knjige New books BIRDS OF PREY OF BRITAIN AND EUROPE Ian Wallace Oxford University press 1983 FLIGT IDENTIFICATION OF EUROPEAN RAPTORS R.f.Porter,Ian Willis,Steen Christensen, Bent Pors Nielsen T.A.D.Peyser 1981 Ker ne gre v naši rubriki nove knjige za prikaz in ne za oceno knjig,torej predvsem zato,da bralce navdušimo za knjige, ki zapolnjujejo neko vrzel v naši zavesti o potrebnosti nekaterih ornitoloških temeljnih kamnov,hočemo tokrat dva takšna kamna povezati v fundament,ki naj bi nosil zgradbo našega prepoznavanja ujed.O brezdom-stvu našega poznavanja najbrž ne gre izgubljati besed. Knjigi se razlikujeta že na prvi pogled: v prvi,Ujede Britanije in Evrope, so ujede prikazane v barvah,v drugi Prepoznavanje evropskih ujed v zraku, pa le v črno beli tehniki. To pa zaeptovo ni pravi razlog zato, da vam priporočam, da barvno knjigo prvo vzamete v roke .V priročniku za prepoznavanje ujed v zraku so ujede naslikane le v letu, odzgoraj in odspodaj.V tej, ki vam jo priporočam kot prvo, pa so naslikane tudi v klasični stoječi drži, kar je za začetnika bolj zanimivo. Slike ujed v zraku so brez podpisov, posamične slike so označene le s številkami, tako da skačeš z enim očesom z besedila na sliko ali obratno,kar je vsekakor učinkovita zapomnjevalna metoda. Besedilo je izključno primerjalno. V zahtevnejšem priročniku za prepoznavanje ujed v zraku je vsaka od 38 vrst evropskih ujed predstavljena posebej z besedilom in risbo v letu, odzgoraj in odspodaj v spolno zrelem, mladostnem in če je potrebno tudi v spolno nezrelem stadiju.K jer se spola ločita na pogled,je tudi ta razlika nazorno prikazana.Besedilo je tridelno:sprva je govor o silhueti, zatem o načinu leta in nazadnje o problemih prepoznavanja.Največji del besedila,in v tem se kaže izjemnost te knjige, pa je zajet v podpisih k slikam, ki so pravcate strokovne razprave na primerjalni osnovi. Slikovno primerjavo omogočajo uvodne strani k vsaki sorodstveni skupini ujed, kjer so zamenljive vrste prikazane skupaj, z besedilom, ki je kratek povzetek prej omenjenih poglobljenih prikazov. Poslastica knjige so silhuete prečnega prereza drsečega leta z razločevalno izraženimi značilnostmi v drži peruti. V soglasju s popotnico,da je delo (kljub bibliofilsko očarljivi izvedbi) mišljeno predvsem kot delovni priročnik, se ta izjemna knjiga končuje s 96 fotografijami ujed v letu.Če imate doma zanimivo fotografijo prepoznane ali neprepoznane vrste ujede,jo pošljite na naslov založnika in skoraj prepričan sem,da jo bodo v naslednji izdaji upoštevali .Tako sveža in aktualna je namreč problematika prepoznavanja ujed,Najbrž bi bilo odveč ugibati zakaj. Ne nazadnje zato, ker nam ponuja na koncu knjige objavljeni pregled pravnega statusa ujed v evropskih državah. Tudi naše. Iztok Geister Naklo 2463 64202 Naklo Ian Wallace Birds of Prey of Britain and Europe Illustrated by Ian Willis Flight Identification of EUROPEAN RAPTORS !< F. POSTER. IAN WILLIS 8TKKN CHBI8TKNSBN BENT PORS NIEtSBN 40 Društveni izlet v Bobovek Društveni izlet v dolino Dragonje The Association's trip to Bobovek The Association's trip to the Valley of Dragonja Lepo,prelepo,jasno in nenavadno hladno vreme je opravilo svoje.Skromnih 6 udeležencev izleta niso mogle ogreti še bolj skromne 3 opažene vrste: plašica, bičja trstnica in liska .Vse tri so bile na pereletu,s tem, da se je obdobje preleta plašice in liske že iztekalo, bič je trstnice pa se je šele pričenjalo. V letošnjem suhem in vetrovnem aprilu preletniki niso bili naklonjeni Bobovku, kjer je sicer prav v tem mesecu največ j videti. Vendar,in to velja za Bobovek nemara bolj kot za katerikoli drug kraj, le v slabem vremenu.O zvezi med vremenom in preletom pripravljam prav na bobovški izkušnji predavanje za leto 1984. Še prej pa vas vabim da neposrečeni izlet v prihodnjem aprilu ponovimo pod geslom: "dobimo se v dežju". Iztok Geister Naklo 246, 64202 Naklo 5.3. smo se odpravili k spodnjemu toku reke Dragonje.Bilo nas je le šest, a iz vseh koncev Slovenije. Iz avtobusa smo izstopili pri Sečovljah,nato pa smo krenili navzgor ob Dragonji. Kadar kdo omeni Dragonjo in Sečovlje, se* ornitologom takoj prikažejo Sečoveljs-ke soline, izjemen biotop pri nas za ptiče gnezdilce in selilce.Biološko in hidrološko pa ni zanimiv le ta spodnji del Dragonjinega toka, temveč tudi njen zgornji del. Menim, da smo ob njem pričakovali več zanimivosti, kot smo jih videli na izletu. V ornitološki beležki so ostale zapisane predvsem vrste, značilne za kulturno krajino (zelena žolna, detel, siva pevka), in martinci, ki so se zadrževali ob blatnem bregu Dragonje. Üb Dragonji smo šli do Stene, edinega mesta v obalnem območju Slovenije, k j er so apnenčasta tla .Nad 5 metrov visoko previsno steno rastejo nekatere sredozemske rastline,ki imajo tukaj edino rastišče v Sloveniji. Od le-teh je cvetela rdečkasta Anemone hortensis. Mesec pozneje so biologi na steni videli tudi veliko uharico, pod steno pa so našli njene izbljuvke.Mi te sreče nismo imeli. Vrnili smo se že v zgodnjih popoldanskih urah, saj so nam bile avtobusne zveze Sečovlje-Koper-Ljubljana zelo nenaklonjene,iz Ljubljane pa so morali trije naši prijatelji še potovati v Maribor .Naj nam bodo za vzgled ! Rado Smerdu BileSanska 5, 61000 Ljubljana XIX Congressus Internationalis Ornithologicus PRVO OBVESTILO Na XVIII mednarodnem ornitološkem kongresu v Moskvi je mednarodni ornitološki kcntLte sprejel povabilo Narodnega muzeja prirodoslovnih znanosti Kanade in kanadske ornitološke skupnosti, da naj bi bil XIX kongres v Kanadi. Kongres bo v Ottawi, Kanada, od 22-29.junija 1986. Za predsedujočega je bil izbran dr.prof. Klaus Iitmelmann (Zahodna Nemčija), za generalnega sekretarja pa dr .Henri Quellet (Kanada). Podrobnosti o splošnem in znanstvenih programih, ekskurzijah in drugih dejavnostih med kongrescm bodo objavljene kasneje. Vsi, ki so zainteresirani za udeležbo na kongredu naj to sporočijo sekretariatu, da bodo prejeli nadaljna obvestila in prijavnice. Vsa korespondenca naj bo naslovljena na naslov: The Secretary-General, dr.Henri Quellet, XIX Congressus Internationalis Ornithologicus, National Museum of Natural Sciences, National Museums of Canada, Ottawa, Ontario, Canada, K1A CM8. ACROCEPHALUS VSEBINA "Rdeča knjiga" ogroženih vrst ptičev 25 Prispevek k poznavanju ptic s področja reke Ljubljanice s predlogom 26 za zavarovanje Pojavljanje rožastega škorca Sturnus 7-1 roseus v Sloveniji ^ Navadna čigra Sterna hirundo gnezdi v 70 Sečoveljskih solinah ^ Vprašanja ornitološkega atlasa: ^ Lantus minor Iz ornitološke beležnice Gavia arcti-cus3 Ciconia ciconia3Pandion ?r haliaätus 3 Circus aeruginosus3 Lagopus mutus, Cettia cettis Locustella luscinoides3 Acrocephalus melanopogon, Acrocephalus scirpaceus, Sylvia atricapilla, Sylvia cantillans3Regulus regulus Ornitološki atlas Triglavskega 77 narodnega parka *' Skrivnostna fotografija 38 Nove knjige 39 Društveni izlet v Bobovek 40 Društveni izlet v dolino Dracpnje 40 XIX Congressus Internationalis Ornithologicus - prvo obvestilo 16W)I983 CONTENTS "The Red Book" of endangered bird species Contribution to the data on bird life in the area along the Ljubljanica river and a proposal for its protection Occurrence of the Rose-coulered Starling Sturnus roseus in Slovenia The Common Stern Sterna hirundo nests in the salt-vrorks of Sečovlje Puzzles of the ornithological atlas: Lanius minor From the ornithological note-book Gavia arcticus, Ciconia ciconia3Pandion haliaätus, Circus aeruginosus3 Lagopus mutuSj Cettia cetti3Locustella luscinoideSj Acrocephalus melanopogon, Acrocephalus scirpaceus3 Sylvia atricapilla, Sylvia cantillrms Regulus regulus Ornithological atlas of the national park of Triglav Mystery photograph New books The Association's trip to Bobovek The Assiciation 's trip to the Valley of Dragonja XIX Congressus Internationa 1 i s Ornithologicus - First Announcement