Sirota
Vijolica draga, nikar se ne boj, pred mano otrokom nikar ne trepeči, dovoli, da tukaj zasnivam s teboj kot nekdaj sem snival ob mami Ijubeči!
Glej, mame več nimam, nikogar ml nl, da z njim o pomladi, radosti se menim... Tu božje oko je — Ijubezen živi — in dom moj kot tebi pod varstvom je njenini.
Vijolica draga, nikar se ne boj sirote, brez src me Ijubečih otroka, saj isti kot tebi i oče je moj — oba bi njegova naj čuvala roka!
Fr. Kolednik