------    260    ------
Znanstvene stvari.
Sporočilo *)
o XI. odborovi seji slovenske Matice
v Ljubljani 9. julija.
Slovenska Matica je obhajala svoj IV. god v sredo 5. avgusta tega leta. V ta namen je bila ob 8. zjutraj sv. maša, ktero so služili preč. g. kanonik J. Pavšler, in peli so pri njej pevci čitalniški pod vodstvom g. For-sterjevim. Kmalu po deveti uri se prične občni zbor v mestni dvorani. Udeleževali so se ga ljubljanski odborniki vsi razun gg. dr. T o mana, P. Kozle rja, ki ju ni bilo v Ljubljani in Fr. Levstika,  kteri  ni bil
"*) Hoteli smo o 4. obenem zboru letos le ob kratkem sporočati, ker se obširno Matičino sporočilo kmalu razpošlje z društvenimi knjigami; — toda kriva in jako enostranska obsoja Matičinega odbora in tajništva, ki jo je prinesla 52. številka „Slov. Naroda", nas sili, da priobčimo celo sporočilo o IV. občnem zboru. Kajti iz te obsoje vidimo, da pisatelj onega Članka ne pozna zgodovine matičinega razvijanja in takih presojevalcev, bi utegnilo še več biti. Odgovor na omenjeni članek pa prepuščamo odboru samemu, da sebe in tajništvo brani takih napadov.                                                              Vred.
tudi pri nobeni odborovi seji; izmed vnanjih so bili vpričo gg. grof Barbo, B. Raic in dr. R. Razlag. Bilo pa je tudi nazočih ustanovnikov in udov letos iz vseh krajev Slovenije razun Koroške toliko (blizo 100), da seje videlo, da spoznavajo v sedanjih pomembo-nosnih časih Slovenci, da je občni zbor slovenske Matice silo silo važen dan za Slovence vse.
Grosp. dr. L. Vončina, prvi prvosednikov namestnik,   prične zbor z ogovorom,   v kterem miluje, daje predsednik   gosp.  dr.  T o man  po   bolezni   zadrževan, predsedovati  zboru,   in  bere  telegram,   ki  je   odboru došel s Turna, kjer zdaj gosp. doktor biva.  Potem nadaljuje govor svoj s tem, da se ozira na dosedanje delovanje Matičino, in pravi, da društveno življenje štiriletni čas svojega dozdanjega obstanka nikakor ni hiralo, temuč  širilo   se je  in rastlo bodi-si glede denarstvenih moči, bodi-si glede knjig, ktere ima društvo po svojem prvem namenu dajati na svitlo.   Vendar — pravi — se ne more tajiti,   da je  popolnoma pravična odborova in vseh rodoljubov  goreča  želja,   da   se   Matica   naša se krepkejše, kakor dosihmal, razvija in obilnejši sad prinaša.    In  pot  v ta  napredek  kazati,  je  ravno namen skupnih zborov.   Kar se mene tiče — nadaljuje govornik — opominja me vest, da tajništvu, vsem odborovim odsekom in blagajniku očitno   zahvalo izrečem za neu-trudljivo in vspešno delovanje njihovo, o sebi pa moram odkritosrčno  reči,   da  nikakor  nisem  kos  mestu, kteremu se  dosihmal  nisem  mogel  odpovedati.    (Klici: ni res, ni res!)    Gosp. predsednik   sklepa  govor svoj, se živahno pohvalo sprejeti, s tem, da društvu na srce poklada   sv.   Avguština  opomin:    „In  necessariis   uni-tas, in dubiis libertas, in omnibus charitas" — po kterem naj občni zbor v duhu rodoljubne  edinosti reši nalogo,   ki   mu jo  danes dnevni  red  ponuja,   v  pospeh naše slovenske Matice  in v dušni prid slovenskega naroda! (Slava-klici.)
Na to bere tajnik prof. Lesar poročilo o o d borove m delovanji od 1. julija 1867. leta do 1. julija 1868. leta, ktero se glasi tako-le:
„Slavni občni zbor! Odborova nada, izgovorjena v 3. občnem zboru 9. avgusta 1867. leta, da Matica slovenska v 4. letu vstavi še čvrstejše korenine v narodu slovenskem in si pridobi še dalje več pisateljev in družbenikov, hvala Bogu, ni nas prevarila, temuč vspeh marljivega odborovega delovanja kaže, da smo preteklo leto precejšen korak naprej storili v vseh Matičinih obzirih.
Naj naslednje sporočilo opraviči ta izrek.
Da pa sporočilo ne bode časa jemalo obravnavi pretehtnih stvari, ki so danes na dnevnem redu, zato nočemo le v kratkih črticah narisati odborovo delovaoje in njegov vspeh; kratkim biti v sporočilu nam veleva tudi ta okoliščina, ker bodete, slavna gospoda, obširno sporočilo brali v „narodnem koledarju", ki se dotiska prihodnji teden in jame z drugimi knjigami vred razpošiljati v 14. dneh.
Družbenikov je Matici do danes narastlo 236: med njimi je 12 ustanovnikov; izmed letnikov so trije prestopili v vrsto ustanovnikov tako, da se jim je plačana letnina vštela v ustanovnino; dva ustanovnika pa sta prestopila med letnike, a dosedaj plačana ustanovnina se jim po odborovem sklepu ni vštela za letnino.
Matica danes šteje 1371 družbenikov; če to številko odštejemo od zadnje številke glavne vpisovalne knjige, ki kaže     .......    1493 udov,
razvidi se,   da je od Matičinega začetka do danes......122 družbenikov
ali odmrlo ali odstopilo ali ne vemo,  kje sedaj bivajo, ker o sebi ne dado živega znamenja.
------    261    ------
Vrh tega je Matica  dobila  dva  nova častna uda, namreč   gosp.  profesorja Jana Purkynč-a in Franja Palaekega,  ktera je odbor izvolil v IX. in XI. seji. Odbor je imel štiri seje, in sicer: osmo sejo 3. oktobra 1867. leta; deveto sejo 19. decembra 1867. leta; deseto sejo 16. aprila 1868. leta; enajsto sejo 9. julija 1868. leta. Vrh tega sta odseka za izdavanje knjig in za spremeni bo pravil imela večkratne razgovore in obravnave. Sad odborovega delovanja pa je ta-le:
A.   Meseca avgusta prejmete, slavna gospoda, naslednje tri knjige:
1.  »Olikanega Slovenca", ki obsega 8y2 pole,
2.  »Slovenskega Staj ar j a" 1. snopič, obsegajoč 9 pol;
3.   „N ar o dni koledar, sporočilo in letopis" za 1869. leto, obsegalo bode 16—17 pol.
Vrh tega je v delu in morda se to leto pride na svetlo:
4.  „Slovenskega atlanta" 1. snopič, obsegajoč obe zemeljni obli, Evropo in Avstrijo; sem štejemo tudi
5.  »Vodnikove pesmi", ktere bi bile lahko že natisnjene, ako bi nam jih bil, kakor je bil obljubil, vredil pisatelj , kteremu jih je izročil odsek za izdavanje knjig.
Atlantov snopič se po odborovem sklepu razpošlje, ko se dovrši; Vodnikove pesmi pa bodo čakale razpo-šiljatve prihodnjega leta.
Za izdavo »Koseskij evih poezij", ki je 3. občni zbor željo izrekel, da jih izdd Matica, še nismo dobili privoljenja pesnikovega.
B.   V presojevanji so naslednji rokopisi:
1.   Stanko Vrazova zapuščina slovenskega narodnega blaga, ktero je blagodušna Matica ilirska zastonj prepustila naši Matici.
2.   »Slovenska stenografija", ki jo je sestavil Fr. Hafner, učitelj v Slovenjem gradcu;
3.   „Z e m 1 j e p i s j e" po Schubertu, poslovenil Matej Cigale;
4.   »Slovenski umetni zidar", poslovenil Fr. Vodopivec;
0.   „Latinska čitanka" Žepičeva;
6.   »Latinska slovnica" P. Ladislavova.
C.   Odsek za izdavanje knjig je naprosil:
1.  Gosp. Mat. Cigaleta, da spiše filosofično pro-pedevtiko ali dušeslovje;
2.  Gosp. Žepiča, da sestavi slovensko »hrvaško-srb sko slovnico."
Oba gospoda pisatelja sta radostna prevzela spi-sovanje.
3.   Gosp. Jož. Mam je v IX. seji naznanil, da spi-suje »slovensko literaturo".
4.   Za „slovensko-laško slovnico" še nismo našli pisatelja.
o.^Tudi za „starožitnosti slovanske na podlagi Safafikovih" po sedanjem stanu slovanske znanosti se dozdaj še ni oglasil noben pisatelj.
D.   Knjigi, o kterih bode slavni občni zbor danes sklepal^ ste:
1,   »Slovenski naučni slovnik",   ki ga predlaga odbor, in
2.   »Slovenska znanstvena terminologija", ki jo nasvetuje g. Fr. Erjavec.
E.   Za Schodlerjevo knjigo „Buch der Na t ur", ktero je odbor sklenil izdati, se na odsekov poziv še ni oglasil noben pisatelj. Odsek za izdavanje knjig bode toraj moral nastopiti drugo pot, da si pridobi pisateljev; ktera pa bode ta pot, tega še ni sklenil.
Tudi životopisa ranjcega dobrotnika slavjanskih literarnih društev, Matija Debeljaka, še nismo prejeli, čeravno smo si mnogo prizadevali; še to se nam ni posrečilo, da bi bili kje zasledili njegovo sliko, ktere žele vsi zavodi, kterim je daroval vse svoje premoženje, o kterem že proračun nekoliko naznanja, sporočilo tiskano v „narodnem koledarju" pa obširnejše govori o njem.
F. Naj omenim še ene knjige, o kteri je odbor izrekel , da jo izda Matica, a da se že zdaj ne vvrsti knjigam, kterih Matica želi, in to je „p olju dna dogmatika" ali verna, izdelana po Jirsikovi, ktero je na-svetoval gosp. dr. Jož. Ulaga.
Na prvi videz se Matičina naložena glavnica, kakor je naznanjena v računu in proračunu, izdanem v vabilu k IV. občnemu zboru, ni premenila, ker je bil odbor v IX. seji sklenil, da se imajo društveni novci vlagati v hranilnico, dokler se ne prekliče ta sklep. To se do sedaj še ni zgodilo; zato pa, slavna gospoda, pomnožitev Matičine glavnice najdete v gotovini, ki je naložena v hranilnici.
Ta se ve da ni vsa taka, ki bi se smela stalno naložiti za glavnico, ampak v njej so novci, ktere Matica sm6 potrošiti in jih bode potrošila, ko se prično tiskati omenjeni rokopisi.
Med glavnico pa se mora prištevati:
a)  plačana ustanovnina......3.325 gold.
b)  izmed daril.........        90    „
Skupaj    .    3.415 gold.
c)  Ko bi se bila dovršila obravnava De-beljakove   zapuščine,   pridjalo   bi  se
bilo okoli..........5.000    „
d)  in  ko   bi  bili vsi ustanovniki plačali zaostalo ustanovnino, okoli   •    .    .    .     1000    „
znašal bi prirastek       ......9.415 gold*
in če  temu prištejemo  sedanjo naloženo glavnico      ........27.023   „
znašala bi vsa glavnica.......36.438 gold.
brez sobne oprave in ostalih knjig, in če nič ne dodamo izmed letnih doneskov in obresti, kar bi lahko storili po 22. §. Matičinih pravil, ampak če vso plačano letnino in obresti potrošimo za knjige.
Neke tiskarne pomote v računu in proračunu, ki sta tiskana v vabilu k IV. občnemu zboru, popravljene so v sporočilu, tiskanem v „koledarju" za 1869. leto.
Mnogo stroškov ter nepotrebnega posla in truda, ne samo tajniku in blagajniku, ampak tudi nekterim gospodom poverjenikom daje neredno plačevanje obljubljenih doneskov, to je menda tudi krivo zaostalim doneskom, o kterih poroča račun. Menda nikogar ne žalimo, ako izrečemo željo, naj bi častiti udje v redu in vsako leto o pravem času, to je, saj do 1. julija odrajtovali, kar so prostovoljno in blagodušno namenili Matici, prevaž-nemu^ zavodu slovenskega naroda.
Ce tudi smemo z letošnjim napredkom Matice naše biti zadovoljni, vendar ne bode od več, že izrekamo željo, naj bi prihodnje leto še več pisateljev stopilo na dan in še več rodoljubov pridružilo se slovstveni materi vseh Slovencev."
Koj potem poprime besedo gosp. dr. J. Bleiweis: „Slišali ste, da nam je Matica ilirska velikodušno podarila zapuščino St. Vrazovo. Mislim, da zbor Matičin spolni le svojo dolžnost, ako sklene, da se današnja skupščina zahvaljuje Matici ilirski za ta dar, — kar se z vsklicem pritrjuje.
Gosp. blagajnik dr. J. Zupanec prečita „račun" od 1. julija 1867. leta do 1. julija 1868. leta in proračun" od 1. julija 1868. leta do 1. julija 1869. leta, in ker nihče  nima  nobenega pomisleka  o tem,   se   na
------    262    ------
predlog g. dr. Vončina izvolijo gg. Fr. Sovan, L. RobičinA. Kremžar, da pregledajo, presodijo in potrdijo odborov račun o novčnem gospodarstvu vsled §. 12. a. M. pr.
Na to se pobero volit veni listi, in da se zborovanje ne pretrga, nasvetuje g. dr. Costa, da neki odsek pod vodstvom gosp. deželnega poslanca M. Tavčarja v posebni sobi volitev novih odbornikov namesti 9. julija t. L izvadljanih po 14. §. Matičinih pravil pregleda in zboru pozneje poroča.                                 (Kon. prih.)
-----    273    ------
Znanstvene stvari.
Sporočilo
o XI. odborovi seji slovenske Matice
v Ljubljani 9. julija. (Konec.)
Na vrsti so odborovi nasvetje, in oA o naučnem slo v ni k u bere najprej g. dr. Costa odsekovo porodilo in prične se razprava.
Prvi spregovori in sicer zoper „Naučni Slovnik" g. L. Svetec, češ,   da ni še čas za tako knjigo,   in  dokazuje to z ozirom a) na dušni, /2) novčni stan,  in y) sicer na potrebe slovenskega naroda.    Slovenci doslej nimamo tolike književnosti,  ne potrebne terminologije, ne  sposobnih pisateljev,   in  mora se  slovenščina spraviti prej v šolo,   da  se  vzbudijo.    Stroški bi  bili preveliki, ker dajati se mora na svitlo vsaj koledar z letopisom, da naznanuje stan slov. Matice. Ker je „Naučni slovnik" le posnetek že obstoječe literature, na vrhuncu kake izobraživne dobe, za gizdo, zato ni neobhodno potreben, kar spričuje tudi skušnja. Nasvetuje toraj: „naj se to  delo za zdaj odloži, vendar iz uma nikar ne izpusti,   temuč  vmes  naj   se  pozvč  zgodovina  češkega „Slovnika naučnega", o kterem nekoliko govori.   — Gr. Svetcu  nasproti  se   oglasi g. dr. Krek,   ter  gled6 na stroške kaže,   da bi   se   smele   opustiti   druge ne celo primerne knjige,  na pr. „Umetni zidar" itd.,  kakoršne bi morebiti prevzela družba Mohorjeva, s kterobi se Matica lahko sklenila i v koledarju.   Kar stan Matičin zadeva,  lehko se v dveh polah da naznaniti družnikom. Slovenskih  šol   čakati   ne   smemo,   ker čakali bi predolgo;  terminologija  se  izdeluje   sproti;  delo to pa je v podporo  vsem  vednostim   in   znanstvom, velike koristi,  ter  podpira  nasvet   odborov  s   pristavkom,   naj glasuje občni zbor tudi o druzih treh točkah tega predloga, ne   samo   o   prvi.   —  Za  njim povzdiguje  prav navdušeno gosp.  odbornik Božidar Raic  velikansko misel, ki jo je sprožil g. Anton Lesar in dalje tako na tanko in  temeljito razvil g.  dr.  Costa,   naj  se je Matica  poprime ne glede  na   opovire  in prigovore,   kakoršne ima  v začetku vsaka dobra reč,  ter razkazuje bolj na tanko,  kako bi se  dobili pisatelji,   koliko   oi imel spisati eden,  kako  bi se  dalo  zložiti  in  vrediti imenstvo ali  nazivje,  kako  bi  se   shajali v razdelkih pisatelji in  odborniki,  kako   bi  nas   moralo  biti sram potomstva,  ako  se  ne podamo junaško na borišče itd. I)elo to sicer ne bi bilo za kmeta,   ali vzgled za Slovence srednje in više  vrste; razkosani tako med seboj bi v tem delu imeli neko edinstvo,   in ko bi tudi glavnica se imela načeti,   velika skupščina naj dovoli  tudi poslednje petice,  in ustanovi naj se nova Matica,   in z
vsklikom sprejmimo odborov predlog! — Dr. J. Blei-weis kaže, da je res, kar je Raič povzdigal, „audaces fortuna juvat", in da ne bi nikakor mogel tako  britke kritike pisati  našim duševnim močem kakor g. Svetec; da imamo   že  vendar mnogo   terminologije   (rastlinske, rudninske, zdravilstvene, zgodovinske, jurid. polit, slov-nik itd.), da naučni „slovnik" nima razlagati na tanko po-samesnih   ved,  da je koristen celo kmetiču za njegovo polje,   olikanim  stanovom pa sto- in stokrat, česar ga skušnja uči,   in tako ravnd skoro vsa današnja  inteli-gencija   druzih  narodov   s   svojimi   „Convers. Lexiki". Glede  na  denarne   moči,  pravi,   se  bo  dalo marsikaj prihraniti, in če tudi ne, delo se mi zdi prevažno, prav zaklad našega naroda,   toraj  ne odlašajmo tega,  in če tudi danesv sklenemo, pomnimo, da jutri še ne začnemo, in če so Cehi mogli, moremo mi, če le hočemo. — G. Svetec ponavlja,  da je hotel le razpravo sprožiti,  da druzih knjig ne smemo opustiti,   da   se narod iz te ne bo naučil veliko, da se terminologija prisiliti ne da, da se ravno  z  „Naučnim Slovnikom"  pravo junaštvo   ne skazuje,   in ker  bode delo  mnogo   stalo,   naj   se  reč dvakrat premisli. — Ko mu  dr. Krek omeni,  da ^nikakor vseh knjig ne bode Matica opustila, da tudi Cehi niso prej še imeli dovršenih znanstev po vseh razdelkih, in vendar so pričeli s tem delom, in ko g. M. Močnik opomni, da je gledati pri spisovanji tega dela zlasti na namen, in toraj  posebno na odbor, ki ga bode oskrboval, in da bode pospeševalo narodno edinstvo,   da se jutri koj ne bode začelo, nasvetuje gosp. župn. Ripšl, konec debate.   Ali ta predlog se ne sprejame in besedo poprime še g. prof. Šolar ter pov6, da je že v odboru govoril  zoper  to,   naj   vže  zdaj   sklene   o  „Naučnem Slovniku", in meni,  da se s Ceni v tej reči meriti ne smemo,  da   za nektere  knjige že  sedaj   pisateljev  ni dobiti,   da-si   bi   bile   prav   koristne,   na  pr.   ravno „umetni Zidar", ko bi jih le 200 po njem svoje zidarstvo  povzdignilo in  zboljšalo,   da je   našemu  narodu treba zlasti gospodarstvenih knjig,  da naj se prej tem potrebam  zadostuje. —   Ko   še  dr.   J. Bleiweis  pojasni, da  se s Cehi  res  meriti ne   smemo,   da se pa vendar le, ako so se ti lotili vkljub toliko težavam tolikega dela,   smemo  tudi  mi Slovenci lotiti ga,   in  g. Stare popraša,  je-li to nasvet ali  sklep, — naposled sporočevalec g. dr.  C os ta spregovori  rekši,   da je to odborov nasvet ali predlog, toraj gotov; da bi ga odbor sicer sam smel izvršiti, vendar je zarad velike važnosti hotel predložiti ga občnemu zboru v konečni sklep.  Ker so vgovori  že ovrženi  v sporočilu odborovem (glej str. 27.),  razkaže  le ob kratkem,  da tudi nekteri vgovori zarad dohodkov in stroškov niso resnični,  da  glavnica utegne vmes narasti do 40.000 gld., da se bode po premoženju sproti določevalo lahko, koliko pol n. p, 25, 10 ali 12 ali  še menj naj se izda na leto;   da vgovor za-stran slovenskih šol gre na adreso državnega zbora, da nam je  zgodovina  češkega  slovnika dovolj znana,   in da-si je delo težko, vendar začnimo!
Predsednik g. dr. Vončina da glasovati najprej oSvetec-Šolarjevem predlogu, zakterega se oglasi pet družbenikov, in po Raičevem nasvetu se sprejame z vsklikom odborov nasvet, ter glasuje se nato tudi o druzih točkah njegovih, ki se nespremenjene sprejmo, le v točki b) se po nasvetu dr. Kreka po besedi „udov" sprejame dostavek: izmed kterih imate dve tretjini stanovitno bivališče v Ljubljani.
B)  o načrtu novih Matičnih pravil:
Gosp. dr. C o s t a prebere sporočilo odborovo o načelih novih pravil in nasvetuje, ker ima vsak njihov načrt v rokah, naj se opusti čitanje posamesnih §§., in
------    274    ------
prične koj splošnje, po tem posebno posvetovanje, in g. Robič želi, naj se v §. 2. vvrsti, da vsak družnik dobi sprejemnico ali posebno diplomo, ki bi se dala napraviti za male stroške. Tajnik povL, da se je na to že mislilo, in da se za poskušnjo dela že neka slika. Ker pa blagajnica društvena stroškov za to ne more sprejemati, in bi po opombi dr. Razlago vi diploma m6gla imeti kolek, se po besedi Costovi, da ta reč gre v opravilni red, ne pa v pravila, izroči odboru, da jo izvrši tako, da kdor bode želel na svoje stroške diplome Matične, jo tudi dobi.
Na to se §. 1—4 sprejamejo. — §. 5 se po dr. Raz-lagovem nasvetu popravi tako, da se vanj vstavi beseda ^praviloma."
§. 7:   „Knjižnice in druge.....obrokih" — se
po Raičevem nasvetu kot dostavek prestavi v 2. §. pod posebno črko d) in tako pravila skrčijo na 19 §§.
Pri §. 14. (13.) nasvetuje g. dr. Razlag, naj se premeni poslednji stavek tako-le: On izvoli tudi tajnika po razpisan j i službe na tri leta in druge potrebne pomočnike, opiraje se na to, da bode posihmal dela še več, da se imed več prošnjikov izvoli lahko najsposobnejši, da dela tudi rajši in vspešniše, kar kaže izgled Ilirske Matice. — Dr. C o sta se s tem ne vjema, kerje nepotrebno to jemati v pravila, ker je graja ali meja, ki si jo stavimo sami, zato naj se to prepusti odboru, ali sprejme v opravilni red; to tudi obvelja, ker Razlagov predlog ostane v manjšini.
Pri 15. (14.) misli g. dr. Krek, da brez ozira na osebnosti zaznamnja nekaki občni odjek, ako očitno izreče iskreno željo, naj se pri prihodnji odborovi seji, kadar se ima voliti predsednik, izvoli možak, kteri svoje duševne moči lahko žrtuje tako imenitnemu ustavu, vodi občne zbore, in splon, da-si je časi težavno, vsi odborniki, ki prevzamejo to čast, prejamejo tudi dolžnost. G. B. Raič celo m6ni, da ne bi bilo napačno, ako bi občna skupščina si volila prvosednika.
Pri §. 20 (19.) želi prof. Bradaška, naj bi, ko bi društvo nehalo, glasovali le tisti, kteri so glavnico zlagali, t. j. ustanovniki pri poslednjem velikem zboru zbrani ali v slučaju, da se ne bi mogel sklicati občni zbor, odbor Matičin, in glasi naj se 19. §. tako-le: „Ko bi društvo nehalo, sklenejo odborniki, na poslednjem velikem zboru zbrani, in ako ne bi več bilo mogoče sklicati veliki zbor, sklene odbor, v kakošen za slovenski narod občnokoristen namen se obrne društven imetek." — Ves zbor pritrdi tej premembi.
Na zadnje se po dr. Costovem nasvetu glasuje še sploh o vseh §§. in sprejamejo se pravila soglasno s sprejetimi premembami; — po tem takem se nova Matičina pravila glase kakor sonatisnjena na 41.—43. strani Matičinega sporočila.
C.) O g. Erjavčevem nasvetu
veli dr. Razlag, ker vreduje ravno sedaj g. Sulek hrvaško-srbsko terminologijo, da odbor po volji občnega zbora piše gosp. Erjavcu, naj stopi v dotiko z gosp. Sulekom, ako se da spraviti na dan vzajemna hrvaško-srbsko-slovenska terminologija. Gr. Raič pa omeni, da po „Naučnem Slovniku" morda tega ne bode treba; sicer pa se ima zložiti hrvaško-srbska uradno, in slovenska se bode po unej morala sostaviti posebej.
Niti izmed zbranih niti izmed nepričnih Matičinih udov ni občnemu zboru nikdor stavil nobenega nasveta. Došlo pa je 4. t. m. do občnega zbora pismo, v kterem „dramatično društvo" prosi, „da bi mu slovenska Matica dajala vsako leto, vstevši 1868. leto, po 300 gld. podpore." — Tajnik od besede do besede prebere to prošnjo in prvosednik popraša, kaj o njej misli veliki zbor;   ker se na to vprašanje ni oglasil noben družnik,
zato se prošnja  izroči  odboru v obravnavo in konečno rešitev.
Po tem dež. poslanec g. Mih.  Tavčar naznani izid nove volitve tako-le:
Oddanih je bilo 155 volilnih listov; za ljubljanske odbornike so bili voljeni: gg. 1) A. Kos s 147.; 2) dr. Jan. Zl. Pogačar s 149.; 3) dr. Leon Vončina s 148.  in  dr.  Franjo Papež s 123. glasovi;
za vnanje pa gg.: 1) Črne Anton s 150.; 2) Matija JVIa j ar s 145.; 3) dr. Rad. Razlag s 154.; 4) Drag. Savprl s 150.; 5) dr. Andr. Vojska s 151.; in 6. dr. Jož. Vošnjak s 154. glasovi. — Za temi so največ glasov dobili ljubljanski družbeniki: gg. Levstik France (24), dr. Poklukar (9) in dr. J. Cvajer (5); vnanji pa: gg. Košar France (9) in dr. Greg. Krek (7).
Naposled poslovi predsednik prof. dr. Vončina zbor z željo, da bi vse, kar je sklenil, bilo Matici v pospen in v korist narodu slovenskemu.