UVODNIK
 |  2020  |  št. 6  |  VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 5
SODELOVANJE ZA BOLJŠO 
ŠOLO IN – BOLJŠI SVET!
M
orda se sprašujete, zakaj vas 
kar »zasipavamo« s sodelo-
valnimi in njim komplemen-
tarnimi pristopi in praksami? Prejšnja, 
dvojna številka, je bila v celoti posve-
čena tej temi, pa se še kar ne ustavimo. 
Seveda ne gre le za to, da smo na po-
vabilo k pisanju na to temo uspeli pri-
dobiti ogromno izvrstnih prispevkov, 
»v igri« je še več razlogov. Prvi je, da 
je to dobesedno tema prihodnosti, saj 
bodo napredni načini sodelovanja oz. 
skupnega delovanja vse bolj potrebni 
v vse bolj zapletenih okoliščinah so-
bivanja. Drugi je, da praksa to že pre-
poznava in da se v javnih ustanovah in 
tudi šolah temu vse bolj sistematično 
posveča pozornost. Tretji razlog pa 
je, da se »metodologija«, pristopi tudi 
na tem področju razvijajo. Čeprav se 
morda na prvi pogled zdi, da smo vse 
to že počeli, a samo »malo drugače to 
poimenovali«, marsikdaj to ne drži, saj 
gre za drugačne poudarke, okoliščine 
in načine izvajanja sodelovanja.
Eden takšnih primerov je članek 
L. Bloom o »moči pripovedovanja 
zgodb«, pri čemer nikakor ne gre za 
pripovedovanje pravljic pri pouku (kar 
je sicer hvalevredna praksa), ampak 
za globoko izpovedno in povezovalno 
prakso, ki lahko na izjemno prepričljiv 
način poveže skupino ali skupnost 
ob izmenjavi intimnih izkušenj in 
refleksiji le-teh. Prav zgodbe so tiste, 
ki  nam pomagajo osvetlili našo pre-
teklost in trenutno situacijo ter nam 
pomagajo ustvariti želeno prihodnost. 
Zgodbe pa nam vedno omogočajo tudi 
razmislek o tem, kako bomo novo do-
segli in zakaj bomo pri tem vztrajali. 
Delo z zgodbami nam tako znotraj 
šolskega prostora prinaša dragocen 
razmislek o vprašanjih kot so: Kakšno 
izobraževanje in šolo si želimo? Kaj je 
učenje? Kako lahko v svoje delo vne-
semo več odprtosti, radovednosti in 
sodelovanja?
Če gre v tem primeru za transforma-
tivne učinke na bolj osebni in sku-
pinski ravni, gre v članku M. Sallaha 
tudi za transformativne učinke na 
širši skupnostni, celo družbeni ravni. 
Izjemen prispevek izjemnega avtorja, 
ki v akademski svet prihaja iz skrajno 
depriviligiranega okolja v Gambiji, 
in skozi prizmo akademika-aktivista 
s participativnimi pristopi želi pri-
spevati k izboljšanju le-tega, k širšim 
družbenim spremembam – ne le k 
drugačnemu izvajanju pouka. Njegovi 
koncepti »narativne disrupcije«, glo-
balnega mladinskega dela in provo-
kativne zavesti, omogočajo, da učenje 
in poučevanje postaneta globlja in 
transformativna namesto površinske-
ga »kopičenja znanja«.
Vrsta prispevkov slovenskih peda-
goških delavcev pa ilustrira, kako te 
prakse živijo in odmevajo v naši šolski 
praksi.
Končajmo s prispevkom, ki sicer zače-
nja tokratno številko, in na katerega 
smo še posebej ponosni: svetovno 
znana avtorja Hattie in Timperleyeva, 
zagovornika kakovostne povratne in-
formacije, za našo revijo spregovorita 
o tej, za procese učenja in sodelovanja, 
ključni temi.
Sodelovalni pristopi in sodelovanje v 
šolskem prostoru v najširšem smislu 
nam tako vsem omogočajo, da razmis-
limo o tem k čemu želimo prispevati, 
na kakšen način bomo delovali in kako 
lahko skupaj ustvarimo boljšo šolo in 
– boljši svet.
Tudi tokrat so številko (so)urejali: 
Petra Založnik, Alenka Oblak in Jaka 
Kovač.
Dr. Zora Rutar Ilc, odgovorna urednica 
Zavod Republike Slovenije za šolstvo