Ptuj, torek, 16. avgusta 2005
letnik LVIII • št. 57 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 150 SIT
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
Dominko d.o.o., Zadruini tig 8,2251 Ptuj 02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 65
Mi Že nabiramo Icondicijo!
Kaj pa vi?

3Jp
mara
Šport
Atletika • Mirko Vindiš zmagal v treh disciplinah
Stran 8
V
Štajerski
Gruškovje • Gneča na vratih Evrope
Življenje ob meji teče dalje
Kljub dopustniški prometni gneči poteka promet na MMP Gruškovje brez večjih zastojev, kar pa ne bi mogli reči za magistralno cesto do Gruškovja, na kateri se skozi vse poletje nabirajo dolge kolone razgrete pločevine. Le nekaj metrov stran od cestnega vrveža pa teče življenje po že ustaljenih tirnicah.. Domačini ob meji pridno obdelujejo skopo haloško zemljo, kot so to že stoletja počeli njihovi dedki in babice.
^ Vv,.. /	Martin Ozmec
' : t''	iSflFSSte^Y'-V" - - .,

še 16 dni
www.perutnina.com
Šport
Nogomet • Zaključna žoga ostala neizkoriščena
Stran 7
M^!	MtMf
Doma in po svetu	Po naših občinah	Po naših občinah	Zanimivosti
Ptujsko jezero •	Kidričevo • Bo Ta-	Ptuj • V SD opoza-	Ptuj • Zakulisje iz-
Lastniki čolnov v skr-	lum sam poskrbel za	rjajo: pod Mariborom	bora mis: Manca,
beh, kazni so visoke	lastno energijo?	razvoja ne bo!	ministrova hči
Stran 2	Stran 5	Stran 4	Stran 13
Kronika
Kidričevo • Umetna trava je že, hotel še bo!
Stran 16
Mestni tra, 19.08.2005 ob 20.00 uri

Javna radijska oddaja
ifn
z (rlaxhn dn xrr.a P tur 2005
9770040197077
Uvodnik
Pa smo jo dobili^
Imamo jo, je bilo sporočilo petkove otvoritve avtoceste Maribor - Koper. Slovesnost ob otvoritvi 8,2 kilometra avtoceste med Trojanami in Blagovico so spremljale prireditve preko celega dne in od sobote je avtocesta odprta.
Novi avtocestni odsek, ki je vreden 49 milijard tolarjev, je končno povezal Maribor, Ljubljano in Koper. Otvoritev je bila tudi prava priložnost za manekenski nastop slovenskega političnega vrha in ponosni smo lahko na 2.931 metrov dolg trojanski predor. Ta odsek avtoceste je tudi najsodobnejše opremljen avtocestni odsek v skladu z osnutki evropskih normativov za gradnjo avtocest. Obiskovalci otvoritve so si lahko ogledali tudi preventivni film o vožnji skozi predore. Skratka - bila je velika prireditev. Celo avtobusi so vozili obiskovalce na oglede novega avtocestnega odseka.
Je že res, da gre za pomemben del slovenske avtoceste. Ampak vse skupaj je potekalo tako, kot da so vsi pozabili, da še nekje na vzhodu v evropski državi Sloveniji živijo Prekmurci, Slovenskogoričani, Prleki, Polanci itd.
Ob otvoritveni slovesnosti bi lahko bilo še več spremljevalnih prireditev. Na primer: obiskovalcem bi lahko prikazali film o zimski idili Slovenskih goric, ki jo vozniki lahko opazujejo ob vožnji čez Elblov klanec, ki je ob vsakem sneženju nekaj ur zaprt. Otroke v lenarškem vrtcu bi lahko poučili, kako varno priti do telovadnice čez nenormalno prometno obremenjeno cesto skozi Lenart zaradi nezgrajene avtoceste. V predstavitev bi lahko vključili tudi posnetke kolon turistov od Šentilja do Gruškovja in njihove izjave, kaj pravijo o slovenski prometni ureditvi. Zanimiva bi bila tuddi primerjava med najsodobnejšim odsekom avtoceste in varčevalnimi ukrepi v avtocestnih projektih čez Slovenske gorice, v katerih je predvideno, da bo avtocesta zaradi pocenitve gradnje razdelila nekatere vasi in še bi lahko našteval.
Pred leti se je ob turistični promocije Slovenije pojavil slogan »Slovenija na sončni strani Alp« in nekateri so takrat dejali »na napačni strani Alp«. Ob vseh teh dogodkih pa bi lahko nastal nov: »Prekmurci, Slovenskogoričani, Prleki, Polanci, živite na napačni strani Trojan!«
Zmago Šalamun
Na borzi
Počitniško vzdušje je na mučnem vrhuncu in tudi naslednji teden, ki bo za dan krajši, verjetno ne bo prinesel vidne spremembe. Dnevni promet brez upoštevanja svežnjev v povprečju ni dosegel niti 250 mio SIT in temu primerno sta se odzvala tudi oba borzna indeksa SBI20 in PIX, ki ostajata nespremenjena.
V borzni kotaciji je še vedno največ zanimanja za delnice Žita. Nedose-ganje načrtov in vse hujša konkurenca sta prisili družbo k obširnemu prestrukturiranju. Družba bo med drugim izvedla proces združevanja proizvodnje po programih in tudi selila del proizvodnje na območje nekdanje Jugoslavije. Prav tako pa bo selila proizvodnjo s sedanje lokacije na območju BTC-ja na obrobje Ljubljane. Prav cena zemljišč v BTC-ju pa je tista, ki dviguje ceno delnici.
Precejšnje preoblikovanje čaka tudi družbo Droga Kolinska, kjer je razburjenje povzročilo prvo odpuščanje delavcev. Postopek uvrstitve delnic na organizirani trg se je nekoliko zavlekel, tako, da bodo delnice družbe po napovedih uprave na Ljubljansko borzo uvršče-
ne septembra.
Terme Čatež so v prvem polletju za 5% povečale prihodke od prodaje, pri čemer je porast predvsem zasluga večjega števila tujih gostov. Dobiček iz rednega poslovanje se je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem celo zmanjšal. Nadzorni svet je na zasedanju zamenjal predsednika nadzornega sveta in glavnega direktorja družbe. S prejšnjim direktorjem, ki so ga sprva razrešili iz krivdnih razlogov, pa se je sporazumno razšel in mu izplačal odpravnino.
Polletne poslovne rezultate je na kratkopredstavi-la tudi Etra 33, katere delnice kotirajo na prostem trgu. Prihodki družbe so za 9,2% višji kot v enakem lanskem obdobju, ustvarjen čisti poslovni izid pa je višji za 19,4%.
Karel Lipnik,
borzni posrednik, iiirika, d. d., Breg 22, Ljubljana, ki jo nadzira ATVP, Poljanski nasip 6, Ljubljana.
Vir: Ljubljanska borza d.d.
Ptuj • Še o vpisovanju čolnov v vpisnik
Lastniki čolnov v skrbeh
Na podlagi 23. člena zakona o plovbi po celinskih vodah in pravilnika o čolnih in plavajočih napravah morajo lastniki motornih čolnov opraviti vpis čolna v evidenco vpisov za izdajo plovbnega dovoljenja pri upravni enoti.
Pri ptujski UE vzpostavljajo vpisnik čolnov celinske plovbe, ki vodi vpisnik za čolne, ki se nahajajo uporabljajo na njenem območju. Zahtevi za vpis morajo lastniki priložiti tudi nekatere listine, ki prav tako burijo duhove, kot sam vpisni list, saj so si nekateri čolne zgradili sami in ne razpolagajo z računom o nakupu čolna ali pogodbo o nakupu čolna.
Čoln je plovilo, ki meri v dolžino manj kot 24 metrov, čoln je tudi splav, vodni sku-ter ali drugo podobno plovilo. Vsak čoln, vpisan v vpisnik čolnov celinske plovbe, mora imeti označbo, poleg nje pa ima lahko tudi ime. Označbo čolna celinske plovbe sestavljata prvi dve črki kraja, kjer ima sedež upravna enota, pri kateri je čoln vpisan in številka, ki označuje zaporedno številko, pod katero je čoln vpisan v evidenco čolnov celinskih voda.
Plovbo na posamezni celinski vodi uredi lokalna skupnost s splošnim aktom o določitvi plovbnega režima, s katerim tudi določa čas, v katerem je plovba dovoljena oziroma prepove plovbo zaradi specifičnosti območja, neprimernega časa ali nevarnih razmer.
V vpisni list vsakega čolna se vpiše tudi dovoljenje za plovbo. Sposobnost čolna za plovbo se ugotavlja z osnov-
nim, rednim ali izrednim pregledom, ki ga za čolne do 12 metrov dolžine opravlja Uprava Republike Slovenije za pomorstvo z izpostavama v Izoli in Piranu ali klasifikacijski zavod. Lastnike čolnov tudi zanima, ali je mogoče takšen pregled opraviti za ptujske čolne na domačem terenu, torej na Ranci, odgovora pa še nimajo. V vpisnik čolnov, ki je javna knjiga, morajo biti vpisani vsi čolni, razen čolna, ki pripada ladji ali drugemu plovilu.
Ptuj - Luška kapetanija na celini
Emil Mesarič, predsednik BD Ranca Ptuj in priprav-ljalec plovbnega režima v MO Ptuj pozdravlja aktivno vključitev UE Ptuj. Po objavi v Štajerskem tedniku, da je vožnja po Dravi in Ptujskem jezeru brez vpisnega lista v bistvu vožnja na črno, se vse več lastnikov čolnov oglaša na Ranci in vprašuje, kaj to dejansko pomeni. Vpisnik za čoln je realnost, to zahteva zakon, PT na čolnih pa tudi, če že nismo uspeli s to označbo priti na registrske table avtomobilov, jo bomo sedaj imeli na čolnih. To je velik uspeh, res pa je, da malo zaostajamo s plovbnim režimom v MO Ptuj, ker je bilo potrebno opraviti veliko usklajevalnega
Sedem (ne)pomembnih dni
Konec Trojan
Z novim trojanskim predorom na avtomobilski cesti med Mariborom in Ljubljani se v bistvu v marsičem poslavljamo ne samo od tistih Trojan, ki so bile poleti in še zlasti pozimi pojem posebnega prometnega zamaška in posebej neprijetne zimske pasti, ampak tudi od prispodobe o Sloveniji pred Trojanami in Sloveniji za Trojanami, ki je marsikdaj ponazarjala resnične (zlasti ekonomske) delitve in frustracije, pa tudi namišljene občutke o več in manj vrednosti posameznih območij na eni in drugi strani tega znamenitega prelaza. Edino, kar pravzaprav ostaja nedotaknjeno, so (slavni) trojanski krofih
Nova prometna povezava Maribora in Ljubljane v resnici omogoča drugačno razmišljanje, predvsem pa tudi drugačno ravnanje.
Večno rivalskima in marsikdaj tudi antagoniziranima največjima slovenskima mestoma se ponujajo nove razvojne možnosti in tudi možnosti za nove miselne tokove. Čeprav pravkar zgrajena magistrala ne pomeni samo povezovanja Maribora in Ljubljane, ampak tudi
Foto: Črtomir Goznik
Doslej so na UE Ptuj izdali tri zahteve za vpis čolna in izdajo plovbnega dovoljenja po celinskih vodah.
dela. »Ko bomo sprejeli tudi odlok o plovbnem režimu, bomo tudi dejansko prišli do luške kapetanije na celini, kot pravi ptujski župan dr. Štefan Čelan. Ko se bo to zgodilo, bodo dani pogoji tudi za to, da bo mogoče z oznako PT voziti tudi po morju. Ptuj bo preko tega lahko postal še prepoznavnejši v slovenskem in tudi širšem merilu.« Lastnike čolnov v tem trenutku najbolj buri kontrola, že zaradi zagrožene kazni za prekršek, ki znaša od 250 tisoč tolarjev do pet milijonov tolarjev za fizične osebe, če vozijo s plovili na motorni pogon po reki in jezeru brez dovoljenja. Kontrolo nad spustom v Dra-
vo in Ptujsko jezero trenutno opravlja BD Ranca, ključna kontrola pa je v rokah inšpektorja za celinske vode, ki je že postavljen. Po informacijah, ki jih v društvu imajo, naj bi pričel z intenzivnim delom v prihodnjem letu, še posebej pa bo na muhi Ptujsko jezero glede na uredbo o uporabi plovil na motorni pogon na delu reke Drave in Ptujskem jezeru, še posebej poudarja Emil Mesarič. Lastniki čolnov bodo do takrat morali imeti tudi tisto "kljukico" v »prometni« za čolne, kjer piše vožnja za celinske vode. Ko jo bo lastnik čolna pridobil, bo lahko šel z njim tudi na Donavo.
MG
nesluteno integracijo velikega dela osrednje Slovenije, imata zdaj prav Ljubljana in Maribor še posebne možnosti za večje sodelovanje in preseganje večdesetletnih nasprotij in različnih nesmislov, ki niso koristili nikomur. Povedano drugače: Maribor ima enkratno priložnost, da se znebi svojih kompleksov do Ljubljane, po drugi strani pa lahko tudi Ljubljana dokaže, da je kot glavno mesto države odprta (in razumevajoča) do vseh slovenskih mest, posebej do Maribora. To pa pomeni, da bi se morala predvsem Ljubljana še posebej zavzemati za takšno komunalno ureditev (in predvsem prakso), ki bi onemogočala neenakomerne (ali pa celo priviligirane) razvojne impulze zgolj nekaterim oziroma samo njej. Pravzaprav bi morala biti »največja« - Ljubljana in Maribor - zlasti zgled posebnega sodelovanja, medsebojnega dopolnjevanja in korigiranja. Če hkrati upoštevamo, da sta na vodilnih pozicijah obeh mest osebnosti iz iste opozicijske socialne demokracije (SD), bi smeli pričakovati, da bosta obe mesti tudi s tega vidika s posameznimi svojimi potezami in politikami zanimivo dopolnilo (in po svoje tudi izziv) vladajoči koaliciji na državni ravni.
Vsekakor se je treba zavedati,
da je v davnih šestdesetih letih ideja o tako imenovanem slovenskem cestnem križu, ki naj bi s sodobnimi avtomobilskimi cestami povezal vse skrajne točke Slovenije in Ljubljano, temeljila predvsem na zelo jasni opredelitvi o policentričnem razvoju Slovenije, o enakomernem razvoju slehernega njenega dela. Zdaj, ko je velik del cest iz tega programa zgrajen, ni nobenega opravičljivega razloga, da bi od te temeljne usmeritve kakorkoli odstopili. Morda bi bila ta čas enako kot takrat - morda celo bolj- potrebna razprava, kaj si v zvezi s policentrizmom kdo predstavlja in kakšni so dejanski rezultati.
Slovenija je bila s svojimi gospodarskimi razmišljanju in vizijami v takratni Jugoslaviji svojevrstna izjema. Tudi zaradi tega je bila razvojno in nasploh socialno uspešnejša od vseh drugih, ki so imeli tako rekoč diametralno nasprotne razvojne modele, predvsem z orientacijo na izgradnjo nekaj velikih metropol (s koncentracijo proizvodnje in kapitala zgolj v njih).
S strani (večinske) Jugoslavije je bila prevečkrat nerazumljena in na različne načine omejevana. Zato najbrž tudi ni naključje, da sprva v Jugoslaviji ni bilo posluha za zagotavljanje mednarodne finančne pomoči pri financiranju izgradnje prvih kilometrov avtoceste iz Vrhnike proti Postojni in iz Celja proti Mariboru.
Pravzaprav je ravno zaplet s fi-
nanciranjem slovenskega cestnega križa prvič in v najrazličnejših pojavnih oblikah združil vso Slovenijo v dotlej največji (in najbolj) enoten protest proti zveznemu centralizmu in odtujenemu odločanju o pomembnih ekonomskih vprašanjih. To je bilo dotlej nevideno spontano dejanje, ki še zdaleč ni bilo omejeno zgolj na en državni ali politični organ. Poznejše politične analize in ocene najvišjih zveznih političnih organov so takrat Kavčičevi slovenski vladi, pa ne samo njej, očitale, da se je pri celotni zadevi prepustila pritisku ulice, vendar pa je hkrati res, da v jugoslovanski politiki po slovenski »cestni aferi« marsikaj ni bilo več tako, kot je bilo. Sočasno s slovenskim »uporom«, se je na Hrvaškem dogajala njihova politična pomlad, v Srbiji je postajalo vse bolj prevladujoče novo, moderno in liberalno usmerjeno politično vodstvo, zanimiva politična gibanja so potekala v Makedoniji^ Ta proces je bil radikalno zaustavljen na začetku sedemdesetih let, tudi s fizično zamenjavo nosilcev novih političnih tendenc (Mika Tripala in dr. Savke Dabečevič - Kučar na Hrvaškem, Marka Nikeziča in Latinke Perovič v Srbiji, Krseta Crvenkovskega v Makedoniji in Staneta Kavčiča v Sloveniji). Ko je Kavčič predčasno odhajal s premierske pozicije je bil eden glavnih očitkov, ki je letel nanj, tudi »cestna afera«^
Jak Koprivc
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02 ) 740-23-45, faks: (02 ) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Grafično-tehnični urednik: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralmk@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročnike 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 19.520 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Juršinci • Sto let trsničarstva
Ze Kelti in nato Rimljani so pridelovali grozdje
Septembra bodo v Juršincih praznovali 100-letnico delovanja Trsničarske zadruge Juršinci. Tokrat smo se pogovarjali z dolgoletnim predsednikom juršinskih trsničarjev Simonom Toplakom.
Kdaj je nastala v .Juršincih Trsničarska zadruga in kaj je bil povod za ustanovitev?
S. T.: Koncem 19. stoletja so iz Amerike prinesli koreninsko trtno uš, ki je v Evropi in seveda tudi na Štajerskem in v Juršincih uničila evropsko vinsko trto. Franc Matjašič, domačin iz Sakušaka, vinarski strokovnjak, je bil preko deželne graške vlade zadolžen za zatiranje koreninske trtne uši na Štajerskem. Domačine v okolici Juršincev je začel poučevati cepiti na ameriško podlago, torej na ameriško trto, ki je odporna proti trtni uši. To so delali že dosti pred ustanovitvijo zadruge, ki pa so jo ustanovili leta 1905, 24. septembra. To je bila prva trsničarska zadruga na Štajerskem pod gra-ško deželno vlado.
Ta zadruga deluje vse do danes, vendar v različnih oblikah glede na politični sistem. Od 1905. do 1941. leta je delovala pod nazivom Prva trsničarska zadruga na Štajerskem. Leta 1941 je bilo delo zadruge zaradi vojne začasno prekinjeno. Leta 1945 je bil ustanovljen trsničarski odsek pri Zadrugi Juršinci. Ta odsek je deloval v zadružnem duhu. V letih 1958, 1959 so bile zadruge nacionalizirane, ukinjen je bil trsničarski odsek, trsničarji so delali pri raznih kombinatih na Ptuju, v Radgoni, Ljutomeru. Leta 1966 je nastala pobuda za ustanovitev samostojne organizacije. Leta 1968 je bil ustanovljen trsničarski odsek pri Kmetijski zadrugi Jože Lacko na Ptuju. Takrat sem postal njegov predsednik. Bilo je 16 članov s kapaciteto vloženih cepljenk 230.000. Leta 1972 je začel veljati zakon o združenem delu in dali smo pobudo za ustanovitev trsni-čarske skupnosti. Skupnost je delovala v zadružnem duhu, bila pa je pod pravno osebo KZ Jože Lacko Ptuj. Leta 1992, po izidu zakona o zadrugah, smo se ponovno registrirali kot samostojna trsničarska zadruga s podobnim delovanjem, kot je bilo ob ustanovitvi leta 1905.
Kako so se povečevale vaše kapacitete in kaj je bilo s članstvom?
S. T.: Število članov zadruge je naraslo na okrog 50 članov, kapaciteta vloženih cepljenk pa se je povečala na 2 milijona.
Najverjetneje so bile v stoletnem delovanju zadruge tudi določene krize, vzponi in padci, ali vam je poznana ta zgodo-
vina zadruge?
S. T.: Imamo originalne zapiske od leta 1905 do leta 1941. To je vezana knjiga rokopisov, zapisnikov sej nadzorstva in načelstva. Prav tako obstaja arhiv o delovanju zadruge vse do danes. Tako kot povsod, posebej pa še v vinogradništvu, je bilo veliko padcev in dvigov. V zadnjih tridesetih, štiridesetih letih, odkar vodim to organizacijo, je bilo tega veliko glede proizvodnje, cene cepljenk, ekonomičnosti. Za primerjavo lahko povem, da smo dajali cepljenke po 2 marki in pol pa tudi za 60 pfenigov. To je zelo rizična proizvodnja, tudi danes smo v veliki krizi oziroma je vprašljiva nadaljnja proizvodnja glede ekonomičnosti.
Ali se je tradicija trsni-čarstva nadaljevala pri tistih, ki so ustanovili zadrugo, do današnjih dni?
S. T.: To je običajno pri hiši in se nadaljuje kot neka druga obrtna dejavnost. Malo je takih članov, ki bi na novo začenjali s trsničarstvom. Običajno so to sinovi ali potomci starih trsničarjev.
Kdaj ste se v trsničar-stvo podali Toplakovi?
S. T.: Po očetovi in materini strani se s trsničarstvom ukvarjamo od vsega začetka trsničarstva v Juršincih. Po zapisnikih od leta 1910.
Kdaj ste se vključili vi?
S. T.: Vključil sem se leta 1955, pomeni, da se s trsni-čarstvom ukvarjam že 50 let.
Trsničarstvo zahteva veliko strokovnega znanja. Ali ste se teh veščin naučili doma ali v šoli, koliko znanja sploh dajejo šole trsničarjem?
S. T.: Od nekdaj ima naša zadruga v svojih pravilih zapisano, da mora vsak trsničar imeti kmetijsko šolo vinogradniške stroke in opravljen tudi tečaj o kvalifikaciji v proizvodnji trsnih cepljenk. Tudi zakonodaja govori o tem, da morajo imeti trsni-čarji ustrezno izobrazbo. Znanje je potrebno tudi nenehno izpopolnjevati, saj so tudi v trsničarstvu iz leta v leto novosti o pridelavi, sortimentu in tudi zakonodaji pri prilagoditvi evropskim predpisom.
Kako je s strokovnim svetovanje v zadrugi?
S. T.: V zadrugo vključujemo najboljše slovenske strokovnjake. Veliko nam je pomagal inženir Matejkovič, pozneje mag. Zafošnik, mag. Beloglavec, zadnja leta pa dr. Vršič, pri selekciji mag. Boris Koruza, naš strokovni vod-
Simon Toplak: »Sami se dobro zavedamo, da brez stroke trsničarstvo ne more biti in se razvijati. Ce na tem ne bi veliko delali, ne bi imeli takšnega renomeja, kot ga imamo.«
ja pa je inženir Rebernišek. Sami se dobro zavedamo, da brez stroke trsničarstvo ne more biti in se razvijati. Če na tem ne bi veliko delali, ne bi imeli takšnega renomeja, kot ga imamo.
Od vsega začetka delamo selekcijo v svojih vinogradih. Selekcija traja pet let, odbrani trsi potem dobijo oznako za jemanje cepičev oziroma nadaljnjo širjenje. Od leta 1990 pa uvažamo material iz raznih inštitutov v Nemčiji in Franciji. Smo ena najboljših slovenskih trsnic z genetskim materialom, ki daje vinogradnikom prvorazredne cepljenke glede na genetiko in zdravstvene pogoje.
Kdo so danes vaši kupci cepljenk?
S. T.: V starih zapiskih piše, da so že naši predniki pošiljali cepljenke v Bjelovar, Fru-ško Goro. Danes v Sloveniji pridelamo toliko cepljenk, kot bi bilo potrebno za nujno obnovo slovenskih vinogradov. V Sloveniji je približno 25.000 hektarjev vinogradov, letno bi se moralo obnoviti najmanj 800 do 1000 hektarjev, obnovi pa se jih komaj 300 do 400 hektarjev, kar pomeni, da bomo Slovenci čez trideset let imeli še samo 5000 ha in ne 25.000, kot jih imamo danes. V slovenskih trsnicah pridelamo približno 4 milijone cepljenk, zato moramo iskati kupce zunaj slovenskih meja. Danes izvažamo v Češko, Poljsko, Hrvaško, Francijo. Izvozimo
približno 70 do 80 odstotkov vse naše proizvodnje. Naša obnova je tako slaba zaradi neekonomičnosti pridelave grozdja.
Kakšna je konkurenca v trsničarstvu v Sloveniji in v Evropi in ali ste tudi trsničarji podvrženi kakšnim evropskim kvotam?
S. T.: Kvot ni, gre za prosto pridelavo. V Sloveniji je združenje slovenskih trsni-čarjev, sem predsednik tega združenja, ne moremo pa vplivati na obseg proizvodnje. Proizvodnjo bomo najverjetneje morali zmanjšati, velika škoda pa bi bila, če bi trsničarstvo propadlo, kot je leta 1958. Trsničarstvo je vezano na večletno delo, ne da se ga obnoviti v enem ali dveh letih. To krizo bo potrebno prebroditi, pomagati bo morala tudi država. Naše trsničarstvo je po kvaliteti na nivoju najbolj razvite Evrope v tem pogledu. Konkurenca je velika, zato moramo biti kvalitetni in tudi cenovno zanimivi.
Kakšen delež cepljenk v slovenskem prostoru zagotavlja vaša zadruga?
S. T.: Pridelamo približno eno tretjino slovenskih cep-ljenk. Nekoliko večja je trsni-ca v Vipavi. Nekaj let smo bili prvi mi.
Kako kontrolirate kvaliteto cepljenk vaših članov?
S. T.: Ves repromaterial pride v eno skladišče. Po cepil-nem načrtu, ki ga izdelamo
na upravnem odboru, se material razdelil članom, ki ne smejo cepiti drugega, kot jim je bilo dano v proizvodnjo. Zdravstvene preglede je prej delal mariborski kmetijski zavod, po novi zakonodaji pa vršijo zdravstvene preglede kmetijski inšpektorji. Strokovni nadzor pa vodi Kmetijski zavod Ptuj. Vsako leto se vršijo dvakrat strokovni pregledi, vsaki trsničar mora voditi knjigo proizvodnje in imeti vso dokumentacijo o izvoru materiala.
Kako poteka vaša pridelava?
S. T.: Januarja in februarja režemo podlage in cepiče, marca se cepi, aprila se sili v silnicah, to so posebni prostori, kjer je temperatura od 28 do 32 stopinj, maja se parafinira in vlaga na njivo na folijo, vse leto se goji, biti mora zaščita in kontrola sortne čistosti in zdravstvenega stanja. Novembra se trsnice izkopljejo, presortirajo in se odpeljejo na zadrugo, kjer je posebna komisija, ki ugotavlja kvaliteto. Cepljenke morajo biti prvorazredne kakovosti. Cepljenke zveže-mo, etiketiramo s posebnim rastlinskim potnim listom in jih damo v hladilnico, kjer čakajo do spomladi. Zadruga ima tudi stroj za sajenje cepljenk. Stroj dnevno vsadi 5 do 6 tisoč cepljenk, tako vinogradnikom ponujamo posajeni trs in garantiramo 99-odstotno rast.
Najverjetneje se je tudi
delo v trsnici zelo spremenilo. Koliko še je ročnega dela?
S. T.: Kot pri drugih kmetijskih panogah gre tudi pri trs-ničarstvu tehnologija naprej. Pred tridesetimi leti se je delalo še vse ročno, z motikami, potrebno je bilo ogromno fizične delovne sile. Danes imamo stroje za polaganje folije, cepimo strojno. Dve tretjini je danes strojnega dela v trsničarstvu. Odstotek pridelave se je tudi povečal, danes lahko govorimo o 60-in 70-odstotnem izkoristku prvovrstnih cepljenk glede na vložene, včasih je bil iz-plen zgolj 25-odstoten. Vse pa nikdar ne raste, saj smo vendar tovarna na prostem.
Kako boste v Juršincih proslavili ta visok jubilej trsničarske zadruge?
S. T.: Pripravili bomo Slovenski posvet o razvoju in perspektivah trsničarstva ob vstopu v EU. To bo drugi tovrstni posvet, prvi je bil 1972 v Kostanjevici na Krki. Za sodelovanje smo zaprosili različne inštitucije: Mariborsko kmetijsko fakulteto, Ljubljansko fakulteto, Kmetijski inštitut, Poslovno skupnost ter vinarske in vinogradniške strokovnjake. Posvet bo v Juršincih 23. septembra, drugi dan pa bomo praznovali našo stoletnico s primerno proslavo, srečali pa se bomo tudi z vsemi, s katerimi naša zadruga tudi poslovno sodeluje.
Franc Lačen
Foto: Fl
Juršinci • 11. občinski praznik
Sv. Tomaž • Urejanje pokopališča
Kmalu bodo imeli rednega zdravnika Solidarnost je še živa
V preteklih letih je krajevna skupnost Sv. Tomaž pri
V nedeljo je bilo v Juršincih nadvse slovesno, saj so obeležili že enajsti občinski praznik.
Prireditev je potekala v večnamenski dvorani, zbrali pa so se številni domačini in nekaj gostov iz sosednjih občin.
Slavnostni govornik je bil župan občine Alojz Kaučič, ki je opisal delovanje občine v zadnjem letu in predstavil bistvene investicijske dosežke. Posebej je omenil gradnjo kanalizacije, skrb za ceste ter za zdravstvo, kjer bo z adaptirano zdravstveno ordinacijo omogočeno redno delo zdravnika. V občini bi naj v kratkem začela delovati tudi lekarna.
V počastitev občinskega praznika je potekalo veliko športnih tekmovanj in na
nedeljski prireditvi so bila najboljšim podeljena priznanja in pokali. Med športnimi prireditvami je bilo izvedeno tekmovanje v streljanju na glinaste golobe, ekipno strelsko tekmovanje, kjer so slavili domačini pred strelci iz Pet-išovcev in Ptujčani. Na gasilskem tekmovanju so med moškimi in ženskimi ekipami slavili gasilci Gabrnika, uspelo pa je tudi tekmovanje v ribolovu.
Občinski praznik je seveda tudi priložnost za zahvalo posameznikom in skupinam, ki so se posebej izkazale v promociji občine. Zato je ob-
Dobitniki plaket (od leve): Ivan Čeh z vnukom Tomažem, Ivan Go-milšak in Vlado Slodnjak, predsednik Društva rojaka Janeza Puha
Dobitniki priznanj (od leve): Jožef Šoštarič, predsednik gradbenega odbora v Hlaponcih, Edvard Šteger, direktor podjetja Hessol&-Essol, Stanko Podvršek, Nada Špišič in Frančiška Brumen
činski svet sklenil, da podeli pet priznanj in tri občinske plakete.
Priznanja so dobili: Agrarna skupnost Hlaponci za prizadevnost pri izgradnji vaškega doma, Bencinski servis Hessol&Essol za izgradnjo bencinskega servisa v Juršincih, Stanko Podvršek, pedagog športne vzgoje za uspehe na področju športnih aktivnosti učencev OŠ Juršinci, Nada Špišič za uspešno vodenje MPZ dr. Anton Slod-njak in Frančiška Brumen za večletno uspešno vodenje Ljudskih pevk Juršinci.
Plakete so prejeli: Društvo rojaka Janeza Puha, Tesarstvo in žagarstvo Ivan Gomil-šak s.p. iz Juršincev in kmeti-
ja Ivana Čeha iz Sakušaka 70. Prireditev je bila popestrena s kulturnim programom, ki so ga pripravili Mešani zbor dr. Antona Slodnjaka Juršinci, učenci osnovne šole Juršinci, Ljudske pevke iz Juršincev, Spominčice in Folklorna skupina Bolnišnice Ptuj.
V imenu prisotnih županov na prireditvi v Juršincih je domačinom čestital k prazniku župan občine Cerkvenjak Jože Kraner.
Žal je vreme Juršinčanom nekoliko zagodlo, tako, je odpadlo napovedano popoldansko družabno srečanje kot tudi razvitje prapora gasilcev iz Grabčinskega brega.
Franc Lačen
V preteklih letih je krajevna skupnost Sv. Tomaž pričela z urejanjem tamkajšnjega pokopališča. Po dolgem času prizadevanj je zrasla lepa mrliška vežica, letos so tlakovali poti po pokopališču. Za okolico mrliške vežice pa je zmanjkalo denarja.
Svet krajevne skupnosti Sv. Tomaž je kot upravljavec pokopališča in vežice v okviru letnega programa tekočega in investicijskega vzdrževanja za letošnje leto planiral prihodke v višini 4,5 milijonov SIT. Prihodki izvirajo iz naslova najemnin za grobove in so odvisni od rednega plačevanja najemnine. Člani sveta so odločili, da bodo za tekoče vzdrževanje pokopališča in vežice namenili 1,6 milijona tolarjev, za pogodbena dela na pokopališču 450.000 tolarjev, za tekoče vzdrževanje vežice 500.000 t in za investicije 2.1 milijona tolarjev. Predsednik KS Mirko Cvetko je povedal, da postaja tekoče vzdrževanje iz leta v leto dražje, predvsem zaradi dragega odvoza odpadkov, saj odvoz kontejnerja stane povprečno 65.000 tolarjev, letno pa jih naberejo tudi do 30. Zato ostaja vedno manj denarja za druge stvari.
Za tlakovanje poti po pokopališču so se odločili že lani, ko so nabavili 600 kvadratnih metrov tlakovcev in pripadajoče robnike, kar jih je stalo 1,6 milijonatolarjev. Letos so na osnovi zbranih ponudb opravili zemeljska dela, pola-
Foto:vki
Pokopališče pri Sv. Tomažu so lepo uredili in tlakovali, ob poteh pa so namestili tudi klopi, da obiskovalci lahko posedijo.
ganje tlakovcev pa so opravili s prostovoljnim delom. Pokopališče je že skoraj urejeno, zmanjkalo pa je denarja za tlakovce okrog mrliške vežice. Zato so se na seji KS odločili, da si pridobijo dovoljenje za zbiranje prostovoljnih prispevkov pri krajanih v naselju Lahonci in Žvab. Sodeč po dobrem odzivu krajanov na delovnih akcijah, je v kraju še vedno živa solidarnost, ko gre za objekte, ki so za krajane skupnega pomena.
vki
Ptuj • Ormoška je ponovno gradbišče
Ptuj • Socialni demokrati Spodnjega Podravja o regiji
Odprtje v začetku leta 2006 Pod Mariborom razvoja ne bo!
Gradbišče na Ormoški cesti na Ptuju, na območju nekdanjega sejmišča, kjer bodo do začetka leta 2006 zgradili najmodernejši in največji trgovsko-poslovni center v mestu ob Dravi, je te dni ponovno zaživelo.
Od ponedeljka, 8. avgusta, ko je gradbišče ponovno odprto, potem ko je mirovalo kar osem mesecev, se izvajalci del Asfalti Ptuj, d.o.o., ukvarjajo z objektom nekdanjega centra za socialno delo Ptuj, ki ga bodo porušili kot prvega izmed objektov, ki so še ostali na cestni strani. Center
bo imel 15 tisoč kvadratnih metrov površin, celotni kompleks pa zavzema 45 tisoč kvadratnih metrov zemljišč. Ob njem bodo uredili okrog 570 brezplačnih parkirnih mest. Trije največji koristniki objekta bodo Interspar, Her-vis in Big Bang, z izbiro najemnikov manjših objektov
pa bodo pričeli te dni. Kot je povedal Robert Furjan, bodo to v glavnem obrtniki in podjetniki s Ptujskega. Vrednost celotne investicije je 15,5 milijona evrov ali okrog 3,8 milijarde tolarjev, od prvotne se je zmanjšala za okrog 2,5 milijona evrov.
MG
Socialni demokrati Podravja tudi med počitnicami ne mirujejo. V ospredju njihove pozornosti je tudi v tem času regija Spodnje Podravje. Vladi in parlamentu RS sporočajo, da so občani tega območja tudi državljani Slovenije, da imajo pravico do razvoja in vsaj do podobnega standarda, kot ga imajo prebivalci Ljubljane.
Foto: Črtomir Goznik
Gradbišče na nekdanjem sejmišču je ponovno oživelo, zaprto je bilo od lanskega decembra. Najprej bodo porušili stavbo nekdanjega centra za socialno delo Ptuj.
"Prepričani smo, da Spodnjega Podravja ne bo možno uspešno razvijati, če ne bo 15 občin s tega območja in še katera, imelo svoje regije, svojega regionalnega sveta in svojega razvojnega programa. Svojih razvojnih priložnosti ne moremo iskati znotraj Maribora, ki ima popolnoma drugačne razvojne usmeritve, kot jih zahteva razvoj Slovenskih goric, Haloz, Ptuja, Dravskega in Ptujskega polja. Sprejem zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki predlaga 12 statističnih regij namesto 14 razvojnih regij in dveh namesto treh kohezijskih regij, bo samo še povečal razlike med regijami. Za tri kohezijske regije se borimo zato, ker se zavedamo, da so tudi mnogi predeli na Gorenjskem, Goriškem in Primorskem podobno nerazviti kot so Haloze, Slovenske gorice, Dravsko in Ptujsko polje. Socialni demokrati Spodnjega Podravja se zavzemamo za socialno solidarnost in pravičnost do vseh nerazvitih delov Slovenije. Kljub navidezno finančno ugodnejšemu položaju SV Slovenije, ki bi ga dosegli z razdelitvijo
na dve kohezijski regiji, ocenjujemo, da bi to Slovenijo razdelilo na dva dela, s tem pa na dva politična tabora, kar ne bi bilo modro. Slovenija potrebuje uravnoteženost ne glede na ceno kapitala posameznih delov Slovenije," je v imenu Pokrajinskega odbora Ptuj - Ormož te dni povedal predsednik odbora Vladimir Berger.
Socialni demokrati Spodnjega Podravja so trdno prepričani, da z oblikovanjem 14 razvojnih regij ne bi oškodovali nobenega območja v Sloveniji, dolgoročno pa bi zagotovili razvoj Spodnjega Podravja, s tem pa boljšo prihodnost sedanjim in bodočim rodovom, ki živijo in delajo na tem območju. Pričakujejo, da bo prevladala moč argumentov nad močjo politike, saj bi bila nenazadnje regija Spodnje Podravje več kot enkrat večja od predlagane Notranjsko - Kraške regije. V tem trenutku je predlagana zakonska rešitev politična, ker če bi pripravljavci zakona upoštevali statistične podatke, bi se regija Spodnje Po-dravje uvrstila najmanj na 6. mesto, tako pa je ni niti med
predlaganimi dvanajstimi. Povsem nerazumljivo pa je, da med predlaganimi regionalnimi središči ni MO Ptuj, ki je med enajstimi mestnimi občinami na 5. mestu. Od zakona, ki bo sprejet jeseni, bo odvisna naša prihodnost in prihodnost naših otrok, zato Socialni demokrati Spodnjega Podravja pozivajo prebivalce tega območja, da strnejo svoje vrste, za dosego cilja pa uporabijo vsa sredstva, ki jim omogoča parlamentarna demokracija.
V ta namen Pokrajinski odbor SD Spodnje Podravje Ptuj - Ormož poziva vse poslance prizadetih regij, da ne glede na strankarsko pripadnost, podprejo vse vložene amandmaje na zakon o skladnem regionalnem razvoju. V SD Spodnje Podravje se zavzemajo za tri kohezijske regije in 14 razvojnih regij, med katerimi je tudi regija Spodnje Podravje s sedežem na Ptuju. Za 14. regijo Spodnje Podravje se zavzemajo tudi župani 15 občin na Ptujskem. Že konec junija pa je identične sklepe sprejel mestni svet MO Ptuj.
Foto: Fl
Foto: Fl
Kidričevo • Priprave na izgradnjo plinsko parne elektrarne
Bo Talum sam poskrbel za lastno energijo?
Holding Slovenske elektrarne, avstrijski Verbund in kidričevski Talum so ustanovili družbo Plinsko parna elektrarna d.o.o, s sedežem v Kidričevem, ki je že pričela s pripravljalnimi deli za izgradnjo 800 MW plinsko parne elektrarne v Kidričevem.
Foto: M. Ozmec
Z nameravano izgradnjo plinsko parne elektrarne je predsednik Danilo Toplek ob majskem obisku Taluma seznanil tudi ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka.
Na ustanovni skupščini, ki je bila marca v Ljubljani, so izvolili tričlanski nadzorni svet, za direktorja novoustanovljene družbe Plinsko parne elektrarne pa imenovali člana Taluma Braneta Kožuha, univ. dipl. ing. stojništva, ki družbo vodi v času pripravljalnih del za izvedbo obsežnega projekta, na nadzornem svetu družbe pa so že sprejeli poslovni načrt za letošnje leto.
Kot je povedal predsednik uprave Taluma mag. Danilo Toplek, so lastniki družbe Holding Slovenske elektrarne v višini 45 %, avstrijski Verbund v višini 40 % in kidričevski Ta-
lum v višini 15 %. Za izgradnjo plinsko parne elektrarne pa so se odločili predvsem zaradi dejstva, ker proizvodnja in poraba električne energije v Sloveniji nista usklajeni, saj znaša primanjkljaj dobrih 20 %. Zato mora Slovenija za zadovoljitev vseh potreb toliko električne energije uvažati, kar predstavlja dodaten problem, saj so prenosne zmogljivosti, ki so v sosednjih državah, omejene. Poleg tega pa analize kažejo, da se bodo potrebe po električni energiji v naslednjih letih še povečale, saj se bo po napovedih Nacionalnega energetskega programa rast
m
Foto: M. Ozmec
Brane Kožuh, direktor PPE Kidričevo, z dokumentacijo, ki so jo posredovali na ministrstvo za pridobitev energetskega soglasja.
porabe električne energije do leta 2010 povečala za okoli 20 % letno. Slovenija bo zato za ohranitev zanesljivosti elektroenergetskega sistema potrebovala dodatne proizvodne zmogljivosti, predvidoma okoli 800 MW, brez potrebnih sistemskih rezerv. Potrebno pa je upoštevati tudi dejstvo, da se bodo zaradi dotrajanosti nekaterih objektov ukinila proizvodnja okoli 300 MW. To pa pomeni da bo do leta 2015 potrebno zgraditi 1.100 MW novih zmogljivosti za proizvodnjo električne energije.
Lokacija v Talumu je idealna za PPE
Direktor družbe PPE Kidričevo Brane Kožuh je pojasnil, da so s pripravljalnimi deli za izgradnjo 800 MW plinsko parne elektrarne, ki jo bodo zgradili na tovarniškem prostoru Taluma, pričeli takoj po ustanovitvi, saj je to njihova osnovna naloga, po njeni izgradnji pa bodo skrbeli tudi za vodenje proizvodnje.
Trenutno je v izdelavi idejni projekt nove plinsko parne elektrarne ter pobude za izdelavo državnega lokacijskega načrta. Po predhodni pridobitvi ustrezne dokumentacije so minuli ponedeljek, 8. avgusta, na Ministrstvo za gospodarstvo že oddali vlogo za pridobitev energetskega dovoljenja. Vzporedno s tem potekajo dogovori z Elesom o vključitvi elektrarne v Elektroenergetski sistem Slovenije, z Geoplinom
plinovodi pa se dogovarjajo o izgradnji plinovoda do nove elektrarne in zagotavljanju plina. Ocenjujejo, da je lokacija v Kidričevem za izgradnjo plinsko parne elektrarne zelo primerna, saj je gradnja predvidena na prostoru znotraj ograje Taluma, ki je v prostorskih planih občine Kidričevo opredeljen kot industrijsko območje. Nova PPE bo lahko uporabljala tudi velik del Ta-lumove bogate infrastrukture, najpomembnejša prednost te lokacije pa sta bližina elektro daljnovodnega in plinovodnega omrežja Priključno mesto elektrarne v elektroenergetski sistem Slovenije je je RTP Cirkovce, za priključitev na omrežje zemeljskega plina pa kompresorska postaja Kidričevo. Ker pa takšna elektrarna potrebuje tudi precejšnje količine hladilne vode, je prednost tudi bližina reke Drave, do katere bo potrebno zgraditi nov cevovod.
Tudi kar se tiče vplivov na okolje, po mnenju snovalcev, gradnja nove PPE v Kidričevem ni sporna, saj bo nova plinsko parna elektrarna uporabljala za gorivo plin, ki je eno najčistejših goriv, tako, da bo s svojim delovanjem v okolje spuščala emisije plinov, katerih vrednosti bodo pod dovoljenimi. Ocenjujejo, da bodo vsa pripravljalna dela s pridobitvijo vseh potrebnih dovoljenj potekala do leta 2007, ko naj bi se lastniki dokončno odločili o izgradnji ali ustavitvi projekta.
M. Ozmec
Od tod in tam
Slovenska Bistrica • Županja sprejela uspešne gasilce
Slovenjebistriška županja Irena Majcen je minuli konec tedna na notranjem grajskem dvorišču sprejela ekipe PGD Šmartno na Pohorju, poklicne gasilske enote Im-pol, PGD Kebelj in prve pomoči PGD Spodnja Polskava. Vsi so se na minulih tekmovanjih, na trinajsti gasilski olimpijadi v Varaždinu in evropskem tekmovanju ekip prve pomoči na Slovaškem še posebej izkazali. Sprejema sta se udeležila še Ernest Bory in Branko Dervodel, namestnik direktorja Uprave za zaščito in reševanje R Slovenije.
Ernest Bory, vesel dobrih rezultatov slovenjebistriških gasilcev na nedavni gasilki olimpijadi v Varaždinu je omenil, da so uspehi gasilcev iz občine Slovenska Bistrica iz leta v leto boljši. Ne kažejo pa se samo na občinskih, državnih in mednarodnih tekmovanjih, temveč tudi takrat, ko je potrebno pomagati po neurjih.
Gasilci s Šmartna, začetek njihovega delovanja sega v leto 1923, so tekmovali v kategoriji članov B in med 45 ekipami osvojili prvo mesto. Zmagovalno šmarsko ekipo so sestavljali Vinko Jelenko, Vlado Berdnik, Vlado Ačko, Ivan Mlaker, Danilo Podvršnik, Janko Štefanič, Branko Žigart, Bogomir Korošec, Anton Špes in trener Dejan Kalan.
Ekipa prostovoljnega industrijskega gasilskega društva Impol, enota je bila za potrebe tovarne Impol ustanovljena leta 1952, pa je v Varaždinu, v kategoriji poklicnih gasilcev med osmimi ekipami zasedla drugo mesto. Dobro so se uvrstili tudi gasilci s Keblja. Gre za najmlajše gasilsko društvo v občini, ki deluje šele deset let. V kategoriji članov A so med 73 ekipami zasedli 25 mesto.
V	juniju je na Slovaškem potekalo evropsko tekmovanje ekip prve pomoči in tam je tekmovala tudi ekipa prve pomoči PGD Spodnja Polskava, ki se lahko pohvali s 120-letno tradicijo. Med 25 ekipami so tekmovalci PGS Spodnja Polskava zasedli dvajseto mesto.
Na sprejemu je županja Irena Majcen omenila, da je vesela uspehov, ki so jih na minulih tekmovanjih dosegle ekipe gasilcev in prve pomoči. Ob tej priložnosti je ekipam podelila občinsko spominsko priznanje ter praktične nagrade.
Vida Topolovec
Sv. Andraž • Podelili koncesijo zdravniku
V	torek, 9. avgusta, so se na 19. redni seji sestali svetniki občine Sv. Andraž. Najprej so podelili koncesijo zdravniku Tomažu Schaubachu, ki bo v zdravstveni ambulanti v Trnovski vasi delal za obe občini do izgradnje zdravstvene ambulante v Vitomarcih. Ta naj bi po besedah župana Francija Krepša bila zgrajena spomladi prihodnje leto. V nadaljevanju so svetniki sprejeli zaključni račun za leto 2004. Prihodki so lani v občini Sv. Andraž znašali nekaj manj kot 160 milijonov, odhodki pa skoraj 180 milijonov tolarjev. Lani so v občini Sv. Andraž največ sredstev namenili za gradnjo šole, vrtca in telovadnice. Svetniki so se seznanili tudi s polletnim poročilom o izvrševanju letošnjega proračuna. Tudi letos je bilo največ sredstev porabljenih za gradnjo šole, vrtca in telovadnice. V drugi polovici leta bodo kar precej sredstev namenili za izgradnjo vodovoda v vas Erjavci, v teh dneh pričenjajo tudi z izgradnjo dela kanalizacije v Vitomarcih.
Svetniki so prejeli tudi osnutek odloka o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih služb in osnutek odloka o ustanovitvi Javnega zavoda za šport Ptuj, kjer so se odločili, da ne bodo soustanovitelji zavoda. Seznanili so se tudi s poročilom o poslovanju Knjižnice Ivana Potrča v lanskem letu. Pod točko razno so obravnavali še vlogo občanov dela naselja Vitomarci, ki so podali pobudo za izgradnjo novih hišnih vodovodnih priključkov.
Zmago Šalamun
Hlaponci • Nov vaški dom
V	soboto so v Hlaponcih predali svojemu namenu novi vaški dom, za katerega si je najbolj prizadevala Agrarna skupnost Hlaponci. Kot nam je povedal predsednik gradbenega odbora, Jožef Šoštarič, so se pogovori o izgradnji doma začeli že leta 1999, ko je bila ustanovljena Agrarna skupnost Hlaponci. Novi dom bi naj stal okrog 8 milijonov tolarjev. Vaščani, Agrarna skupnost in gradbeni odbor so v izgradnjo vložili veliko svojega dela in truda. V izgradnjo je bilo vloženih veliko prostovoljnih delovnih ur, krajani pa so podarili tudi veliko gradbenega materiala, saj so les za ostrešje prispevali sami, pomagali pa so tudi pri spravilu lesa na žago, opravili zidarska, tesarska, inštalacijska in tudi druga dela. Občina Juršinci je prispevala šest milijonov tolarjev, pomagala pa je tudi pri asfaltiranju parkirišča. Nov vaški dom je plod složnega in pridnega dela vseh vašča-nov Hlaponcev.
V	domu, ki so ga v soboto uradno odprli, pa so že izvedli nekaj krajevnih prireditev, kot sta miklavževanje in materinski dan. V dvorani je prostora za sto do stod-vajset ljudi.
Pri novem domu pa bo potrebno postoriti še kar nekaj stvari, saj podstrešje še ni izolirano, manjka pa tudi fasada.
Franc Lačen
Majšperk • Nova šola v zaključni fazi
Oranžna lepotica
Dela pri izgradnji nove osnovne šole v Majšperku so v zaključni fazi. Potem, ko so njeno zunanjost odeli v oranžno barvo, te dni opravljajo inštalaterska dela, pospešeno pa gradijo tudi zunanja igrišča in urejajo okolje.
Na knjižni polici
Vse kaže, da bodo učenci in učitelji osnovne šole Majšperk novo šolsko leto pričeli že v novi šolski stavbi. V to je sedaj že prepričana tudi županja, dr. Darinka Fakin, ki potek nadebudno spremlja, saj je vsak dan na gradbišču, včasih tudi po nekajkrat.
Nova šolska stavba, ki je zrasla tik ob blokih za staro šolo, je že od daleč vidna, saj je odeta v prijetno oranžno fasado z rdečo streho in se v treh traktih razprostira na prek 4000 kvadratnih metrih
uporabnih površin. Celotna investicija bo z opremo vred veljala okoli 1,2 milijardi tolarjev, v novi šoli pa bo na voljo 15 sodobnih razrednih učilnic, 12 tehničnih kabinetov, nova sodobna knjižnica, multimedijska učilnica ter velika športna dvorana, ki meri 800 kvadratnih metrov, vsi prostori pa so klimatizirani.
Glavni izvajalec del, podjetje Rudis iz Trbovelj, s številnimi podizvajalci po besedah Fakinove zaenkrat ne zamu-
ja. Te dni so se gradbenim delavcem, ki sedaj urejajo še zunanja športna igrišča s tekaško stezo in okolico nove šole, priključili že monterji, ki pospešeno opravljajo potrebna instalacijska dela, po razredih in v novi dvorani pa že polagajo tudi pode. Če ne bo večjih težav ali drugih tehničnih zadržkov, pričakujejo, da bodo vsa potrebna dela z vgradnjo opreme končana do roka, tako, da bi v novi šoli pričeli s poukom že 1. septembra.
Sicer pa nam je županja še zaupala, da bodo oranžno lepotico sredi Haloz svečano odprli ob občinskem prazniku, 17. septembra.
Ob tej osrednji občinski investiciji pa te dni te dni potekajo dela tudi pri izgradnji ceste Janški vrh - Marija vas v dolžini 2,3 km, s katero bo zaokrožena povezava med Do-klecami in Janškim vrhom. Zanjo bodo odšteli okoli 50 milijonov, del sredstev pa so primaknili tudi domačini.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Nova majšperška šolska lepotica je prijetno oranžne barve z rdečo streho.
Slovenija • Spremembe zakona o dohodnini so nedorečene
Študentje želijo razčistiti
Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) je predsedniku vladnega Strateškega sveta za gospodarski razvoj poslala pismo s prošnjo za pogovor o številnih odprtih vprašanjih, povezanih z dohodninsko zakonodajo.
Pred predvidenimi jesenskimi spremembami in dopolnitvami Zakona o dohodnini tako po mnenju ŠOS ostajajo nedorečena vprašanja starostne omejitve upravičencev do posebne osebne olajšave, odprave problema izgube celotne olajšave nad določenim zneskom, nadzora nad panogo študentskega dela, problematike študentov - nerezidentov, davčnih olajšav za zasebne najemodajalce stanovanj študentom in uveljavljanja splošne davčne olajšave s strani študentov - vzdrževanih družinskih članov.
Predsednik ŠOS Miha Ul-čar je z ministrom za finance, dr. Andrejem Bajukom, 17. maja 2005 podpisal Protokol
o usklajevanju besedila predloga amandmajev k dopolnjenemu predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-1C). V skladu z omenjenim dogovorom je ŠOS vladni strokovni skupini za pripravo in pregled davčne zakonodaje julija 2005 posredoval v preučitev pisne predloge rešitev na področjih, ki so ostala odprta. Po imenovanju novega predsednika vladnega Strateškega sveta za gospodarski razvoj Jožeta P. Damijana pa si študentje želijo svoje poglede na odprta vprašanja predstaviti tudi temu organu.
Predsednik Študentske organizacije Slovenije (ŠOS)
Miha Ulčar je v zvezi s tem dejal: »Prepričani smo, da ima vladni Strateški svet za gospodarski razvoj velik vpliv na oblikovanje predloga sprememb in dopolnitev Zakona o dohodnini. Zato smo njegovemu predsedniku tudi poslali predloge rešitev vseh odprtih vprašanj, ki vplivajo na položaj študentov. Sedanji sistem je namreč nepravičen, saj študent, ki je zaslužil en tolar nad zakonsko omejitvijo zaslužka, izgubi celotno olajšavo. Študentje smo tudi mnenja, da je potrebno posebno osebno olajšavo priznati davčnemu zavezancu na podlagi statusa študenta, brez starostne omejitve. Posebno pozornost pa si za-
služijo tudi študentje nerezi-denti, ki so sedaj obravnavani kot drugorazredni študentje. Zavzemamo se tudi za to, da se uvedejo posebne davčne olajšave za najemodajalce sob študentom ter za izvzetje pokojnin in preživnin iz skupne mase obdavčljivih prihodkov. Nenazadnje pa s svojimi predlogi zasledujemo tudi bolj učinkovit način nadzora nad panogo študentskega dela.«
Študentje se nadejajo čimprejšnjega srečanja z Jožetom P. Damijanom in z optimizmom pričakujejo konstruktiven pogovor, kjer bodo lahko predstavili najbolj pereče probleme študentov.
Tomo Juvan
Paul Auster: Orakeljska noč
Tržič. Učila International, 2005
Eden najizvirnejših sodobnih ameriških pisateljev Paul Auster je v prevodnih delih v slovenskem prostoru že znan z nekaterimi sestavki, še bolj pa z romani Leviatan (2000), Knjiga iluzij (2005) in Orakeljska noč (2005).
Štiriintridesetletni pisatelj Sidney Orr je zbolel, okreva po nesreči, bolezen ga je spremenila v starca. Počutil se je kot pokvarjeno blago, kot zmešnjava pokvarjenih delov in nevroloških ugank. Spet je hotel delati. Po štirih mesecih si je moral omisliti nova peresa in svinčnike. Zavil je v nenavadno papirnico z imenom Papirnata palača. Portugalske beležnice so ga še posebej privlačile in izbral je modro, ki je bila na vrhu kupa. Prodajalec M. R. Čang, ki je bolj razpravljal o metafiziki kot prodajal, mu je dejal, da bo zelo vesel, če bo nekega dne zapisal zgodbo v modro portugalsko beležnico. Ko je začel pisati v beležko, so prišle besede hitro in gladko, kot bi čakale na njegovo pero. Njegovo delo tistega jutra je samo sledilo notranjosti.
Orakeljsko noč je napisala Sylvia Maxwell. Vnukinja Rosa je rokopis prinesla uredniku Nicku. Njegovo življenje z Evo je zašlo v slepo ulico. Koje zvečer vrgel pisma v nabiralnik, ga je skoraj ubil kamen s pročelja neke hiše. Nezavedno se odpelje na letališče in izbere prvo letalo za Kansas City. To je vsebina prvih osmih strani romana, ki ga piše Sidney.
Vzporedno teče življenje Grace in Sidneya. Sid si domišlja zgodbe, izmišlja svetove. Včasih tone v stanje dvojne zavesti. V njegovi glavi je namišljen prostor. Vedno ga spodbudi, ko odkrije nove primere svoje omejenosti, da ne ve pol tega, kar misli, da ve. Prijatelj John je slaven pisatelj, kije pred nekaj leti izgubil ženo. Pripoveduje Richardovo zgodbo, kako je našel staro napravo za gledanje tridimenzionalnih diapozitivov, posnetkov svojih bližnjih, že pokojnih. Na posnetkih so bili kot živi, kot da bi dihali. Osupljivo sovpadanje, kot delo črne magije, je bilo odkritje, da slavni pisatelj John piše v ravno takšno modro beležko. John svari Sida, da so beležke zelo prijateljske, lahko pa tudi krute. Sid je imel občutek, da ga je modra beležka pri Čangu v Papirnati palači nepredstavljivo privlačila. Grace pripoveduje o modrem moštvu iz mladostniških dni, v katerem so morali biti člani samosvoje in neodvisne osebe s smislom za humor in občutkom za ironijo življenja in zavedanje absurdnosti. Gracein izbruh je zanetil naključni trk pripomb. Sid bi življenje lahko naključno spremenil tako, da bi preprosto odkorakal. Zastavil si je, da bo napisal zgodbo o Nicku, sledila bo Evina zgodba, na koncu pa še knjiga, ki jo Nick bere, ko se zgodba razpleta. Orakeljska noč pa bi morala biti kratek filozofski roman o napovedovanju prihodnosti, zgodba o času. Glavni junak rokopisne Orakeljske noči je Lemuel Flagg, britanski poročnik v prvi svetovni vojni. Flagga obdari slepota za prerokovanje. Izve stvari, kijih raje ne bi vedel. Ta roman bere Bowen, kije glavni lik Sidovega romana. Bere ga zato, da bi se odvrnil od preteklosti, ki je le še utvara. Mož gre ven, da bi vrgel pismo v nabiralnik, potem pa izgine. Obstaja kar nekaj podobnih zgodb s tem začetnim motivom. Edu, črnemu upokojenemu taksistu, pomaga urejati arhiv v Pisarni za ohranjanje zgodovine. Pisarna za ohranjanje zgodovine je hiša spominov, hkrati pa oltar sedanjosti. Osebe iz realnega in domišljijskega sveta se med seboj poznajo, so povezane. Nick se po nesreči zaklene v Pisarni za ohranjanje zgodovine, atomskem zaklonišču, in Sid^ ne ve, kako naj reši svojega romanesknega junaka. Čan-gova Papirnata palača je izginila. Ljudje iz prihodnjih rodov bi lahko izumili časovni stroj. Tako preteklost kot prihodnost bi bili polni ljudi, ki ne bi pripadali nikamor. Dokler sanjaš, je vedno izhod. Grace sanja zgodbo, ki jo Sid piše. Prijateljstvo s Čangom, ki je nekakšen časovni mojster in nadzorovalec življenja, je mrtvo, ker je Sid sebičnež.
Besede lahko ubijajo. Besede lahko spremenijo resničnost. Austerjevo raziskovanje pisateljeve ustvarjalnosti kaže, da iz njegove tvarine nastajajo zgodbe s samostojnimi pomenskimi elementi, kot so besede, slike in drugi predmeti, ki so z usodnimi močmi vpeti in povezani v vsečasnost. Prevladuje pisateljeva pripovedna izbira zgodbe v zgodbi. Svet ni razumen in urejen prostor, ampak vladajo v njem naključja. V opombah spodaj je vrinjena vzporedna zgodba, v kateri Auster pojasnjuje, pa tudi razčlenjuje odnose in dejanja. To je roman o iskanju posameznikove identitete skozi upanje, prijateljstvo in odpuščanje. Sid je strgal modro beležko in jo vrgel v smeti. Takrat se je začela resnična, kruta zgodba.
Vladimir Kajzovar
Šah
Na Ptuju do petka 15. državno prvenstvo Stran 8
Atletika
MIrko Vindiš zmagal v treh disciplinah
Stran 8
Padalstvo
Čuš in Podgorškova druga na Hrvaškem
Stran 9
Nogomet
V Kidričevem gostovala reprezentanca Omana Stran 9
Nogomet
Zavrč slavil v derbiju s Palomo
Stran 10
Nogomet
V M. Soboti 3000 gledalcev na tekmi 3. SNL Stran 10
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik
tednik
Športni zavod Ptuj
2250 Ptuj, Čučkova 7 . Telefon: 02/787 76 30
www.športnizavod-ptui.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL - Liga Simobil - 4. krog
Zaključna žoga ostala neizkoriščena za obe ekipi
Foto: Športne novice
Veselje po doseženem zadetku Ptujčanov: Viktor TTenevski, Aleš Šmon, Marko Drevenšek in Robert Težački (Drava Ptuj, modri dresi), v ozadiu Deian Djuranovič (Domžale, rumeni dres).
Drava - Domžale 1:1 (0:0)
STRELCA: 1:0 Težački (58), 1:1 Nikezič (74)
DRAVA: Dabanovič, Gorin-šek, Šmon, Lunder, Šterbal, Miljatovič, Emeršič, Prejac (od 58. Drevenšek), Trenev-ski (od 83. Bosilj), Sladojevič (od 45. Težački), Chietti. Trener: Srečko Lušić
DOMŽALE: Strajnar, Zavrl (od 68. Nikezič), Zeljkovič, Elsner, Djuranovič (od 73. Junior), Stevanovič, Ilič, De Souza, Kline (od 65. Kirm), Rakovič, Matič. Pomočnik trenerja: Martin Magister.
Ljubitelji nogometa na Ptujskem so nestrpno pričakovali tekmo z Domžalami, ki so eden najresnejših kandidatov za sam vrh Lige Simobil. Domžalčani so v četrtek v Izraelu odigrali tekmo 2. pred-kroga pokala UEFA (z domačim Ashdodom so igrali 2:2) in s fizičnega vidika je bilo pričakovati vsaj manjšo prednost domače ekipe, ki pa ima po drugi strani velike težave s poškodbami, saj je seznam poškodovanih igralcev zelo dole: Čeh. Šfromaier. Aliba-
bič, Zajc, Korez, Tisnikar, N'Diwa.
Nogometaši Domžal so srečanje pričeli zelo odločno in samozavestno. Že v 1. minuti je z več kot 30 metrov poskusil Stevanovič, vendar je bil Dabanovič dobro postavljen. Novo priložnost so imeli gostje že v 3. minuti, ko je po idealnem prostem strelu Zeljkoviča z glavo slabo zaključil Matič. Malce pozneje so zapretili tudi domačini, ko je Šmon lepo podal v sredino, Gorinšek pa je v teku zadel Strajnarja. V 9. minuti so domači nogometaši naredili napako na sredini igrišča, gostje pa so nenadoma prišli do idealne priložnosti, saj se je Rakovič znašel sam pred Dabanovičem, vendar je preveč okleval in domači vratar je uspel strel obraniti. Ermin Rakovič se je že 5. minut kasneje znašel v še eni t. i. stoodstotni priložnosti, vendar je nekoliko s strani ciljal v daljši vratarjev kot in za las zgrešil. Do konca prvega polčasa sta imeli obe ekipi še nekaj polovičnih priložnosti, vendar do spremembe rezultata ni prišlo. Gostje so bili še naprej aktivnejši v polju in so
pokazali, da niso zaman tik pod vrhom prvenstvene razpredelnice.
Tudi drugi polčas so začeli napadalneje gostje iz Domžal, vendar so domačini hitro vzpostavili ravnotežje. Sledilo je obdobje odlične igre nogometašev Drave; igralci na sredini igrišča so dobro povezovali igro in plod tega so bile številne lepe priložnosti. V 58. minuti so Ptujčani pletli mrežo na razdalji 20 metrov od vrat, sledil je lep strel Te-žačkega in žoga se je znašla za hrbtom vratarja Strajnarja - 1:0. Že dve minuti kasneje je po levi strani lepo prodiral Šmon, sledila je podaja v sredino, kjer je žogo Trenevski prepustil Chiettiju. Slednji je lepo streljal, a je uspel Straj-nar s skrajnimi napori žogo preusmeriti mimo vrat Drave. Domžalčani so po napaki domače obrambne vrste uspeli izenačiti v 74. minuti. Po podaji Stevanoviča z leve strani se je sam znašel v skoku pred Dabanovičem Nikezič in premagal sicer odličnega vratarja domačih. Po tem zadetku so bili bliže zmage gostje, ki so imele še dve idealni pri-
Pol^rwri/^ îrt
Nikezič nista uspela doseči zadetka.
Na koncu sta obe ekipi lahko zadovoljni s končnim izidom, zadovoljni pa so lahko tudi gledalci (na Mestnem stadionu se jih je zbralo vsaj 1500), ki so videli dobro nogometno predstavo.
Slaviša Stojanovič, trener Domžal: »Tekme na Ptuju sem se bal, saj je bila to za našo ekipo tretja težka tekma v tednu dni, zraven pa še težko potovanje v Izrael. Naši fantje so v fizičnem smislu dobro zdržali ta ritem, priložnosti smo imeli več kot dovolj, tako da bi tekmo lahko tudi dobili, vendar sem glede na potek dogodkov vesel, da smo izenačili in osvojili točko.«
Srečko Lušič, trener Drave: »Moji fantje so dali na tej tekmi vse od sebe, tako da jim za predstavo čestitam. Da bi lahko zmagali proti Domžalam, bi morali odigrati še pametneje, omenil bi tudi priložnost za 2:0, ki je nismo izkoristili. Glede na zdravstveno stanje v naši ekipi smo lahko zadovoljni s točko.«
Janko Beziak
liga
o Vodafone'
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTATI 4. KROGA: Drava - Domžale	1:1 (0:0), Bela Krajina - Maribor Pivovarna Laško 2:2 (0:2), HIT Gorica - CMC
Publikum 2:1 (2:1), Nafta - Primorje 1:0 (0:0),	Rudar -	Anet Koper 2:1 (1:1)
1.	HIT GORICA 4	3 1 0	9:2	10
2.	NAFTA 4	3 0 1	5:3	9
3.	DOMŽALE 4	2 2 0	12:2	8
4.	DRAVA 4	2 11	5:3	7
5.	CMC PUBLIKUM 4	112	4:5	4
6.	PRIMORJE 4	112	3:4	4
7.	ANET KOPER 4	112	4:6	4
8.	BELA KRAJINA 4	1 1 2	3:9	4
9.	RUDAR 4	1 0 3	3:12	3
10.	MARIBOR PIVO. LAŠKO 4	0 2 2	4:6	2
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTATI 1. KROGA: Livar - Aluminij 2:3 (0:1), Krško - Factor 3.2, Zagorje - Supernova Triglav 0:0, Svoboda - Dravograd 4:1, Tinex Šenčur - Dravinja 2:1.
Nogomet • 2. SNL
Odločil Denis Topo
lovec v 86. minuti
Livar - Aluminij 2:3
(0:1)
STRELCI: 0:1 Ozim (9), 0:2 Veselič (46), 1:2 Kokalj (50), 2:2 Biščan (66), 2:3 To-polovec (86)
ALUMINIJ: M. Rozman, Čeh (od 85. Trstenjak), To-polovec, Vrenko, Golob, Mli-narič, Ozim, Dugolin, Repina (od 62. T. Rozman), R. Mari-nič (od 72. Vtič), Veselič. Trener: Edin Osmanovič.
Nogometaši Aluminija so odlično pričeli novo prvenstvo, saj so slavili zmago v
Ivančni gorici proti izkušeni ekipi Livarja. Za goste iz Kidričevega se je igra začela zelo dobro, saj je v 9. minuti Ozim zadel v polno. Podoben je bil tudi začetek drugega polčasa, ko je domačo obrambo mati-ral Veselič. Potem je premoč na igrišču pripadla domačim nogometašem, ki so dosegli dva zadetka in uspeli izid izenačiti. Želja po uspehu je obrodila sadove štiri minute pred koncem srečanja, ko je Denis Topolovec dosegel tretji, zmagoviti zadetek za svoje moštvo.
Danilo Klainšek
■ AWMIfJWHIlJ^SMlfit^
Livar tokrat ni uspel pretopiti Aluminija.
Ptuj • 70. obletnica Šahovskega društva in 15. državno prvenstvo
Izjemni tekmovalni in organizacijski dosežki
V športni dvorani ptujske gimnazije je ŠD Ptuj - Veplas Velenje 12. avgusta pripravilo osrednjo slovesnost ob 70. obletnici delovanja društva, ob tej priložnosti pa so tudi predstavili zbornik društvenega delovanja v tem obdobju, ki ga je napisal Janko Bohak, in predstavlja celovit pregled dosežkov ptujskega šaha na tekmovalnem in organizacijskem področju.
Gre za edinstveno edicijo te vrste v Sloveniji. Jubilej so združili s 15. državnim šahovskim prvenstvom za članice in člane. Slavnostne trenutke je s člani društva in ljubitelji šaha delil tudi minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver, ki se tudi spozna na šahovsko igro. Zaupali pa so mu pred-sednikovanje častnega odbora jubilejne slovesnosti in državnega prvenstva. Obljubil
je, da si bo prizadeval, da bo šah ostal sestavni del šolskih vsebin v Sloveniji, že sedaj pa je šah tudi eden od izbirnih predmetov in vsebin. Ptujskemu šahovskemu društvu je zaželel še veliko tekmovalnih in organizacijskih uspehov. Za kulturne užitke so na slovesnosti poskrbeli plesalca Jernej Brenholc in Danijela Pekič ter glasbenika Grega Kozar in Marko Črnčec.
Foto: Črtomir Goznik
Prva poteza ministra za šolstvo in šport dr. Milana Zvera proti najmočnejšemu igralcu prvenstva Juretu Borišku, mednarodnemu šahovskemu mojstru.
Foto: Črtomir Goznik
Nagrado z listino častnega člana društva so prejeli Janko Bohak, Janez Podkrajšek in Martin Majcenovič. Ob 70. obletnici društva pa so prvič podelili tudi najvišje priznanje - listino častnega predsednika, ki jo je prejel Milan Kneževič.
Foto: Črtomir Goznik
Član lO Olimpijskega komiteja - Združenja športnih zvez Slovenije Bogdan Gabrovec je presedniku ŠD Ptuj - Veplas Velenje Danilu Polajžerju izročil plaketo olimpijskega komiteja.
Udeležence slovesnosti in 15. državnega šahovskega prvenstva za članice in člane je v imenu Šahovske zveze Slovenije nagovoril Milan Kne-ževič, ki je na čelu zveze že od leta 1981. 70. obletnica delovanja ŠD Ptuj - Veplas Velenje ni samo praznik ptujskega, temveč tudi slovenskega šaha. Zlata doba slovenskega šaha se pričenja v samostojni Sloveniji. Leta 1992 so slovenski šahisti v Manili za Slovenijo osvojili prvo olimpijsko kolajno. Slovenski šah uživa velik ugled v svetu, šahisti so v Slovenijo pripeljali tudi doslej največji športno-kulturni dogodek v samostojni Sloveniji, šahovsko olimpiado na Bledu leta 2002, ki je bila tudi najbolje organizirana olimpiada doslej.
Ptujsko šahovsko društvo je eno najboljših v Sloveniji, o tem pričajo ob športnih rezultatih tudi družbena priznanja, dve plaketi občine
Ptuj in zlata plaketa Šahovske zveze Slovenije, ki so jo doslej prejela le tri društva. V čast in ponos mi je, da sem član tako uspešnega društva, je še posebej poudaril Milan Kne-ževič, predsednik Šahovske zveze Slovenije, tudi nosilec številnih priznanj za svoje angažirano delo na področju šaha in tudi sicer.
Milan Kneževič -častni predsednik
Za dosedanje delo mu je ŠD Ptuj - Veplas Velenje dodelilo najvišje priznanje - listino častnega predsednika, ki so ga ob 70. obletnici društva tudi prvič podelili. Z listino častnega člana društva pa so nagradili tri zaslužne člane: Janka Bohaka, Janeza Pod-krajška in Martina Majceno-viča. Zlate plakete so podelili Milanu Kneževiču. Janku Bo-haku in Janezu Podkrajšku.
Srebrne plakete so za izjemne tekmovalne uspehe podelili Aniti Ličini in Tatjani Vaupo-tič, za uspešno organizacijsko delo Silvi Razlag, za razvoj šahovske igre, uspešno delo v organih društva in izjemne tekmovalne uspehe Danilu Polajžerju, za izjemne tekmovalne uspehe v dopisnem šahu Borisu Žlendru, za po-
pularizacijo šahovske igre in tekmovalne uspehe Martinu Majcenoviču, profesorju Jožetu Čiču so srebrno plaketo za njegov vsestranski prispevek in popularizacijo šahovske igre podelili posthumno. Njegov spomin so počastili z eno-minutnim molkom. Bronasto plaketo sta za izjemne tekmovalne uspehe prejela Rado Brglez in Gregor Podkrižnik, Boris Rojic pa za vsestranski prispevek k razvoju šahovske igre. Pisna priznanja so podelili Jasni Jelen Pavlin, Heleni Rižnar, Viktorju Napastu, Robertu Roškarju, Žanu Belša-ku, Viktorju Pernatu, Ivanu Voršiču, šahovskima sekcijama Gorišnica in Spuhlja ter trinajstim sponzorjem.
V imenu lO Olimpijskega komiteja - Združenja športnih zvez Slovenije je govoril Bogdan Gabrovec. Prepričan je, da bi moral šah igrati marsikateri športnik, ker bi bil potem športni duh drugačen kot je. Predsedniku ŠD Ptuj - Ve-plas Velenje Danilu Polajžerju je izročil plaketo Olimpijskega komiteja. V imenu MO Ptuj pa je govoril vodja oddelka za družbene dejavnosti lvan Vidovič. Prvo potezo v uvod 15. jubilejnega državnega prvenstva je povlekel minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver proti najmočnejšemu igralcu letošnjega prvenstva Juretu Borišku, mednarodnemu šahovskemu mojstru. Na 15. državnem prvenstvu v šahu za člane in članice, ki bo potekalo do 19. avgusta, sodeluje 48 članov in 15 članic.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Na 15. državnem prvenstvu v šahu za članice in člane sodeluje 48 šahistov in 15 šahistk.
Atletika • Veteranske igre v Kanadi
Mirko Vindiš zmagal v treh disciplinah
Član atletskega kluba Keor iz Ptuja, Mirko Vindiš, je ob koncu julija nastopal na veteranskih športnih igrah v kanadskem Edmontonu. Tam se je odlično odrezal, kar je bil vsekakor dober razlog za pogovor v Štajerskem Tedniku.
Štajerski Tednik: V katerih disciplinah ste nastopili na svetovnih veteranskih igrah v Edmontonu?
Mirko Vindiš: "Nastopil sem v uličnem teku na 10000 metrov, v krosu na 8000 metrov in v malem maratonu na 21 kilometrov."
Štajerski Tednik: Stari ste 41 let. V katero veteransko kategorijo sodite in kako so bile te razporejene?
Mirko Vindiš: "Sodim v kategorijo od 40 do 44 let. Veteranske kategorije se začnejo od 35 do 40 let in nato se
nadaljujejo po vsakih pet let v ženski in moški kategoriji."
Štajerski Tednik: Kakšni so bili vaši rezultati?
Mirko Vindiš: "V svoji kategoriji sem zmagal v vseh treh tekmah in sem bil kar malo presenečen nad svojimi rezultati. Absolutno sem bil v cestnem teku na 10000 metrov skupno peti, v krosu na 8000 metrov skupno drugi in v malem maratonu skupno tretji."
Štajerski Tednik: Kako bi vi ocenili konkurenco?
Mirko Vindiš: "Konkurenco bi težko ocenil, prav tako bi težko ocenil tudi vrednost svojih rezultatov. Jaz sem dal vse od sebe in sledili so vrhunski rezultati. Na samem tekmovanju pa ni bilo tistega svetovnega vrha atletov, s katerimi sem tekmoval v času svoje aktivne kariere."
Štajerski Tednik: Kaj bi dejali o organizaciji samega tekmovanja?
Mirko Vindiš: "Organizacija je bila na zelo visokem nivoju. Veteranske igre so na nek način tudi olimpijske igre in na njih je sodelovalo več kot 25000 športnikov iz 84 držav. Tekmovanja so se dogajala v 27 športnih panogah. Moje mnenje je, da takšnega tekmovanja ni sposobna organizirati celotna Slovenija."
Štajerski Tednik: Kakšen je bil obisk na tekmovanjih?
Mirko Vindiš: "Obisk je precej nihal, vendar je bilo na vseh tekmovališčih kar veliko gledalcev."
Štajerski Tednik: Ste se morda udeležili otvoritvene in zaključne slovesnosti?
Mirko Vindiš: "Otvoritev in zaključek je bil tako spektakularen kot na pravih Olimpijskih igrah. Program je trajal dobri dve uri skupaj s kulturno zabavnim programom."
Štajerski Tednik: Veteranske igre v Edmontonu vam bodo ostale v lepem spominu. Kako pa naprej?
Mirko Vindiš: "Vsekakor mi bodo ostale v lepem spominu. Naprej pa bom treniral bolj za sebe in bolj rekreativno. Moja želja pa je, da bi se čez štiri leta udeležil naslednjih veteranskih iger v Sydneyu v Avstraliji. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil tudi naslednjim sponzorjem: Talumu, Storalu, Vargasu in Revitalu, ker so mi s sredstvi pomagali, da sem lahko tekmoval v Kanadi".
David Breznik
Mirko Vindiš v cilju malega maratona.
Športne novičke
Rokomet / Prijateljska tekma
Žalec - Mercator Tenzor Ptuj 32:35 (20:16)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ: Raišič, Gregorec, Kelenc, Derčar 14, Ciora 7, Strmšek 1, Brumen 2, Šijanec 3, Vincek, Muršec 4, Lazarev 1, Prapotnik 2, Hameršak 1, Ramšak, Majcen. Trener: Neno Potočnjak.
Ptujske rokometašice so v polnem tempu priprav na novo sezono, ki se bo pričela 17. septembra. V soboto so ponovno gostovale v Žalcu pri domači prvoligaški ekipi in odigrale še eno prijateljsko srečanje. Razlog za ponovno gostovanje je zaprta športna dvorana Center. Srečanje je bilo dobro, domačinke so ves prvi polčas vodile, gostje iz Ptuja pa so lovile zaostanek, ki je ob polčasu znašal štiri zadetke.
V	začetku drugega polčasa so ptujske rokometašice zaigrale bolje, predvsem bolj učinkovito in v 45. minuti dosegle prednost dveh zadetkov (28:26), nato pa so zaigrale tudi mlajše igralke, ki so svojo priložnost dobro izkoristile ter uspele zadržati prednost, kar je na koncu pomenilo tudi zmago.
Takoj po tem srečanju v Žalcu so rokometašice Mercatorja Tenzorja Ptuj odpotovale na štiridnevne priprave na Kope. Na Ptuj se vračajo danes, jutri pa bi naj odigrale prvo domačo srečanje v športni dvorani Center z ekipo Milleniuma.
Danilo Klajnšek
Nogomet / Prijateljska tekma Aluminij - Oman 1:4 (0:1)
STRELCI: 0:1 Juniz (42), 1:1 Dugolin (63), 1:2 Taki (71), 1:3 Taki (75), 1:4 Mubarak (84)
ALUMINIJ: M. Rozman, Čeh, Topolovec, Vrenko, Golob, Mlinarič, Ozim, Dugolin, Repina, M. Marinič, Veselič. Igrali so še: Toplak, R. Marinič, Sagadin, T. Rozman, Gajšek, Trstenjak, Vtič, Stokanič. Trener: Edin Osmanovič.
Nogometaši Aluminija so v četrtek odigrali pripravljalno srečanje z reprezentanco Omana, ki se v Sloveniji nahaja na pripravah, kot selektor pa jih vodi nekdanji uspešen igralec in kapetan NK Rijeka Srečko Juričič. Dobro uro je bilo srečanje dokaj enakovredno, z rahlo premočjo gostov. Po izenačujočem zadetku pa so gostje zaigrali bolje in dosegli tri zadetke, zamudili še nekaj priložnosti in zasluženo premagali domačega drugoligaša, ki pa se je vseeno izkazal z nekaj dobrimi akcijami.
Danilo Klajnšek
Nogomet / Pokala na Videm in v Hrvaško
Nogometni klub Apače je v soboto in nedeljo organiziral dva turnirja. V soboto so merili moči veterani, kjer je nastopilo pet ekip. Prvo mesto je pripadlo ekipi Dubravke iz sosednje Hrvaške, druga je bila ekipa Apač, tretje pa Prepolje.
V	nedeljo pa so merile moči članske ekipe, ki bodo nastopile v prvenstvu MNZ Ptuj. Prvo mesto je osvojila ekipa Vidma, druga je bila Gorišnica, tretje pa Apače.
Danilo Klajnšek
Padalstvo / Mednarodno prvenstvo Hrvaške
Minuli vikend je bil ponovno zelo delaven za padalce in padalko iz ptujskega aerokluba. V hrvaški Reki je namreč potekalo mednarodno padalsko prvenstvo. Padalci AK so bili ponovno uspešni. V ekipnem delu so osvojili tretje mesto. Med fanti je drugo mesto osvojil Aleksander Čuš, deveto mesto pa Tomaž Korpar.
Kot ponavadi pa je na stopničkah stala Petra Podgoršek, ki je osvojila drugo mesto.
To soboto in nedeljo bo na letališču v Moškajncih potekalo zanimivo tekmovanje v skokih na cilj, tako, da bodo lahko ljubitelji te športne zvrsti "prišli na svoj račun".
Danilo Klajnšek
Kolesarstvo / Aktivni tekmovalci KK Bike-Ek
Meseca julij in avgust sta meseca dopustov, ko si ljudje želIjo nekoliko spočiti in se sprostiti, za športnike pa aktivnosti nikoli ne zmanjka. Tako je tudi za kolesarje in kolesarske KK BIKE - EK Haloze sezona v polnem teku, vrhunec pa bo dosegla na državnem prvenstvu v vzponu na Roglo. Ta 15 kilometrov dolga preizkušnja, s štartom v Zrečah in ciljem na Rogli, bo na sporedu to soboto.
Sicer pa sta za kolesarji in kolesarkami KK BIKE - EK Haloze dva vzpona. Prvi je bil vzpon na Rakitno, kjer so nastopili z dvema kolesarkama in enim kolesarjem. Natalija Veršič (ženske B) je osvojila zelo dobro tretje mesto, Andreja Bezjak (ženske A) je bila četrta, Iztok Božič (moški B) pa je bil sedmi.
Minulo soboto je bila ekipa še številnejša, uvrstitve pa še boljše kot v vzponu na Rakitno. V 11 kilometrskem vzponu na Černivec je bila Natalija Veršič druga, Andreja Bezjak pa peta. V moški konkurenci se je najbolje odrezal Zvonko Hase-mali, ki je osvojil drugo mesto, Iztok Božič je bil sedmi, Franc Frangeš dvanajsti, Dalibor Babšek pa štirinajsti.
Velike možnosti za visoke uvrstitve v skupni razvrstitvi med prve tri imajo Natalija Veršič, Zvone Hasemali, Iztok Božič in Miha Vantur.
Uspešno leto in dobre uvrstitve dokazujejo naslednji rezultati: Iztok Robič in Miha Vantur sta državna prvaka v kronometru, Natalija Veršič je dvakratna podprvakinja v cestni vožnji in kronometru, Andreja Bezjak pa je bila tretja v kronometru.
Danilo Klajnšek
Tenis / V Hajdošah 1. Rookie Challenge
V soboto se je v enem od redkih sončnih in vročih poletnih dni na peščenih igriščih teniškega centra Goja v Hajdošah odvijal rekreativni teniški turnir poimenovan »1. Rookie Challenge«.
Tekmovanja se je udeležilo 18 igralcev iz Ptuja in okolice, po dolgem in napornem dnevu pa smo zmagovalca dobili šele v večernih urah. Po petih odigranih dvobojih je zmagovalec turnirja Boštjan Derviši, v turnirju poražencev prvega kroga pa je slavil David Hojnik. V sproščenem vzdušju so tenisači druženje zaključili s piknikom. Organizator turnirja, Beno Gregorec, je bil ob koncu zadovoljen z izvedbo: »Igral se je privlačen tenis, boji so bili zelo zanimivi, saj so bili igralci precej izenačeni. Turnir je bil rekreativnega značaja, čeprav se je v boju za točke v igralcih prebudil tekmovalni duh. Najboljši so ob koncu prejeli zgolj simbolične nagrade, saj je bolj pomembno, da se tenis igra. Tudi z vremenom smo imeli precej sreče, tako da ocenjujem, da je ta športno - družabni dogodek uspel in ga bomo naslednjo leto zagotovo ponovili.«
Rezultati:
Finale repesaža: Hojnik - Perša 9 : 3
Polfinale: Derviši - Podpadec 9:0, Vaupotič - Ljubec 9: 4
Finale: Derviši - Vaupotič 9:2
UG
Uspešni tekmovalci KK Bike-Ek
Boštjan Derviši, prvi zmagovalec Rookie Challenga.
Poli maraton • 3. september 2005
Ambasadorji gibanja 3. Poli maratona
Dr. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj:
»Kolesarstvo je eden od najbolj plemenitih športov. Kot oblika rekreacije ponuja množico užitkov in sprostitev, nagovarja k zdravemu načinu življenja in spodbuja plemenitost telesa in duha. Kot šport pa kolesarstvo zahteva toliko garanja in odrekanj kot vse drugo, kar vodi k uspešnosti.
Seveda se tudi letos vidimo na tretjem Poli maratonu, 3. septembra v Moškajncih!«
Benka Pulko, svetovna popotnica, Slovenka leta 2003:
»Večji del mojega medijskega življenja se je odvrtel na kolesih. Zasebno večino življenjskih poti pretečem in prehodim. Na tak način se otresam odvečnih kilogramov in zamegljenega uma. Biti zdrava in zadovoljna sama s seboj je prvi korak do mojega uspeha. Predlagam, da zdrav način življenja postane slovenski nacionalni šport.«
Igor Bavčar, predsednik uprave holdinške družbe Istrabenz:
»Redna telesna aktivnost je zaradi svojih mnogostranskih vplivov na človeka vse bolj civilizacijska vrednota. Naložba v šport, rekreacijo in gibanje je najboljša investicija našega življenja. Le takšna rentabilnost lahko
zares poganja kolesa napredka v kakovosti življenja posameznika, na kar nas opozarja tudi znani rek: Zdravje je vse, brez zdravja pa je vse nič.«
Alenka Godec, pevka:
»Vzrok za odločitev, da živim bolj zdravo, je bilo moje počutje. Enostavno sem začutila, da lahko veliko naredim zase s pravilnim prehranjevanjem in telesno aktivnostjo. Rada se na potep odpravim s svojim kužkom, pozimi smučam, ko je topleje tudi ro-lam. Moje življenje mi nekako »organizira« moj sin, ki rad kolesari, zato se bomo v letošnjem letu rekreirali tudi na dveh kolesih. Vsem kolesarjem želim uspešno »Poli turo« in ljudem spo-
ročam, naj živijo tako, kot se najbolje počutijo, čimveč uric pa naj preživijo na svežem zraku.«
Mitja Mahorič, profesionalni kolesar Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj:
»Nisem si mislil, da je pot v kolesarski karieri tako strma. A sem jo prevozil! Zame so vedno prave samo najtežje poti. Iz majhnih izzivov nastajajo veliki, zato hočem vedno več! Moja dobra kondicija je redna telesna aktivnost na kolesu. Naj postane tudi vaša, ko bomo skupaj kolesarili na Poli kolesarskem maratonu.«
Dr. Dražigost Pokorn, dr. med., spec. spl. higiene:
»Pravilna prehrana in vsakdanja telesna aktivnost sta bistveni sestavini zdravega načina življenja, ki ohranjata in krepita naše zdravje. Zdravje Slovencev pa še vedno zaostaja za zdravjem v razvitih evropskih državah. Če smo vsak dan vsaj pol ure telesno aktivni in zaužijemo tudi dovolj sadja in zelenjave, je to lahko že dobro izhodišče za vzdrževanje normalne telesne teže in dobrega zdravja. Vsakdanje kolesarjenje je lahko boljša rekreacija kot sta hoja ali celo tek.«
Pika Božič, pevka:
»Šport, rekreacija in zdrava prehrana imajo v mojem življenju veliko vlogo, saj moram zaradi vseh nastopov poskrbeti za odlično telesno pripravljenost. Rekreacija je moja stalnica. Pred leti sem kar pogosto kolesarila, zdaj pa že nestrpno čakam, da moja hčerkica Liu zraste in takrat bova skupaj zagnano vrteli kolesa. Tisti, ki se ukvarjate s športom, to počnite še
naprej, ostali pa čim prej začnite! Saj veste: zdrav duh v zdravem telesu!«
Tanja Subotič, Di@log company
Pika Božič
Dr. Roman Glaser
Benka Pulko
Igor Bavčar
Alenka Godec
Mitja Mahorič
Dr. Dražigost Pokorn
•i*lJ
Veselje podaljšuje življenje in utrjuje zdravje.
marâïbn
Letališče Moškanjci pri Ptuju, 3. september 2005
največji slovenski rekreativni icolesarski dogodek www.perutnina.com
Fotor: UG
Foto: dk
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, 1. SML, 1. SKL
V Murski Soboti 3000 gledalcev na tekmi 3. SNL!
3. SNL - VZHOD
REZULTATI 1. KROGA:
Zavrč - Paloma 2:1, Šmarje pri Jelšah - Holermuos Ormož 0:0, Veržej Črenšovci 0:3, Tišina - Beltinci5:1, Mura 05 - Maleč-nik 4:1, Železničar - Pohorje 1:0, Stojnci - Kovinar Štore 0:0
Že prvi krog tekmovanja v 3. SNL - vzhod je prinesel derbi srečanje v Zavrču, kjer sta se srečali najbolje uvrščeni ekipi minulega prvenstva. Nogometaši Palome iz Sladkega vrha so bili vedno neugodni nasprotnik in tokrat ni bilo nič drugače, saj so prvi povedli, vendar je nogometašem Zavrča do konca prvega polčasa uspelo izid izenačiti in nato z zadetkom Jake Poštraka preiti v vodstvo. Na koncu se je izkazalo, da je to bil tudi zmagoviti zadetek.
V Šmarju pri Jelšah so gostovali ormoški gradbeniki. Samo srečanje je bilo povprečno, sodnik pa je podelil kar deset rumenih kartonov. Osvojena točka Ormožanov pa bi lahko bila dobra vzpodbuda za nadaljnja srečanja. Nogometaši Stojncev so v nedeljskem domačem srečanju pričakovali zmago proti Kovinarju iz Štor, vendar se je srečanje končalo z delitvijo točk, brez zadetkov.
Ne moremo pa mimo srečanja v Murski Soboti med Muro 05 in Malečnikom. Zmagovalec je bil znan praktično pred pri-četkom srečanja, zanimivo pa je, da je bilo na stadionu Faza-nerija preko 3000 gledalcev),
Foto: Črtomir Goznik
Jakob Poštrak (Zavrč), strelec zmagovitega zadetka
kar je rekord za obisk tekem v tretjeligaški konkurenci.
ZAVRČ - PALOMA 2:1 (2:1)
STRELCI: 0:1 Žabota (20), 1:1 Lenart (33), 2:1 Poštrak (44)
ZAVRČ: Dukarič, Frangež, Zdelar, Lenart, Gabrovec, Kokot, Kuserbanj, Murko, Golob, Letonja, Poštrak (od 63. Fridl). Trener: Miran Emeršič.
ŠMARJE PRI JELŠAH - HOLERMUOS ORMOŽ 0:0
HOLERMUOS ORMOŽ: Po-lak, Novak, Jurčec, Kunštek, Jerebič (od 86. Prapotnik), Lesjak (od 69. Bezjak), Horvat, Govedič, Fijavž (od 59. Piberč-nik), Kolenc, Hertiš. Trener: Drago Posavec.
STOJNCI - KOVINAR ŠTORE
0:0
STOJNCI: Gabrovec, Rižnar, Milošič, Rumež, Vilčnik, D.
Bezjak, B. Bezjak, Krepek, Murat, Žnidarič, Gaiser. Trener: Miran Klajderič.
ŠTAJERSKA LIGA
REZULTATI 1. KROGA:
Peca - Dornava 3:0 b.b., AJM Kungota - Brunšvik 1:0, Šoštanj
-	Mons Claudius 2:1, Bistrica
-	Zreče 1:4, MU Šentjur - Ge-rečja vas Unukšped 0:0, Šentilj Jarenina - Oplotnica 1:2, Mali Šampion - Pesnica 3:1.
S tekmovanjem so pričeli tudi nogometaši v Štajerski ligi, kjer so bili rezultati bolj ali manj pričakovani. Po pričakovanju so slavili nogometaši Šoštanja, Zreč in Oplotnice, ki bi naj bili tudi najresnejši kandidati za vrh prvenstvene razpredelnice.
Po žrebu naj bi se v prvem krogu v Mežici srečala dva novinca v tem tekmovanju in si-
cer Peca in Dornava. Žal pa do srečanja (uradnega) ni prišlo, saj gostje niso imeli vpisanih zdravniških pregledov, ki so pogoj za nastopanje v tem rangu tekmovanja. Dileme okoli registracije v korist Pece s 3:0 ne bo, bo pa to šola za novince v Štajerski ligi, da bodo bolj pazljivi. Nogometaši »prevoznikov« iz Gerečje vasi so gostovali v Šentjurju in osvojili točko, brez zadetkov.
Neprijetno pa so svoje najbolj zveste privržence »razveselili« nogometaši iz Slovenske Bistrice, ki so v minuli sezoni igrali v 3. SNL - vzhod in izpadli. Tokrat so jih brez večjih težav premagali nogometaši Zreč. Začetno vodstvo je Bistri-čane očitno preveč zaneslo, saj jih potem praktično ni bilo več na igrišču.
PECA - DORNAVA 3:0 b.b.
Nogometaši Dornave so sicer pripotovali na srečanje v Mežico, vendar v športnih izkaznicah niso imeli vpisanih zdravniških pregledov.
MU ŠENTJUR - GEREČJA VAS UNUKŠPED 0:0
GEREČJA VAS UNUKŠED: Petek, Sagadin, Slaček, B. Krajnc, Kaisesberger, Ciglar, Debevec, Prigl (od46. Gaj-šek), Hertiš, Novak (od 75.G. Krajnc), Habjanič (od 46. Kokot). Trener: Anton Sel.
BISTRICA - ZREČE 1:4 (1:1)
STRELCI: 1:0 Poljanec (1),
1:1 Josič (40), 1:2 Alenc (48), 1:3 Potnik (84), 1:4 Djuranovič (90)
BISTRICA: Šipek, Broz, Mo-drič, Mergedušič (od 46. Kolar), Robar, Zupanič, A. Stegne, Leva, Poljanec, Obrovnik, Gradič (od 83. M. Stegne). Trener: Marjan Pečnik.
1. SML in 1. SKL
V soboto popoldne so dokaj številni ljubitelji nogometa lahko uživali na stadionu Aluminija in sicer najprej na kadetski, nato pa še na mladinski tekmi. V Kidričevem so domačini gostili ekipo državnih prvakov iz Nove Gorice. Kadeti Aluminija so igrali dobro, vendar so na koncu morali priznati premoč svojim sovrstnikom HIT Gorice.
Bolj zanimivo in razburljivo je bilo na mladinskem srečanju, kjer so oboji prikazali dobro igro. Mladinci iz Nove Gorice so slavili minimalno zmago, ki so jo dosegli z zadetkom v 85.
minuti. Kidričani svojih priložnosti niso znali izkoristiti. Poglavje zase pa je bil sodnik tega srečanja, ki je s svojimi odločitvami zasenčil sicer dobro srečanje.
ALUMINIJ - HIT GORICA 1:2
(0:1)
STRELCI: 0:1 Fratinar (35), 1:1 Gorani (61), 1:2 Kolander (85)
ALUMINIJ: Sagadin, Medved, Drevenšek, Tišma, Fruk, Lah, Furek, Ljatifi (Breg), Toplak, Tement, Gorani (Rampre). Trener: Bojan Špehonja.
ALUMINIj - HIT GORICA 0:3
(0:1)
STRELCA: 0:1 Žigon (24), 0:2 Stojko (57), 0:3 Stojko (69)
ALUMINIJ: Lipovac, Mihi Lešnik, Kušar (Lončarič), Medved, Hojski, Kovač, S. Krajnc (Pečnik), Miha Lešnik (Šešo), Justinek (D. Krajnc), Rotman (Topolovec), Meznarič. Trener: Simon Vidovič.
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Nogomet / Maribor Pivovarna Laško v Apačah, Varteks v Ormožu
V sredo, s pričetkom ob 17.30 uri, bo v Športnem parku v Apačah gostovala ekipa mariborskega prvoligaša Maribor Pivovarna Laško, ki bo z domačo ekipo odigrala prijateljsko nogometno srečanje.
Nogometni klub Holermuos Ormož bo v sredo ob 17.30 uri na svojem stadionu gostil ekipo hrvaškega prvoligaša Varteks, sicer vodeče moštvo v prvenstvu sosednje države.
Danilo Klajnšek



r\íTD
î5]MÎKI®(â


SGiSi^&îixyoscŒ asb	asss ©


DKOí


2o Siï^ï]® ®I3®KÍ
aeu®®® o® DKÍ WIM;®


Síí^o®
Sd®®® QM) ;
- íiMimm MSI?	[imiujo ®B	cá:

H^RNyf
AvtoD^M
Zanimiva potovanja se lahko začnejo - mitsubishi grandis
Verjeli ali ne, pri mitsubishiju imajo številne izkušnje z izdelavo velikih enoprostorcev. Med prvimi so začeli ponujati enoprostorska vozila v vseh pomembnejših razredih, vsa pa so nosila povsem vesoljska imena (space star, space gear, space wagon).
Kateri je največji med Mitsubishiji je seveda odvisno predvsem od tega, kako pojmujemo besedo največji. Za nekatere je to lancer s številnimi zmagami na rallyjih, spet drugim bolj »diši« terenec pajero, ki vlada na svetovnih brezpotjih od davnega leta 1981!
Obstaja pa tudi bolj enostaven način pojmovanja besede največji, izražen v centimetrih. Takrat zmaga grandis. Le od kod so dobili oblikovalski navdih? Po konceptnih vozilih space liner in CZ 3 tarmac. Da je grandis povsem drugačen med sebi enakimi in da si pri mitsubis-hiju »upajo«, je mogoče ugotoviti že na prvi pogled. Agresiven nos avtomobila, rahlo vzpenjajoča se stranska linija in padajoča streha takoj pritegnejo. Smernika in zadnje luči skrivajo tehnologijo LED- diod. V dolžino prekaša evropske konkurente, kajti grandisu manjka do petih metrov le slabih petindvajset centimetrov. Po želji in potrebah se lahko v njem pelje do sedem ljudi. Tudi košarkarjev, kajti prostora kar ne zmanjka. Vendar pa; saj veste: sedem sedežev je tako, kot če bi vaš avto premogel 400 konjev moči. Sploh jih ne potrebujete, po
drugi strani pa je lepo, če jih imate. Prostor, namenjen prtljagi, se lahko zmanjša, kadar zadnje sedeže izvlečemo, pa tudi nekoliko poglobi. Vendar pa prtljage sedmih potnikov vanj ne boste spravili. Grandis je predvsem limuzinski kombi s petimi udobnimi sedeži in temu primernim prtljažnim prostorom. Pri razvoju motorjev so se mitsubishijevi inženirji odpovedali sistemu neposrednega vbrizga GDI (!), kar je presenetljiva odločitev. Ob sistemu elektronskega nadzora delovanja ventilov, so mu zato namenili tehnologijo prilagodljivih časov in hodov odpiranja sesalnih ventilov. Ob 2.4- litrskem bencinskem štirivaljniku, je na voljo še dizelski agregat z dvema litroma delovne prostornine, le- tega pa si je mitsubishi sposodil oziroma kupil pri volkswagnu. S to razliko, da mitsu-bishijeva različica premore nekaj manj motorne moči. Grandis že v osnovi ponuja veliko: opremljen je z zavornim dodatkom ABS, elektronsko porazdelitvijo zavorne sile, sprednjimi in stranskimi varnostnimi blazinami ter zavesami za prvo in drugo vrsto potnikov. Ko smo
postal daljši. Večino jih dobite serijsko, ostale pa boste lahko dodajali na zanimivih in zabave polnih potovanjih s svojimi najdražjimi.
Nissanov kompaktni enoprostorec tone
ravno pri varnosti, naj omenim še zate-govalnike in omejevalnike zatezne sile na samih tritočkovnih varnostnih pasovih, pa tudi samodejno klimatsko napravo z ločenim upravljanjem za zadaj sedeče, ki ima v vročih poletnih dneh še kako pomembno varnostno vlogo. Za udobje skrbijo električna pomična stekla, potovalni računalnik, skoraj obvezen tempomat ter audio sistem s predvajalnikom zgoščenk. Razen petih otrok, za katere se boste morali kar sami »potruditi«, boste v grandisu našli veliko. Spisek družinskih vrednot je
Renault in nissan kar nekaj časa poslovno sodelujeta in zato si njuni avtomobili delijo ne le nekatere tehnične rešitve, pač pa celotne zasnove vozil. In tako je nissan javnosti predstavil izpeljanko renaultovega modusa z imenom tone. Moj prvi vtis je bil: »Pa ne že spet kakšen fiat multipla«. Pa ni tako. Nekaj razlik vendar najdemo. Tone je večji, prostornejši, pa tudi športneje naravnan, kot modus.
V dolžino meri 4,06 metra, na 2,60 metra medosne razdalje pa ponuja prostor za največ pet potnikov. Prednji del s kupolasto streho avtomobila spominja na micro, visoka bočna linija pa vam že na prvi pogled želi povedati, da je pred vami enoprostorec. Zadek krasijo zanimivo oblikovane luči z zavihkom na strehi, masko motorja pa so si z izjemo kroma sposodili pri hišnem terencu mura-nu. Notranjost avtomobila razsvetljujeta dve podolgovati strešni okni, sicer pa ni ravno revolucionarno zasnovana; najdemo pa nekaj aluminija ter številne (skoraj) obvezne odlagalne površine in predalčke; kamor koli se ozrete. Na račun zložljive zadnje klopi je dno prtljažnika popolnoma ravno, pod pokritim predalom pa se skriva dodatnih 90- litrov prtljažnega prostora. Nissan tone naj bi se začel prodajati v začetku prihodnjega leta, njegova limuzinska oziroma kom-bilimuzinska izvedenka pa naj bi zamenjali že kar zastarelo almero. Predvsem bo zanimivo izvedeti, kakšno cenovno politiko bodo ubrali pri nissanu, kajti re-naultov modus nikakor ni poceni.
Pripravil: Danilo Majcen
Zdravniški nasvet
Virusni hepatitisi in HIV - 2. del
HIV in AIDS
Virus HIV (virus človeške pridobljene imunske pomanjkljivosti) povzroča sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti ali AIDS. Je hudo, ponavadi smrtno obolenje. Virus HIV lahko živi v človeškem telesu tudi več let, preden se pokažejo znaki bolezni - AIDS-a. Naše telo onesposobi za obrambo pred drugimi boleznimi in okužbami, ker napade in uniči bele krvničke. Ko se znaki bolezni pojavijo, so raznoliki in podobni kot pri drugih pogostih obolenjih: otekle bezgavke, kašelj, vročina, izpuščaj, huj-šanje, utrujenost, kožne spremembe in driska. Bolezen lahko poteka z različnimi oportunističnimi okužbami, rakavimi obolenji, bolezenskimi znaki prizadetosti živčnega sistema ali pa s splošnim telesnim propadom in hujšanjem. Samo zdravnik lahko po analizi krvi pove, ali je nekdo okužen
z virusom HIV. Najpogosteje se virus HIV širi z nezaščitenimi spolnimi odnosi z okuženo osebo, z uporabo okuženih igel in brizgalk (narkomani, tetovaža ter z okužene matere na plod in z dojenjem. Odkar vso kri krvodajalcev ter dajalce organov in tkiv testiramo na virus HIV, od leta 1986, je možnost okužbe s krvjo in presaditvijo organov ali tkiv izredno majhna. Pomembno je preprečevanje okužbe (varno spolno življenje, izogibanje okuženim iglam in ostalo kot že našteto pri hepatitisih), ker bolezni ni možno ozdraviti, niti ni na voljo cepiva. S HIV se ne moremo okužiti pri kašljanju, kihanju, rokovanju, objemanju, poljubljanju na lica, odpiranju vrat, uporabi skupnega jedilnega pribora in posode, uporabi stranišč in prh, pitju vode iz priprav, ki naredijo curek, uporabi javnih telefonskih govorilnic, obisku v bolnišnici, plavanju v ba-
Foto: Črtomir Goznik
Marija Šeruga Doliška, dr. med., spec. transf. med.
zenih, pikih komarjev ali drugih žuželk. Z zdravili lahko le zavremo razvoj AIDS-a in s tem podaljšamo življenjsko dobo okuženim osebam.
Slovenijo uvrščamo za zdaj med države z nizkim številom znanih okuženih. Od leta 1986 do junija letos je bilo prijavljenih skupno 119 primerov AIDS-a in 139 primerov okužbe s HIV, pri katerih se AIDS še ni razvil. V obeh skupinah je največ moških, ki imajo spolne odnose z moškimi, medtem ko do hitrega širjenja okužb med injici-
rajočimi uživalci drog in njihovimi spolnimi partnerji še ni prišlo. Morda so številke majhne, ker je obseg testiranja v Sloveniji v primerjavi z drugimi evropskimi državami relativno majhen.
Vsem ljudem s tveganim načinom življenja (homoseksualni stiki med moškimi, pogosto menjavanje spolnih partnerjev, intravenozno uživanje drog svetujemo ob testiranju na HIV še testiranje na virus hepatitisa B in C, ki sta bolj pogosta. Vendar med stikom s povzročitelji bolezni in pozitivnim testom ostaja kritično obdobje, ko bolezni s testi še ne moremo zaznati. Osebe s tveganim načinom življenja za prenos hepatitisa ali HIV-a prosimo, da se ne javljajo kot krvodajalci. Tudi od naše osveščenosti in ravnanja je odvisno, kako bomo ustavili smrtonosni pohod virusa HIV in AIDS-a.
Marija Šeruga Doliška, dr. med., spec. transf. med., predstojnica oddelka za transfUziologijo bolnišnice Ptuj
Moje cvetje
Cas za razmišljanje o novi sezoni
Teden dni visokih temperatur in nato spet padec na nižje temperature je nekatere rastline nekoliko hitreje pripravil do tega, da so pričele s kratkim poletnim počitkom. To pa je tudi čas, da pričnemo z vzgojo novih rastlin za naslednje cvetoče poletje.
Sobne rastline
Med njimi imamo prav gotovo kar nekaj plazilk, ali pa velike fikuse, monstere pa še katera druga bi se našla, ki je prerasla prostor, ki smo ji ga namenili. Tudi te rastline lahko sedaj porežemo in iz porezanih delcev vzgojimo nove rastline. Pri tem si ravno tako pomagamo s hormonskimi pripravki, ki vzpodbudijo hitrejši nastanek in rast novih korenin.
Okrasne gredice in balkonsko cvetje
Na okrasnih gredicah cvetenje enoletnic redno motijo padavine. Po vsakih takih padavinah je dobro preveriti, ali se ni zemlja okoli rastlin preveč zbila. Če se je, vam bodo rastline izredno hvaležne, če jo boste ponovno prerahljali. Letošnje padavine povzročajo tudi veliko izpiranje hranil iz zemlje. Zato je dobro, da tudi gredice z cvetjem pognojimo. Izberemo hranila z dolgotrajnim delovanjem, ki pa ne smejo vsebovati preveč dušika, ki je na pakiranjih označen s črko N. Še bolje pa je, da gredice zastiramo z organskimi zastirkami, ki ob razpadanju tudi hranijo rastline. take za-stirke so pokošena trava z vrtnih zelenic, ki jo prej nekoliko dosušimo. Zelo pogosta zastirka na okrasnih gredicah je lubje. Danes ga lahko dobimo v mnogih različnih barvah. Na klasičnih gredicah izberemo lubje barve zemlje, saj druge barve ne sodijo na gredice ob starejših hišah ali kmečkih vrtovih. Ob novih modernih hišah pa lahko tudi z izbiro lubja drugih, močnejših barv, na gredicah dosežemo zelo zanimive efekte. Zelo dobra zastirka v letošnjem poletju je
Foto: Miša Pušenjal<
Vratič srečamo za vsakim plotom, kako koristen je, pa se mnogi ne zavedajo.
tudi žitna slama. Slama sprejema toploto sonca podnevi in jo v letošnjih premrzlih nočeh oddaja rastlinam. Te so nam za toploto zelo hvaležne. Mnogi imamo težave s polži, kar je v letošnjem poletju seveda pogosto. Potem se lahko odločimo za zastirke iz nekoliko drugačnih rastlin. Ali pa te rastline pomešamo med ostale zastirke. Naslednje rastline namreč smrdijo polžem, in z zastiranjem tal z njimi, bomo te škodljivce vsaj delno pregnali z našega vrta. Seveda pa je potrebno take zastirke v tako deževnem vremenu, kot smo mu priča letos, redno obnavljati. In s katerimi rastlinami si lahko pomagamo? Med rastlinami, ki jih lahko najdemo v naravi so to bezeg, vratič in gozdna praprot. Vratič ravno sedaj cveti in ga boste zdaj najlažje našli in prepoznali. Je na sploh zelo uporabna rastlina v ekološkem vrtu. Te rastline naberemo, rahlo posušimo, nato pa z njimi zastremo tla okoli rastlin. Naravna zastirka je koristna za rastline iz večih razlogov: ohranja tla topla in vlažna, ob razpadanju je hranilo za rastline, nekatere - kot vidimo - odganjajo tudi škodljivce, tla varuje tudi pred močnimi padavinami, zato ostajajo rahla in nezbita. Če je zastirka dovolj debela in jo večkrat na leto tudi obnovimo, smo varni tudi pred mnogimi nadležnimi, predvsem enoletnimi pleveli.
Zelišča
Vratič sodi tudi med tiste rastline, ki bi jih bilo možno uporabljati v zdravilstvu. Ker pa je tudi strupen, je bolje, da ga uporabljamo samo za zdravljenje rastlin. Kot smo že lahko prebrali, smrdi polžem. Iz cvetov in listov lahko pripravimo škropivo, ki odpravlja pršice, deluje tudi proti rji in celo peronosporam in fitoftoram, to so ravno bolezni, ki nam sedaj delajo največ težav. Pol kilogramov listja in cvetov čez noč namočimo v pet litrov vode. Naslednji dan še nekaj listja in cvetov prekuhamo z nekaj vode. Nato vse skupaj umešamo, precedimo in rastlinske ostanke damo na kompot. Tekočino razredčimo še z dvakrat toliko vode in s tako pripravljenim pripravkom škropimo prizadete rastline. Ko ga že nabiramo, ga lahko naberemo več, saj si lahko pripravek naredimo tudi z suhih rastlin. PRIPRAVEK JE STRUPEN, zato pazite na otroke. Z njim lahko poškropimo tudi tla okoli grmov rododendronov.
Miša PUŠENJAK
Podravje • Čarovniški procesi na Borlu
Za orgije s hudičem
so (nekoč) sezigali!
Ha, mislite, da so (bile) čarovnice samo ženske? Se pa motite, vam kar takoj povem. TUdi moški so (bili) med njimi, in to brez vsakega dvoma - kot dokazujejo ostanki zapisanih zgodovinskih virov. Je pa tudi res, da jih je (bilo) manj in prav tako je res, da se beseda čarovnik na uho sliši precej lepše kot čarovnica. Ne vem zakaj, tako pač je, ampak coprali so eni in drugi, nekoč in danes.
Razlika je le v tem, da so včasih za hudobne coprnije sodili, mučili in zažigali. Danes pa, mogoče tudi zato, ker so se tisti redki preživeli nasledniki čarovnic (in čarovnikov) izučili dodatnih mojstrovin, ki jim povprečen ljudski um še ni prišel na sled, zloglasnih procesov proti njim ni več. Možno pa je tudi, da so sodobni mojstri copranja dodobra začarali tudi pravično sodstvo ali pa mu nagnali tolikšen strah v kosti, da se raje ukvarja z drugimi in ne s hudičevimi zadevami. Kdo ve.
Včasih je bilo to drugače. Pakt s hudičem, ponavadi ga je seveda storila ženska, saj je hudič vendarle moškega spola (čeprav je privlačil tudi moške, verjetno tiste, bolj is-tospolno usmerjene), je bil eden najhujših prekrškov, ki se je praviloma kaznoval s sežiganjem.
Največ čarovnic na Štajerskem?!
Če verjamete ali ne, na ozemlju Slovenije so bili najhujši preganjalci čarovništva prav Štajerci, in to prav na območju med Dravo in Muro. Sicer je nemogoče ugotoviti, ali je to zato, ker je bilo prav pri nas največ čarovnic ali pa največ njihovih preganjalcev, dejstvo pa je, da po številu izpeljanih procesov hudo vodimo. Po zbranih pisnih virih, kolikor jih je pač še ohranjenih, naj bi bilo v slovenskih krajih zaradi čarovništva umorjenih 500 oseb (po ocenah raziskovalcev enkrat več), 319 od njih pa je bilo ugonobljenih v našem območju okoli Borla in tja do Ljutomera. Od tega jih je 265 končalo na grmadi, 41 jih je izdihnilo že v času mučenja, ki so ga izvajali za priznanje krivde, 131 jih je menda odšlo k hudiču na neznan način, 54 se jih je uspelo izvleči z milejšimi kaznimi od smrti, šestim »tapravim« pa je uspelo ubežati sodbi ljudstva in njihovi potomci še danes mešajo štrene po Halozah in okolici, kar se definitivno kaže v vremenskih ujmah, suši, toči, po-zebi in še kakšnih drugačnih neprilikah, ki se v teh krajih še danes kar vrstijo.
Borl je imel enega najhujših sodnikov
Eno največjih čarovniških sodišč (poleg Ljutomera in Hrastovca), kjer se je sodilo
magačem, je bilo prav na Borlu. Borl je bilo sicer ne-priviligirano deželno sodišče, kar pomeni, da ni imelo svojega sodnika za t. i. krvne delikte, ampak ker je bilo premeščanje čarovniškega življa lahko hudo nevarno zaradi pobegov, se je na graščino potrudil priti razvpiti celjski sodnik Peter Lukrecij Aposte-lan, ki je bil znan kot smrtni sovražnik (lepih) čarovnic. Zakaj so se mu tako zamerile, zgodovina na piše, zato pa je ohranjen del zapisa, ki dokazuje, da je s svojim načinom izsiljevanja krivde »stopil na žulj« celo graški sodni gospodi. Da bi bila dokazana paritev ženske s hudičem, s katero je dobila čarovniško moč, je bilo namreč treba v času sodnega procesa na telesu hudičevke najti posebno hudičevo znamenje, ki bi to neizpodbitno dokazovalo. Pri eni izmed osumljenk, Katarini Drevenšek, ki je bila čarovništva obsojena leta 1701, so takšno telesno znamenje po hudih mukah na natezalnici in še kje uspeli odkriti šele potem, ko so jo popolnoma ostrigli in obrili, znak pa naj bi bil potem najden na notranji strani njenega spolovila. O tem dokazu je borlski sodnik obvestil graško sodstvo, da bi opravičil sežig na grmadi, temu pa se je postopek in odkritje dokaza na tako »spornem« mestu vendarle zdelo nekoliko prehudo. Katarina je morala vseeno zgoreti na grmadi.
Iz dokumentacije borslkih čarovniških sodnih procesov je najti še nekaj takih zapisov, iz katerih je razvidno, da so se prva sojenja začela okrog leta 1670. V slabih treh desetletjih, do leta 1701, so po pisnih virih na Borlu zaradi čarovništva zažgali najmanj deset žensk in dva moška, ker pa veliko dokumentov manjka, je bilo žrtev po mnenju poznavalcev še veliko več. Zadnji zabeležen proces proti čarovništvu pri nas datira v leto 1745.
Kazenski zakon o čarovništvu
Čeprav se čarovništvo povezuje z zgodnjim srednjim vekom, ga v Evropi ni bilo zaslediti pred 14. stoletjem. Začelo naj bi se nekje v Alpah, v množičnih procesih, ki so se razmahnili od 16. in trajali do sredine 18. stoletja, pa naj bi bilo zaradi čarovništva v Evropi usmrčenih okrog
Kaj se je dogajalo na čarovniških procesih na Borlu, bo za cirkulanski zbornik raziskal in zapisal dr. Matevž Košir.
bju je za dokaz o čarovniški duši nekega obdolženca bilo že dovolj povezati človeka s kakšno naravno nesrečo, leta 1532 pa je bil izdan Kazenski zakonik cesarja Karla V., ki je pomenil pravno podlago za čarovniške sodbe, saj je vseboval posebne člene, ki so se nanašali prav na to področje. Tako je recimo 44. člen govoril o tem, da je čarovništvo kaznivo dejanje le, če je škoda tudi dokazana. To je bilo sicer težko izvesti, zato je bil še najbolj »verodostojen« dokaz priznanje osumljenega, da je čarovnik/ca in da je s čaranjem povzročil/a škodo. Ker to ponavadi ni šlo zlepa, si je sodstvo pomagalo z mučilnimi napravami. Teh nima smisla posebej opisovati, vsekakor pa so bile višek človeške domišljije in če bi bile v veljavi še danes, bi bila naša slovita antikorupcijska komisija brez dvoma že brez pravega dela. Verjetno bi bilo dovolj le nazorno pokazati, kako delujejo.
Sploh pa je bilo vraževerje, zlasti verovanje v zle čarovni-ške sile, takrat tako zelo razširjeno, da so mu podlegali tudi sodniki in kazenskopravni zakonik ni prinesel v same procese nič novega, razen tega, da so pač sodbo z usmrtitvijo utemeljili s kakšnim od členov.
Donačka gora in sabat
Prvi uradno znani čarovni-ški proces pri nas, sicer s političnim ozadjem, je bila sodba proti Veroniki Deseniški leta 1427. Vrhunec pa je čarovništvo doživelo v 17. stoletju. V veliki večini so bile čarovništva res osumljene ženske, tu in tam pa tudi kakšen moški. Po zgodovinskih virih naj bi bilo tako kar 65 odstotkov
ga spola, dobrih 12 odstotkov je bilo moških razuzdancev in hudodelcev, za razliko pa se spol ne ve (zanimivo, ne?). Ženska je bila čarovništva obsojena na podlagi pričanj ljudi, ki da so jo videli letati z metlo ali na pujsih ali še na kakšnih zanimivih stvareh in delati zlo ter škodo po krajih ali pri ljudeh, najsi je šlo za naravne nesreče ali bolezni.
Da je ženska prišla do takšnega »statusa«, se je morala (ali pa je to naredila z veseljem?!) vdati hudiču. Hudič pa ni ravno monogamno bitje in da je lahko uspešno opravljal svoje poslanstvo na Zemlji, si je omislil cel kup nevest. Te so se shajale med seboj in z njim na strašnih orgijah, imenovanih sabat, večinoma na visokih, težje dostopnih gorah ali, sicer manj, na razpotjih, kjer jih navadna človeška roka (pravice) ni mogla doseči. (Če bi tako ravnal tudi naš poslanec Juri, se o njegovih »prosto-časnih« aktivnostih gotovo ne bi izvedelo.) Na sabat so seveda priletele po zraku in se potem razuzdano izživljale v najbolj demonskih užitkih, ki jim svetopisemska Sodoma in Gomora ne sežeta niti do kolen. Izjemno znano zbirališče oziroma sabat naših čarovnic je bila Donačka gora, kjer naj bi se redno odvijale čarovniško-hudičevske orgije. No, danes je Donačka gora bolj kot ne pozabljen hrib, ki ga obdelujejo bolj ali manj zavzeti pohodniki, tu in tam morda še kakšen zaljubljen parček, o čarovniških orgijah pa ni več ne duha ne sluha. Je pa, kot se govori, kar nekaj čarovnic z Donačke gore pre-
Pa brez zamere
Faušija
Pritlehnost debat o Humarju
Tomaž Humar je spet na (ravnih) tleh. Po enotedenski shrljivki na gori Nanga Parbat so ga rešili Pakistanski piloti s helikopterji Pa kaj bi vam to pravil, saj itak sami veste že vse, verjetno celo bolje od mene. Zadnji teden seje govorilo praktično samo še o Humarju. Kresala so se mnenja, padale so pripombe, za šankom so debate o politiki morale priznati premoč polemikam o Humarju in o vsem, kar se je zadnje čase dogajalo okoli njega. Nisem nalašč uporabil besede "polemika", kajti ta besedapopol-noma ustreza dejanskemu stanju.
Že koje bil Humar še gori v steni, so se namreč bili besedni boji pravzaprav o vsem, kar je imelo vsaj malo veze z njim, seveda pa še najbolj o njem samem. Pravzaprav so se polemike razširile do te mere, da so na koncu vključevale že lačne v Afriki in Afganistanu ter Pakistanu. V vseh teh polemikah se je pokazalo, da je nezanemarljivo velik del javnosti, kako bi rekel, ne indiferenten, ampak celo nekako obtožujoče nastrojen proti Humarju. In padali so tudi komentarji, kijih lahko označimo zgolj kot neokusne. Od tega, da bi ga morali kar tam zgoraj pustiti, kaj pa butelj sploh leze tja, pa vse do razglabljanj o tem, koliko bo zdaj to stalo, ko ga bodo s helikopterji potegnili z gore - v tem zadnjem je seveda skrito skrajno neokusno dejstvo, da se v podtonu takih vprašanj skriva lestvica prioritet, ki denar postavlja pred človeško življenje. Res presenetljivo, kako velika anti-Humarjeva klima se je ustvarila v deželi. Sicer so na koncu svojih izvajanj vsi bolj ali manj zamomljali, da mu ne želijo, da umre, ampak potem takoj spet zagnali vik in krik, kakšen norec da je, pa kdo bo to vse plačal in tako dalje.
Pa pustimo ob strani vse te neumestne pripombe in zabavljanja čez Humarja. Raje poglejmo, kaj bi se zgodilo v nasprotnem primeru. Pa ne v primeru, da Humarju ne bi uspelo preživeti, ampak v primeru, da bi prilezel po tej zakleti steni do vrha. Da bi steno preplezal. Potem bi bil naenkrat junak junakov. Ne bi bil neki nori Humar, ampak bi bil naš Tomaž, naš heroj, bil bi biser slovenstva, ki je svetu dokazal, kakšen klen in uspešen narod smo. In prav tisti, ki so ga zdaj najbolj blatili, bi se v tem primeru najbolj napihovali ter si po neki perverzni logiki lastili vsaj malo njegovega dejanja, kot da bi bili vsi soudeleženi pri njegovem podvigu samo zato, ker je Slovenec in smo tudi mi Slovenci. Velika večina bi v primeru Tomaževe zmage za šankom ali na ulici prijatelje veselo spraševala: "Si videl našega Tomaža, kakšen as je?" In kot rečeno, vsi bi naenkrat bili malo alpinista po duši in bi ga nosili na rokah.
Tomažu pač ni uspel podvig, ki ga je načrtoval. Čeprav je zmagal. Svojo zmago je dosegel s tem, da je preživel. Ta zmaga je najpomembnejša. In če ste koliko - toliko normalni, morate biti veseli zaradi tega. Vse drugo - od tega, zakaj sploh to dela in rine tja gor, pa vse tja do finančnih polemik - vse to je zdaj v drugem planu. Pa še to: človek, ki počne kaj takega, kot počne Humar, se tudi meni zdi malo nor. Ampak mu zato očitam, da to počne? Ne. Mu zato očitam, ker je tako sposoben in srčen, da si za početje, ki ga ljubi, zna najti sponzorje? Vsekakor ne. Privoščim mu. Kajti, kot rečeno, počne to, kar ljubi. In če že morate imeti človeka v zobeh, ga imejte zato, ker ste mu zavistni, da z vsem srcem počne to, kar si želi in ljubi, vi pa verjetno ne. Ker ne morete. Ali pa, ker si ne upate.
Gregor Alič
živelo procese in preganjanja, njihovi nasledniki in naslednice pa so se razselili po vseh okoliških krajih. Morda
pa se zna kakšen sabat še zgoditi, saj čarovništva pri nas ne preganjamo več ^
SM
hudičevim nevestam in po- 100.000 ljudi. V prvem obdo- vseh čarovniških bitij ženske- Donačka gora še vedno skriva ogromno skrivnosti...
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Zakulisje polfinalnega izbora za mis Slovenije
Manca, ministrova hči
14. finale tekmovanja mis Slovenije za mis sveta, ki bo 17. septembra v Cankarjevem domu v Ljubljani, vzbuja nevsakdanje zanimanje.
Foto: Črtomir Goznik
Manca Zver, ministrova hči, finalistka 14. tekmovanja mis Slovenije za mis sveta, dekle, ki je, čeprav se ji zmaga izrecno ne nasmiha ali pač, ena lenta pa zagotovo, v ospredju pozornosti letošnjega izbora za mis Slovenije..
Za to so "poskrbela" najmanj tri dekleta, Manca Zver, hči ministra za šolstvo in šport dr. Milana Zvera, ki bo 19. avgusta napolnila 20 let, Sanja Grohar, ki je bila pred izborom na lepotni operaciji, poleg tega ji napovedujejo pevsko kariero, Katja Cuderman, študentka prava, ki se je uspešno sprehodila že na nekaj lepotnih tekmovanjih, med drugim so jo lani na Ptuju okronali za mis Term, pa naj bi še pred finalom "zmagala".
Tri od dvanajstih finalistk so že tako sfavorizirane, da je ostalim dekletom v tem trenutku ostala le vloga statistk, ker že zaradi medijskega pritiska ne morejo seči po kateri od preostalih lent, ne glede na lepoto in druge vrline. Takšnega zakulisja doslej na izboru za mis Slovenije še ni bilo. Z vnaprejšnjim medijskim določanjem zmagovalk izbor po nepotrebnem izgublja na čaru. Tisti s spominom pa se bodo spomnili, da se je to dogajalo že v preteklosti, vendar ne v takšni razsežnosti kot letos. Lani je že pred finalom bilo jasno, da bo zmagala Živa Vadnov, kljub temu, da ni imela "višine", leta 2003 je bila "napovedana" zmaga Tine Zajc. Leta 2002, ko je zmagala Nataša Krajnc, izrazite favoritke ni bilo, 2001 je zmagala Rebeka Dremelj, tudi to je bilo pričakovano, kot leta 2000, ko je slavila Maša Merc.
Manca Zver, ki prihaja iz logov na Ptujskem, je nadvse simpatično temnolaso dekle, ki ni najbolj vesela, če se ji omeni, da je ministrova hči, ker je ona predvsem Manca Zver. Končala je izobraževanje v trgovski smeri, zdaj pa se izobražuje v kozmetični stroki. V Termah Ptuj, kjer so izbrali letošnje finalistke, očeta ministra ni bilo med gledalci, ker ni želel po nepotrebnem vzbujati pozornost. "Manco sem dva-
krat spremljal na podobnih tekmovanjih in prireditvah, ko še nisem bil minister. Glede nastopov na lepotnih odrih imam nekaj pomislekov, vendar se je Manca sama odločila za to. Niti na misel pa mi ne pride, da bi jo poskušal ovirati. Če bi se polfinalnega izbora za mis Slovenije udeležil, bi verjetno mediji takoj, ali vsaj nekateri poskušati prikazati, da sem s svojo prisotnostjo vplival na odločanje. Tega nisem želel storiti. Za Manco bom držal pesti. Tudi v Cankarjevem domu me ne bo, razen, če bom kje skrit. Manci seveda ni všeč, ker nisem zraven. Želim ji vse dobro, kot oče pa svoje hčerke ne vidim kot objekt lepote, kot vsi drugi, nevtralni opazovalci. Gledam jo kot svojega otroka, ki zdaj tekmuje z drugimi. Zaradi tega nisem najbolj navdušen, tudi sicer me lepotna tekmovanja, ne domača ne svetovna, najbolj ne zanimajo. Zdaj pa je tako, da sem s tem soočen v lastni družini," je za Štajerski tednik povedal Mancin oče, dr. Milan Zver. Na polfinalnem tekmovanju na Ptuju sta zanjo navijali mama in botrca, zanjo pa drži pesti tudi mlajša sestra Urška.
Nekateri so "favorizirali" tudi profesionalno vojakinjo Natašo Kirn, vendar ji kljub vsej podpori, tudi njenega sanjskega moškega, ni uspelo. Tekle so solze, tega pa ni bilo opaziti na Doris Slaček, drugi spremljevalki mis Štajerske, ki ji prav tako ni uspela uvrstitev v finale. Njeno nastopanje na polfinalu za mis Slovenije, ki so ga budno spremljali njeni domači, pa so izkoristili nepri-dripravi, ki so izropali njihovo domovanje v Dragoviču. S tem je tekma za lepotni izbor dobila še neko drugo dimenzijo.
MG
Ljutomer • Grossmannov festival digitalnega filma
Na otvoritvi tudi vnuka
S ponedeljkovo otvoritvijo razstave Grossmann in slovenskim žanrskim filmom Butnskala v režiji Francija Slaka se je minuli ponedeljek v Ljutomeru pričel Grossmannov festival digitalnega filma.
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: SANKAČ, TRIOLA, RASTER, OLA, KL, KI, KSI, MAJDA, FL, ARRAS, POTRES, VALT, OPRIJEMANJE, URADNIK, TOP, PAVLIN, MAH, AVI, KERSNIK, RENE, RUTENI, TKAČ, TACAR.
Razstavo številnih fotografij iz časa ustvarjanja pionirja slovenskega filma dr. Karola Grossmana, ki bo v ljutomerski galeriji Ante Trstenjak na ogled do 8. septembra, sta si ogledala tudi vnuka avtorja prvih slovenskih filmov iz leta 1905/06, Meta in Boris. Razstava je nastala v organizaciji Slovenske kinoteke v sodelovanju s Slovenskim filmskih arhivom pri Arhivu Republike Slovenije.
V okviru festivalskega tekmovanja za nagrado "Hudi maček" se je predstavilo 19 amaterskih filmov iz Hrvaške, Srbije in Črne Gore ter Slovenije: 2098 (režija Maria Marquer), Behind closed minds (Staša Pavlovic in Maja Prettner), Gero (Ana Morales, Myriam Hure in Merche Vidal Abarca), Hitrost ubija (Miha Šubic), Kartoše (Peter Beznec), Madež črnega vina (Mitja Klodič), Mousetrap (Bob Miloševic), Premoderni Vinči (Bojana Bregar), Slaba mati (Blaž Slana), Stadion (Gvozden Djurić), The swing never stop (Marko Kaćanski), Time II. (Tomi Valant), X (Ali-
na Zeichen, Nataša Sienčnik, Piervitorio Vittori, Bob Miliše-vić in Alfred H.) in Zid (Dženi Rostohar in Meta Habinc), iz Srbije in Črne Gore prihajajo filmi Armija (Filip Markovino-vić), Slučaj Andrije E. (Marko Cvejić), Traffic (Bob Miloše-vić) in Žur živih mrvaca (Si-niša Dugonjić), iz Hrvaške pa so bili na ogled digitalni film Orouboros (Jelena Bračun).
V sklopu Grossmannovega festivala digitalnega filma je bilo prikazanih tudi 23 filmov iz Avstrije, Srbije in Črne Gore, Bosne in Hercegovine, Nizozemske, Hrvaške in Slovenije, ki so bili uvrščeni v ožji izbor najbolje sprejetih filmov na Reviji amaterskega filma 2005 v Zagrebu, na ogled so bili tudi celovečerni filmi.
Miha Šoštarič
Foto : Miha Soštarič
Razstavo Grossmann, ki bo v ljutomerski galeriji Ante Trstenjak na ogled do 8. septembra, sta si ogledala tudi vnuka pionirja slovenskega filma Meta in Boris.
Zitence • Tradicionalna 15. žetev TD Dediščina
Dobra škopa zdrži 30 let!
Turistično društvo Dediščina iz Jurovskega Dola je organiziralo že 15. tradicionalno žetev, ki je letos potekala v Žitencah pri Verboštovih.
Kot je povedala predsednica TD Dediščina Marija Šau-perl, so se pred leti odločili za selitev prireditve iz vasi v vas. Selitev ima cilj pokazati različne navade v različnih koncih krajevne skupnosti in tako pritegniti k sodelovanju nove ljudi in ljudi predvsem povezati, tudi iz sosednjih občin.
Najprej so žanjice s pomočjo kosca požele pšenico
in moški so jo povezali v snope, ki so jih postavili v stave. Delo je spremljala pesem in »južina« ter razne dogodivščine. Po končani žetvi je sledila mlatev z »drešmašinom« in »geplom«. Na prireditvi so prikazali tudi mlatev s cepci. Po končani mlatvi so slamo pospravili v kopo; nekaj slame so tudi »škopali« in izdelali »škope«. Organizatorji so k
Utrinek z žetve
Žetev je spremljala tudi pesem.
sodelovanju povabili tudi 84-letnega Franca Baboska, ki je vešč škopanja ali pokrivanja strehe s slamo in je to svoje spretnost, ki jo znajo le še redki Slovenci pokazal obiskovalcem. Povedal je tudi, da če je škopa dobro pripravljena, lahko slamnata streha drži tudi trideset let. Franc se je tega opravila naučil od svojega očeta in to delo je opravljal
Ptuj • Galerija Lekarne Ptuj
Mladost Črtomira Goznika
V galeriji Lekarne Ptuj so 8. avgusta odprli razstavo mladega ptujskega fotografa Črtomira Goznika, absolventa Ekonomske fakultete Ljubljana, stalnega sodelavca Štajerskega tednika.
Prvo priznanje za svoje fotografije je prejel leta 1998, to je bilo priznanje Sveta Evrope. Lani je osvojil prvo mesto na natečaju Fotografska izkušnja. Prvič je samostojno razstavljal v galeriji Lokal patriot v Novem mestu v lanskem letu, ko je razstavljal tudi v Centru interesnih dejavnosti in na skupinski razstavi v galeriji Med-eiaNox v Mariboru. S ciklom
črnobelih fotografij na temo sodobne revščine se je letos predstavil tudi na prireditvi društva Stara steklarska. Razstava v Lekarni Ptuj je njegova četrta samostojna razstava, na kateri se predstavlja s svojim vidikom videnja letošnjega gesla razstav v tej novi ptujski galeriji "Ohranimo mladost". Na ogled bo do 9. septembra.
Ur
štirideset let. Organizatorji so pripravili tudi kulturni program, svoje spretnosti so prikazali še hoduljarji.
Prireditev je bila prava popestritev poletne sobote, na kateri so se mladi seznanjali s kulturno dediščino, starejši pa obujali spomine na tiste čase in kar precej jih je povedalo, da je takrat bilo res lepo.
Zmago Šalamun
Haloze • Poletni tabor skavtov
Od paža do viteza
Vrhunec vsakega skavtskega leta prav gotovo pomeni poletni tabor. Za razliko od starejših skavtov volčiči še ne taborijo s šotori, ampak spijo v hiši - letos je bila to sv. Ana pri Cirkulanah.
Na taboru otrokom pripravimo tudi drugo 'zgodbo' poleg džungelske, letos smo izbrali viteze in srednji vek. Tako smo sv. Ano za en teden, od 15. do 21. julija, spremenili v naš grad, voditelji so se spremenili v častne viteze, graščakinjo in oprodo (Renato Horvat), kot grajska kuharica pa je vskočila ga. Slavica Janžekovič, ki je svojo vlogo odlično opravljala.
Vsak otrok je moral najprej kot paž spoznati življenje na gradu, se izkazati z vrlinami in se preko igre izuriti za viteza. Tako so bili v nedeljo pri maši častno povišani v oprode, v noči iz ponedeljka na torek pa tudi v viteze. Na gradu smo gostili dvornega norčka (njegovo vlogo je izvrstno odigrala Jana Godec)
Volčiči in volkuljice
so najmlajša veja skavtov. Stari so od 7 do 11 let in se vse leto učijo preko džungelske govorice. To pomeni, da se vživijo v vlogo Mavglija - človeškega mladiča, ki odrašča med volkovi, učijo pa ga Akela, vodja krdela (njegovo vlogo je letos vodil Tadej Pintar); Balu, modri medved (duhovni asistent - kapucin br. Jurij Štravs); Bagira, črni panter (Anja Kaisersberger) in Kaja, zviti piton (Nina Godec). Letos se je v našem stegu Ptuj 1 nabralo 18 volčičev.
ter potujoče glasbenike in nastopače (Katarina Muhič s flavto in Barbara Lotrič s kividom). Osnove prve pomoči nam je predstavila Til-čka Emeršič, spoznavali pa smo tudi naravna zelišča, se naučili pisati s kaligrafskimi peresi, izdelovali milo, sveče, cofke in lutke , s katerimi
Podravje • Stanovalci domov upokojencev se povezujejo
Izlet, ki je prinesel nove stike
Dom upokojencev Ptuj, ki ima skupaj okrog 440 stanovalcev, vključno z Mure-tinci, je eden tistih domov, ki se lahko pohvali ne samo z visokim bivalnim standardom, temveč tudi s številnimi aktivnostmi in vsebinami, ki bogatijo vsakdan varovancev, ki jih drugi domovi ne poznajo, kot so na primer skupine prostovoljcev in informatorjev.
smo uprizorili večerno predstavo. S svojimi ščiti in meči smo se pogumno borili, ko so nas prišli napast sovražniki, skupaj pa smo se odpravili iskat sveti Gral, ki se je skrival na Borlu - in ga tudi našli!
Težko je na kratko opisati dogodivščine in enkratno vzdušje celega tedna. Zahvala gre tudi in predvsem staršem za njihovo zaupanje in pomoč, pa tudi vsem drugim dobrotnikom, ki so kakor koli prispevali. Namen tabora je bil otrokom ponuditi kvaliteten počitniški teden, jih naučiti nekaj 'viteških vrlin', ki so pomembne tudi za današnji čas in jim dati veliko veselja za življenje. Pri otrocih, ki se znajo izjemno vživeti v dano situacijo, je zgodba idealno vzgojno sredstvo za učenje in življenje skupaj. Navdušeni obrazi volčičev zadnji dan so dokaz za to.
A. K.
Letos so dodali novo; v okviru letošnjega izleta so obiskali Dom Danice Vogrinec Tabor Maribor in se srečali s tamkajšnjimi stanovalci. Izleta se je udeležilo 29 varovancev s spremljevalci. Sprejem je bil prisrčen in nepozaben, obe strani sta se izkazali tudi s kulturnim programom, so po vrnitvi povedali Ptujčani, ki svojega doma ne bi zamenjali za drugega, ker je zanje najlepši. Ogledali so si njihovo delovno terapijo, lahko so pokukali tudi v njihove sobe. Ptujski Dom upokojencev, življenje v njem, s poudarkom na družabnosti, ki je izredno živahno in poteka v več sku-
pinah, veliko pa dajo tudi na kulturno udejstvovanje, je predstavil predsednik Sveta stanovalcev Milan Mojzer. V pogovoru z nekaterimi izletniki smo izvedeli, da so se ga veselili tako kot vsi drugi, ki odhajajo na izlete in novim doživljajem nasproti. Gnala jih je tudi radovednost, ker so želeli izvedeti več o življenju in delu v katerem od drugih domov upokojencev. V pogovorih so si nekaterih izmenjali tudi naslove, da bodo lahko stike še poglobili. Jeseni stanovalce Doma Danice Vogrinec Tabor pričakujejo na Ptuju, ko jih bo med drugim pozdravil tudi pevski zbor stanovalcev doma.
Mariborski dom ima organiziran tudi dnevni center, ki ga na Ptuju še ni, čeprav si zanj prizadevajo že nekaj časa.
Pobuda za obisk enega od domov upokojencev je prišla od stanovalcev, da se začnejo povezovati tudi na ta način. Direktorica mag. Kristina Dokl ji je prisluhnila, pred obiskom pa je bilo potrebno v enem in drugem domu marsikaj narediti in pripraviti za obisk, je povedala Jelka Sužnik, dipl. socialna delavka. Šlo je za prvi tak obisk v okviru domov v Sloveniji, ker doslej takšne izmenjave oziroma navezovanja stikov še ni bilo.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Zadovoljni stanovalci ptujskega doma upokojencev po izletu (od leve proti desni): Ivanka Veber, Anica Horvat, Nežka Pečnik, Milan Mojzer, Jelka Sužnik, Marija Korban, Ciril Bohinc in Franc Vreže.
Foto: TS
Prireditvenih
Torek, 16. avgust
13.00 do 16.00 Ptuj, Mestni trg, Delavnice žongliranja za vse, ki se želijo preizkusiti ali nau~iti teh ve{~in, sledi nastop artistov
Sreda, 17. avgust
13.00 do 16.00 Ptuj, Mestni trg, Delavnice žongliranja za vse, ki se želijo preizkusiti ali nau~iti teh ve{~in, sledi nastop artistov
17.00 Ptuj, Dom upokojencev, terasa 1D, Babice in dedki pripovedujejo
17.00 Ptuj, Minoritski samostan, žonglerska predstava v Minoritskem samostanu na Ptuju. Nepozaben žonglerski {ov za vse generacije
18.00 Gomila, sre~anje ob mejnem kamnu iz leta 1754, v okviru Dnevov turizma, ki potekajo na Kogu pri Ormožu
Četrtek, 18. avgust
11.00
Kog, {otor, Javna radijska delavnica znancev, ki jo bo vodil novinar Tone Petelin{ek
Ptuj, Dom upokojencev, terasa 1D, Babice in dedki pripovedujejo
13.00 do 16.00 Ptuj, Mestni trg, delavnice žongliranja za vse, ki se želijo preizkusiti ali nau~iti teh ve{~in, sledi nastop artistov Kog pri Ormožu, v OŠ, odprtje razstave Dobrote kogovskih kmetij
Breg, OŠ, badminton za vse generacije
Ptuj, dvori{~e dominikanskega samostana, slavnostna otvoritev Filmskega kompasa, otvoritev s tolkalisti in plesalkami ter projekcijo kratkega dokumentarnega filma, »Film in Ptuj«, ki je nastal v produkciji Kluba ptujskih {tudentov + Teroristka, vstopnine ni
10.00
19.00
19.00 20.30
Kolosel Maribor
Torek, 16. avgust, 16.10, 18.30 in 20.50 S polnim gasom. Ob 17.00,
19.20 in 21.40 V objemu ~arovnice. Ob 18.00 Anthony Zimmer. Ob 16.30, 18.50 in 21.10 Fantasti~ni {tirje. Ob 22.10 Krvava romanca. Ob 16.40, 19.00 in 21.20 Ta{~a, da te kap. Ob 21.30 U~inek metulja. Ob 19.40 Jezne in zaljubljene. Ob 16.50 in 19.10 Kung fu frka. Ob 17.10, 19.30 in 22.00 Hi{a vo{~enih figur. Ob 16.20 in 21.50 Sahara. Ob 20.00 Vojna svetov. Ob 17.20 Roboti. Ob 19.05 Blueberry. Ob 18.40 in 21.00 O~arljiva Julija. Ob 16.35 Od{tekani petek.
Sreda, 17. avgust, ob 19.40 Čarli in tovarna ~okolade. Ob 16.10, 18.30 in 20.50 S polnim gasom. Ob 17.00, 19.20 in 21.40 V objemu ~arovnice. Ob 18.00 Anthony Zimmer. Ob 16.30, 18.50 in 21.10 Fantasti~ni {tirje. Ob 22.10 Krvava romanca. Ob 16.40, 19.00 in 21.20 Ta{~a, da te kap. Ob 21.30 U~inek metulja. Ob 16.50 in 19.10 Kung fu frka. Ob 17.10, 19.30 in 22.00 Hi{a vo{~enih figur. Ob 16.20 in 21.50 Sahara. Ob 20.00 Vojna svetov. Ob 17.20 Roboti. Ob 19.05 Blueberry. Ob 18.40 in 21.00 O~arljiva Julija. Ob 16.35 Od{tekani petek
Mali oglasi
STORITVE
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagič, s. p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.
KMETIJSTVO
KUPIM rabljen koruznjak. Tel. 041 875 779.
KORUZO, suho, po 28 sit/kg, prodam. Tel. 782 10 41
Vsak četrtek ob 20.00 uri
moôm 7
wuémm. 7
7. NAVIHANKE - Le veter odšel bo z menoj
6. STRICI-Moj dom je Slovenija
5. DINAMIKA - Od sreče po svoje vsak rad poje
4. Ans. TONIJA VERDERBERJA - Pobarvala sva listje
3. ŠUM - Z glasbo v srcu
2. KORENINE-Tako je bilo
1. SICER-Postoj prijatelj moj
1.	SAŠA LENDERO-Luna
2.	ROK KOSMAČ - Živim le zate
3.	WERNER & BRIGITA ŠULER - Hej mala opala
4.	DOMEN KUMER-Do Portoroža
5.	PLATIN-Kaj je to ljubezen
6.	ČUKI - Ena po domače RMX
7.	BAŠTINO-Kraljica
Poskočnih 7
Veličastna 7
Glasujem za:_
Ime in priimek: _ Tel. številka: _
ice poiljlte n» dopisnicah na naslov; MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 318. 2250 Ptuj
Oriejčicove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Nagrado prejme: Darja Serdiniek, Apače 86,
2324 Lovrenc na Dr. polju
PRODAM hrastove in če{njeve deske, debeline 5/4. Tel. 041 371 819._
NESNICE, mlade, pred nesnostjo, rjave, grahaste in črne, opravljena vsa cepljenja, prodajamo. Vzrejali-{če nesnic Sor{ak, Podlože 1, Ptujska Gora.
BELE koko{i in peteline, težke od 4 do 5 kg, po 750 sit za žival, prodajamo. Naročila sprejemamo po tel. 688 13 81 ali 040 531 246, Re{ek, Star{e 23.
PRODAM obračalne pluge 10 col in leseno vrtno mizo s klopmi 2 m. Tel. 751 54 21 ali 040 700 725.
TELICO, črno - belo, brejo 7 mesecev, prodam ali menjam za teličke simentalke. Tel. 618 05 67.
NEPREMIČNINE
PRODAM trisobno pritlično, zelo lepo stanovanje v bloku, v izmeri 76 m2, starost 30 let, v zelo lepem predelu Ptuja. Možna tudi menjava za 1 - 1,5 sobno, z va{im doplačilom. Tel 041 954 632, od 15 do 20 ure.
MOTORNA VOZILA
PRODAM motorno kolo Aprilia, 125 RS, letnik 97. Tel. 041 559 495.
Želite mali oglasi tudi na spletnem portalu
IZhePLSi
Naročnikom Štajerskega tednika nudimo 20% popusti
NaroČite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike. ^
_ lir
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
AERipĐIKe
www.aerobika.net
NAROČILNICA ZA TEDNIK Ime in priimek:			
Naslov:			
Pošta: ^Ě Davčna številka: Telefon: Datum naročila: Podpis:	1 RADIO IhUNK Ptuj d.0.0. Raičeva 6 2250 Ptuj		
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Pet let ie na t-vojem grobu svečke gorijo, nam v očeh pa solze se iskrijo.
V	srcih naših bole~ina je skele~a, saj v grob s teboj
odšla je naša sreča.
V	SPOMIN
15. avgusta je minilo pet let žalosti, odkar nas je po težki bolezni zapustila
Silva Žampa
24.12.1965 - 15.08.2000 LEVANJCI 10
Za tabo ostaja tiha bolečina in praznina.
Tvoji najdražji.
Kako prazen dom, dvorišče tvoje, oko zaman te išče. Imel teiko si iivljenje, le trud in delo tvojih pridnih rok, za vedno nam ostaja.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega očeta, dedka, pradedka in botra
Janeza Polanca
rojen 13. 12. 1922 IZ DORNAVE 20/A
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in sv. maše, nam pa izrekli sožalje.
Hvala cerkvenemu pevskemu zboru za odpete žalostinke. Hvala govornikoma za besede slovesa. Hvala gospe Mariji za molitev. Hvala gospodu patru ter zastavonoši društva upokojencev, godbeniku za odigrano tišino ter podjetju Mir. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: otroci z družinami, vnuki in pravnuki.
v
Štajerski
TEDNIK
in
AER0ĐIKE
Ta teden prejme ^ ^ osem brezplačnih obiskov Centra aerobike:
TAl CHICHUAN, TREBUŠNI PLES. UADBA ZA MALČKE. SAMOOBRAMBA IN AEROBIKA 1

ime in priimek
Franc Čagran
Žamenci 6,8888 Pornava
Nagrajenec prejme nagrado po pošti.
Kidričevo • Nastaja center športnega turizma
Umetna trava je že, hotel še bo!
Medtem, ko se v Ptuju zaradi umetne trave še na veliko prerekajo in vse, kar so uspeli narediti doslej, je nekaj okroglih miz, so se v Kidričevem zadeve lotili brez velikih besed. Zato pa za velikim igriščem NK Aluminij že "raste" igrišče z umetno travo, kmalu pa bodo zgradili še športni hotel.
V nogometnem klubu Aluminij, kjer se lahko pohvalijo z 260 aktivnimi igralci, že vrsto let uspešno igrajo v II. Slovenski nogometni ligi, drugo leto pa uspešno tudi v I. Slovenski kadetski in mladinski ligi, je že zgrajen teren za igrišče z umetno travo, ki naj bi bilo dokončano prihodnji mesec.
Predsednik NK Aluminij ZvonkoJevšovar je upravičeno ponosen, saj se zaveda da je to tudi posledica njegovih prizadevanj med 9-letnim vodenjem kluba: "Vesel sem, saj imamo skupaj kar 12 ekip, ki aktivno tekmujejo v nogometu. Dečki U 14 že 4. leto igrajo v 1.državni ligi, drugo moštvo kadetov pa igra v Medobčinski nogometni zvezi Ptuj. Zelo uspešno igrajo selekcije U 8, U 10 in U 12 v vseh tekmovanjih, ki jih pripravljajo v MNZ Ptuj, naše pionirsko moštvo pa igra tudi za druge sosednje klube, kot sta Apače in Ge-rečja, s katerima tudi sicer odlično sodelujemo.
Ocenjujem, da imamo ta trenutek daleč najboljšo mladinsko nogometno šolo na širšem območju Dravskega in Ptujskega polja, ki jo vodi Simon Vidovič.
Foto: M.Ozmec
Zvonko Jevšovar že 9.leto uspešno vodi NK Aluminij.
Svojo trditev pa lahko takoj podkrepim z odličnimi nastopi v vseh treh mladinskih selekcijah v 1. ligi in članskega moštva v 11. ligi."
Imate za vsa moštva na razpolago dovolj igrišč?
"Mislim da, sicer pa ga še povečujemo. Trenutno imamo vadbeni prostor na dveh igriščih z naravno travo, poleg tega pa imamo še vadbeno igrišče na mivki, možnosti za treniranje pa imamo tudi na dobrem hektarju urejenih zelenic okrog igrišč. V sklepni fazi pa je tudi izgradnja novega igrišča z umetno travo maksimalnih velikosti, po predpisih UEFE, ki je osvetljeno z 240 luksi na višini enega metra, kar zadostuje tudi predpisom igranja pod žarometi. Osnova za to igrišče je že zgrajena, oziroma nasuta in utrjena. Pričakujem, da bodo dela končana do
Foto: M.Ozmec
Novo igrišče je že zgrajeno, utrjeno in razsvetljeno, tako, da je pripravljeno za postavitev umetne trave iz Belgije.
konca prihodnjega meseca."
Z umetno travo ste torej prehiteli Ptujčane?
"Po vseh peripetijah z umetno travo v Ptuju moram povedati, da naš projekt teče ločeno od ptujskega, sicer pa v nobenem primeru ne jemljemo umetne trave Ptujčanom. Strinjamo se tudi s tem, da je center Medobčinske nogometne zveze na Ptuju, kakor se spodobi za center regije."
Od kod pa prihaja umetna trava v Kidričevo?
"To bo najnovejši izdelek, ki prihaja iz Belgije, ostalo naj bo za sedaj še skrivnost.
Foto: M.Ozmec
Mladinci NK Aluminij med treningom na pomožnem igrišču, za katerim se sveti osnova za igrišče z umetno travo.
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo na Primorskem delno jasno, drugod pretežno oblačno, Padavine bodo čez dan slabele in do večera ponehale. Pihal bo okrepljen severni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 13, na Primorskem okoli 15, najvišje dnevne od 14 do 20, na Primorskem danes do 23, jutri okoli 25 stopinj C. Obeti
V sredo in četrtek bo delno jasno in suho. Severni veter bo v sredo oslabel in v četrtek ponehal. Topleje bo.
Sicer pa vzporedno s tem igriščem, oziroma za njim, poteka izgradnja še enega dodatnega igrišča maksimalnih velikosti z naravno travo, tako, da bomo imeli spomladi možnost uporabe štirih velikih nogometnih igrišč, kar bo zagotovo več kot dovolj."
Vse to je precej drago, kako ste zagotovili sredstva?
"V tej fazi je investitor novogradenj v celoti NK Aluminij, v teku pa so pogovori z Nogometno zvezo Slovenije, da bi v Kidričevem ustanovili nogometni vadbeni center za vse državne selekcije, vključno s člansko."
Torej so vaši načrti zelo ambiciozni?
"Vsekakor, saj poleg tega z znanim investitorjem načrtujemo ob igriščih še izgradnjo hotela visoke kategorije, ki bo zadovoljil tudi zahtevnejše goste. Ogledali smo si že nekatere podobne "športne" hotele v sosednji Avstriji, kamor zahajajo tudi takšni klubi kot so Arsenal, Milano in Ajax. Prepričani smo, da bomo z vso našo infrastrukturo, torej z vsemi igrišči in hotelom, vsaj enakovredni tej ponudbi Če nisem preskromen, pa ocenjujem, da bomo celo boljši.V prehodnem času, dokler ne bo zgrajen še hotel, bomo pomagali zapolnjevati hotelske zmogljivosti na Ptuju.
Vsekakor želimo dokazati, da lahko z nogometom in športnim turizmom tudi tržimo. Vsa ta leta je naš NK Aluminij vlagal ogromno denarja in naporov v infrastrukturo in vzgojo mlade selekcije nogometašev, zato je čas, da se nam vse to začne tudi vračati."
M. Ozmec
^mtÂïïKOf
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriščna vrata -daljinski pogoni -Idjnčavničarskadela
-	manjša gradbena dela
Osebna kronika
Rodile so: Edita Dvoršak, Zg. Verjane 26, Sveta Trojica - Dominika; Nina Potočnik, Sp. Jablane 23 - Gašperja; Mojca Kostanjevec, Placar 72 - Sonjo; Martina Zidarič, Anželova 19, Ptuj - Aljaža; Tatjana Kralj, Dr-stelja 28 - Vala; Andreja Jerenec, Popovci 6/a, Videm
-	Dajano; Maja Kavčič, Kidričeva ul. 68, Ljutomer
-	Luka; Mateja Dobaj, Ob gozdu 15, Ruše - Tjaža; Helena Križanec, Dobrina 17, Žetale - Gašperja; Alenka Podgorelec, Gomila pri Kogu 43 - Romana; Mateja Kozar, Pristava 25/a, Ljutomer - Nejo; Alojzija Korez, Jelovice 4, Majšperk - Silvo; Aleksandra Levanič, Ul. 25. maja 4, Ptuj - Jaka; Helena Medved, Dragonja vas 37, Cirkovce - Karin; Danica Junger, Kozminci 15/a, Pod-lehnik - dečka; Darja Trafela Pleteršek, Slovenja vas 38, Ptuj - deklico.
Umrli so: Matilda Pal, Jurovci 4, umrla 30. julija 2005; Marija Lebar, Bratislavci 39, umrla 2. avgusta 2005; Marija Brus, Podvinci 110/a, umrla 3. avgusta 2005; Marija Mohorko, Apače 170, umrla 5. avgusta 2005; Jožef Majerič, Čermožiše 24, umrl 5. avgusta 2005; Marija Osebek, Strejaci 6, umrla 2. avgusta 2005.
Črna kronika
Mlada voznica ostala vkleščena
Na Ljutomerski cesti v Ormožu je 10. avgusta okoli 6.40 ure prišlo do prometne nesreče. 52-letni voznik tovornega vozila Renault Master Furgon je vozil po Ljutomerski cesti iz smeri Gregoričeve proti Vinarski ulici v Ormožu. V dolgem desnem blagem preglednem ovinku je zapeljal v levo, na nasprotno smerno vozišče, kjer je trčil v osebni avtomobila Renault R5, ki ga je takrat v nasprotni smeri vozila 20-letna voznica. Zaradi trčenja je osebni avtomobil odbilo nazaj, tako da je obstal pravokotno obrnjen na vozišče, tovorni avtomobil pa je odbilo v desno, na pločnik, kjer je obstalo. Voznica osebnega avtomobila je ostala vkleščena v osebnem avtomobilu, iz katerega so jo rešili gasilci, zatem pa je bila zaradi poškodb z reševalnim vozilom odpeljana v Splošno bolnišnico Ptuj.
Petnajstletnik izsilil prednost
15-letni voznik kolesa z motorjem Tomos ATX 50 je 9. avgusta ob 19.15 uri vozil po lokalni cesti iz smeri Dorna-ve proti kraju Borovci. Ko je v Dornavi pripeljal do križišča s prednostno cesto, ni ustavil pri prometnem znaku stop, temveč je zapeljal na prednostno cesto v smeri Borovcev. Takrat je po prednostni cesti pripeljala 40-letna voznica osebnega avtomobila Renault R5, ki je s sprednjim desnim delom vozila trčila v voznika kolesa z motorjem, zaradi česar je ta padel po vozišču. Zaradi poškodb je bil z reševalnim vozilom odpeljan v Splošno bolnišnico Ptuj.
Vlomilci so na delu
V noči na 11. avgust je neznani storilec vlomil v prostore Lovskega doma Hoče, od koder je odtujil alkoholne pijače, vrtno kosilnico in nekaj gotovine. Lovsko družino je s tem oškodoval za okoli 300.000,00 tolarjev.
Neznani storilec je v času od 30. 7. do 8. 8. 2005 vlomil v stanovanjsko hišo v Farovcu pri Črešnjevcu, iz katere je odnesel zlatnino in denar v skupni vrednosti okoli 200.000,00 tolarjev. Prav tako neznani storilec je v noči na 9. avgust vlomil v skladiščne prostore podjetja Inometal na Zagrebški cesti v Mariboru, od koder je odtujil okoli 1500 kg nerjaveče pločevine inox v različnih dimenzijah in oškodoval podjetje za okoli 1.500.000,00 tolarjev. Isto noč je nekdo "obiskal" skladišče srednje šole za kmetijsko mehanizacijo, od koder je odtujil čistilec znamke KARC-HER in oškodoval šolo za 550.000,00. Nič kaj bolje je ni odnesla kapela na Zg. Velki, iz katere je neznanec v času med 3. in 6. avgustom odnesel dva lesena kipa angelov, visoka pol metra, stara okoli 200 let.
Kolesarji povzročili 66 prometnih nesreč
Kolesarji so poleg pešcev ena izmed varnostno najbolj izpostavljenih kategorij prometnih udeležencev. Pogosto so žrtve prometnih nesreč zaradi neustreznega ravnanja voznikov motornih vozil, predvsem zaradi neprilagojene hitrosti ter nepravilne strani in smeri vožnje. Veliko nesreč pa se je zgodilo zaradi napak in neizkušenosti otrok ali neupoštevanja cestno prometnih predpisov kolesarjev, ki najpogosteje ne upoštevajo pravil o prednosti in ne svetlobnih prometnih znakov (semaforjev), za vožnjo ne uporabljajo ustreznih prometnih površin (kolesarskih stez), vozijo po nepravilnih straneh cest, ponoči niso ustrezno osvetljeni, ne uporabljajo zaščitnih kolesarskih čelad, itd.
Varnost kolesarjev na območju PU Maribor se je v letošnjem letu - glede na enako obdobje lanskega leta - poslabšala. Zgodilo se je 123 prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi kolesarji. V teh prometnih nesrečah sta letos umrla že 2 kolesarja (lani niti eden), 15 je bilo hudo in 97 lahko telesno poškodovanih.
Zaskrbljujoče je dejstvo, da polovico prometnih nesreč povzročijo kolesarji sami. V letošnjem letu so tako povzročili 66 prometnih nesreč.
Sicer pa je doslej na območju PU Maribor umrlo 25 udeležencev v prometu, v enakem obdobju lani pa 24.