»BManaHiHOHaHHHKi g AVE MARIA i „ Ur! Nabožni mesečnik za verno slovensko ljudstvo Januar, 1949 AVE MARIA Letnik 41 Evangeljski prizori T 1 HIDESET dolgih let je Jezus preživel v tihem, domačem življenju. Medtem je že umrl njegov krušni oče, sv. Jožef. Zdaj pa s tridesetim letom napoči zanj čas, da nastopi pred ljudmi kot obljubljeni Odrešenik. Prav te starosti je bil tudi egiptovski Jožef, ko je od Faraona dobil častno ime “odrešenik sveta" in postal njegov zet in sovladar. “Trideset let je bil David star, ko je začel kraljevati.” Ta doba je torej popolna moška doba. Človeška narava takrat dozori iz se pokaže v vsej svoji sveži moči. Sv. Tomaž akvinski govori o skrivnostnem pomenu števila 30, ki je sestavljeno iz treh desetic. Desetica pomeni izpolnje¬ vanje desetih božjih zapovedi; trojka pa vero v sv. Trojico; oboje skupaj torej popolnost krščanskega življenja. Evangelij molči o tem, kako se je poslovil božji Sin od svoje ljubljene Matere. Pot, ki jo je nastopil, je bila zelo resna. Vodila je v trpljenje in v sramotno smrt. Najprej pa ga je peljala k reki Jordanu, kamor so že drugi romali, da jih tam krsti sveti puščavnik Janez Krstnik. Janez ni doslej poznal Jezusa. Le to mu je bilo od Boga razodeto, da je Me¬ sija oni, na katerem bo videl sv. Duha. V puščavi se prvič sreča z Jezusom. Njegovo bistro, duhovno oko brž spozna v Jezusu mocT sv. Duha. A silno se za¬ vzame, ko stopi predenj Jezus s prošnjo, da naj ga krsti. Na vso moč se mu bra¬ ni. Jezus mu pa reče, da se spodobi izpolniti vso pravico, in šele nato zvrŠi Janez na njim obred svojega krsta. Sv. Ambrož pravi: “Pravica je to, da prej sam začnešf, kar veliš, naj drugi store, in da druge opominjaš s svojim zgledom.” Jezus je torej hotel s svojim krstom dajati dober zgled. Imel je pa še druge pomenljive vzroke. S svojim krst¬ om je posvetil vodo, da je postala primerno sredstvo za sv. krst novega zakona. Zopet piše sv. Ambrož: “Gospod se je dal krstiti, ne da bi očistil samega sebe, marveč da bi očistil vodo. Tako naj bi voda, omita s Kristusovim telesom, ki ni poznalo greha, imela pravico do krsta.” Hotel se je Jezus tudi s svojim krstom pridružiti grešnikom, da je namreč v vseh stvareh postal njim enak, razen v grehu. Modri j»ri Jezusu AVE MARIA 3 NADŠKOF SV. ILDEFONZ, Praznik 23 Ljubitelj: Marijini ■f-n V. Ildefonz je bil sin plemenitih staršev. Rodil se J e leta 607. v špan- skem mestu Toledo. Dva svetnika sta ga vzgaja- la- ? zgodnji mladosti je ga poučeval njegov ujec Evgenij, pozneje sveti Izidor, nadškof sevilski, najsvetlejša luč katoliške cerkve na Španskem. Ko je Ildefonz odrastel, je šel po zgledu svojega strica Evgenija v samostan. Drug za drugim sta zasedla oba prestol toletanskih nadškofov. Po smrti svetega Evgenija je imenoval kralj za nadškofa v Toledu Ildefonza, ki je bil takrat benediktinski opat. Vladal je toletansko nadškofijo od decembra 657. do 23. januarja 667. Sveti Ildefonz je bil posebno gor¬ eč častilec preblažene Device Marije. Njegovo pobožnost do nebeške Matere sta nesmrtno proslavila dva slavna španska umetnika, Murillo in Calderon. Kako nežno jo je ljubil, kako otroško vanjo zaupal, kako apostolsko je bil vnet za njeno čast, je razodel zlasti v svojem spisu: „Knjiga o devištvu svete Marije zoper tri nevernike. ” Zoper krivoverca Joviniana in Helvid- ija pa zoper nekega Juda je v silno vznesenih besedah zagovarjal deviško čast božje Matere. Po njegovi smrti sta dve legendi nastale, ki označujeta naklonjenost božje Matere napram svetega Ildefon¬ za. Prva pripoveduje, kako je sveta Leokadija vstala iz groba, ko je sveti Ildefonz molil pri njem, in se je v imenu preblažene Device Marije za¬ hvalila, ker je branil njenodevištvo. Druga legenda pripoveduje, kako se je Marija sama prikazala, sedeč na škofovskem sedežu, kjer je on navadno ljudstvo učil in blagoslovil. Bilo je v noči pred praznikom Marijinega vnebozetja. S svojo duhovščino je šel v cerkev, na vse zgodaj, da bi daroval sveto mašo. Ko pa prvi spremljevalci pridejo do cerkvenih vrat in jih odpro, oplaši jih velika svetloba, ki je vso cerkev razsvetljevala. Ustrašili so se in nazaj zbežali. Pobožni škof pa, ki je s sv. Pavlom lahko rekel: „Nič nimam na vesti,” gre naprej po pre¬ čudni svetlobi do kapele Matere božje. Ko povzdigne svoje oči, zagleda v koru in po cerkvi polno čistih devic, ki so prepevale pesmi, kakor jih le v nebesih peti znajo. Ko pa ponižno pogleda nebeško kraljico, sliši jo, da mu tako govori: »Ljubljeni Ilde¬ fonz, dobri in zvesti služabnik, le tako spolnuj svoje dolžnosti. V zna¬ menje moje vdanosti pa sprejmi iz mojih rok plačilo, katero ti iz za¬ kladov svojega Sina prinesem. Vzemi oblačilo, katero je moj božji Sin blagoslovil, to te bo z milostjo na¬ polnilo. Nosi ga pri daritvi svete maše o mojih največjih praznikih, ker si se, kot zvesti in modri služabnik, vedno name oziral. In ker je moje slavljenje iz tvojih ust v srca tvoje črede seglo, zato hočem, da že tukaj spoznajo, da si mi dopadljiv, in zato 4 AVE MARIA naj te vidijo oblečenega s tem dragim oblačilom, katerega ti tu podam. Enkrat boš imel delež veličastva in zveličanje izvoljenih vso večnost.” Po teh besedah je Marija zginila z vsem svojim spremstvom. V slavnem privolil posebne duhovne molitve na dan, ko vesoljna Cerkev obhaja god svetega Udefonza, t.j. dne 23. jan. V zadnjem poglavju svojega spisa je pa sv. Ildefonz napisal iskreno molitvico: zakladu toletanske cerkve morda še zdaj kažejo mašni plašč, s katerim je takrat preblažena Devica obdarila za¬ govornika njenega vednega devištva. Plašč je prečudno lepo tkan iz bele tvarine. Resnico te prigodbe je potrdil papež Gregor XIII., ko je v spomin prihoda Matere božje toletanski cerkvi »In zdaj prihajam k Tebi, edina Devica in božja Mati. Pred Te padem,Ti edino svetišče včlovečenega mojega Boga. Pred Teboj se ponižujem, Ti edina Mati Gospoda mojega. Tebe prosim, Ti edina dekla Sina svojega, da mi za- dobiš, da bodo moja grešna dela iz¬ brisana; da me veliš očistiti hudobije mojih del; da storiš, da bom ljubil Sveti Ildefonz prejema mašni plašč iz rok prebl. Device Marije. Slikal španjski umetnik Murillo. slavo Tvojega devištva; da mi razodeneš množino sladkosti Tvojega Sina; da mi daš, da bom oznan¬ jeval in branil čisto vero Tvojega Sina. »Podeli mi tudi to, da se bom klanjal Tvoj¬ emu Gospodu in Tebi; njemu kot mojemu Stvar¬ niku,Tebi kot porodnici mojega Stvarnika;njemu kot Gospodu vojnih trum, Tebi kot dekli Gospoda vseh; njemu kot Bogu, Tebi kot Materi božji; njemu kot mojemu Od¬ rešeniku, Tebi kot srednici mojega odre¬ šenja. »Kar je namreč storil za moje zveličanje, to je resnično pripravil v Tebi. Da je meni po¬ stal Odrešenik, je bil Tvoj Sin. Da je postal cena moje odkupnine, se je učlovečil iz Tvojega telesa. Da je ozdravil moje rane, Je dal raniti telo, ki ga je imel iz Tvojega telesa. Da bi premagal mojo smrt, je sprejel od Tvojega umr- AVE MARIA 5 Ijivega telesa umrljivo telo. Da bi izbrisal moje grehe, je bilo brez greha telo, ki gaje od Tebe dobil. »Človeško naravo, v kateri je šel pred menoj v svoje kraljestvo in jo povzdignil v slavi nad angele, na prestol na desnici Očetovi, je poni¬ žan sprejel resnično iz Tvojega tele¬ sa. Zato sem jaz Tvoj služabnik, ker je Tvoj Sin moj Gospod.Zato si Ti moja Gospa, ker si dekla mojega Gospoda. Zato sem jaz služabnik dekle mojega Gospoda, ker si Ti, moja Gospa, postala mati Tvojega Gospoda. Zato sem jaz postal Tvoj služabnik, ker si Ti po¬ stala Mati mojega Stvarnika. »Prosim Te, o sveta Devica, da bom imel Jezusa od onega Duha, od katerega si Ti rodila Jezusa. Po onem Duhu naj sprejme moja duša, po katerem je spo¬ čelo Tvoje delo istega Jezusa. Oni Duh naj da meni spoznati Jezusa, ki je Tebi dal, da si spoznala, imela in rodila Jezusa. V onem Duhu naj ponižen vzvišeno govorim o Jezusu, v katerem Ti priznavaš, da si dekla Gospodova, želeč, da se Ti zgodi po besedi an¬ gelovi. »V onem Duhu naj ljubim Jezusa, v katerem ga Ti moliš, kot svojega Gospoda,gledaš kot svojega Sina. Tako resnično naj se bojim tega Jezusa, kakor resnično je bil on, čeprav Bog, pokoren svojim staršem. ” • P . Alojzij, o. f. m . NA POT V NOVO LETO Staro je leto vzelo slovo , novo in njlado k nanj je prišlo. Veselo! Veselo! Veliko sreče! Prijatelj prijatelju vošči goreče. Že srno v staren? kaj zaipudili, bomo pa v novem vec pridobili. Vsako nedeljo v cerkev pojdinjo, zvesto po božji besedi živinjo! Prišel v deželo prekrasni bo njaj, polje cvetelo bo, travnik in gaj; takrat k Mariji bonjo hiteli, lepe ji pesnjice šnjarnične peli. Za toplin? polet jen? bo jesen prišla, cvetoči njladosti tud' konec zada starost, ki bliža se s hitrin; korakcu; enako kot revnin;, svetskin; prvakon?. Jezus predobri, naj Tvoje trpljenje Ko boš ti, ženin, nevesto si zbral, vodi in lajša nan? naše življenje! roko ko njej za vedno boš dal, S Tvojinj vstajenjem podeli krepost glej! ne poroči se sanjo civilno, na spoved nas sponjni, na našo dolžnost, ker je pri Bogu cerkveno pravilno. Ne vzenji te vrste si sanjo v zabavo! V poduk za življenje naj^bodo ti pravo! ge leto za leton? tako boš ravnal, boš lahko pri Bogu račun svoj dajal. Franc Ribič: 6 A V E MARIA 30. MARIJINA SMRT 'W' । r EDAJ in zakaj se je Marija vrnila iz Efeza v < ? Jeruzalem,ne vemo.Toliko ' vemo z gotovostjo, oa je umrla v Jeruzalemu. . Sklepamo pa lahko, kolikor je bila star¬ ejša, toliko bolj ji je srce koprnelo po mestu, na katero jo je vezalo tol¬ iko slaokih, oasi trpečih spominov na Sinovo življenje in smrt. Zato veoo mnogi cerkveni pisatelji, da je več let prosila sv. Janeza, da bi jo vzel v Jeruzalem. Ko s svojimi proš- nj ami le ni odj enj ala, j e videl, da j i mora ustreči. In tako sta se vrnila nazaj v Jeruzalem. Verniki v Jeruzalemu, ki so jo osebno poznali in bili deležni prva leta, ko so se pridružili Jezusovi družini, njenih doorot in ljubezni¬ vosti, so jo zelo pogrešali. Zato je vrjetno, da so tudi ti pošiljali v Efez pogosto prošnje, da bi se Mati ljubljenega Gospoua Jezusa vrnila med nje nazaj, da bi bili zopet deležni njene ljubezni in tolažbe. Zato je bilo samo naravno, da so se njenega prihoda srčno razveselili, ko so jo nekega dne naenkrat zagledali zopet med seboj. Vendar tudi Marija je bila človek. Sledovi njenega prestanega trpljenja na njenem telesu so se z leti vedno bolj poznali. Slabela je. Kolikor bolj pa je slabelo njeno telo, toliko večje inmočneje je pa postajalo njeno koprnenje po združenju s Sinom Jezus¬ om v nebesih. Koliko je bila Marija stara, ko je umrla, ne vemo. Nekateri pisatelji Marijinega življenja trdijo, da ve ustno izročilo povedati, da je bila stara dva in sedemdeset let. Drugi trdijo, oa je bila veliko mlajša, ko je umrla. Vendar na splošno se jemlje 72. leto kot najbolj gotova starost njene smrti. Sicer je pa to malenkost in nima pomena, da bi se o tem raz¬ pravljalo. Glavno je, kako je umrla? Da, kako je umrla tistaJci je bila brez madeža izvirnega greha spočeta, katera ni nosila na seti prekletstva Adamovega, katerega najstrašnejša po¬ sledica je smrt. Kakšna je bila torej Marijina smrt? Kako je umrla? Jasno je, na njena smrt ni mogla biti boleča, zoružena s trpljenjem bolezni, kakoršna je smrt vsakega grešnega človeka, ki mora iti skozi te grozote božje kazni, napovedane v raju za greh: “Trpel boš, dokler se ne povrneš v zemljo, iz katere si vzet, ker prah si in v prah se boš povrnel!” Tuni je bilo Marijino telo prvo svetišče božje na zemlji, prvi taber¬ nakelj na svetu za Boga Sina, Jagnje božje, ki odjemlje grehe sveta. Iz njene krvi je vzel sam Bog svojo pre¬ sveto Rešnjo Kri. Iz njenega telesa je vzel naše presveto Rešnje Telo, ki ni umrlo, ki ni strohnelo v zemlji, ki je vstalo od smrti poduhovljeno, po¬ veličano in kot tako šlo z Bogom Sinom v nebesa za vekomaj . Če bi bilo Marijino telo v tako tesni in ozki zvezi s Telesom “Sinu Človekovega” in “Sinu božjega,” Boga samega, kako si moremo misliti smrt telesa njegove matere? Težko je to povedati, še težje razložiti. Sv. Janez Damaščan piše o Marijini smrti: “Danes je šla k svojemu počitku sveta / in živa ‘Skrinja zaveze,’ ki je v s voj eni naročju spočela svojega Stvar¬ nika. Bila je svetišče, ki ni bilo zgrajeno z rokami. V njej je bilo vničeno božje prekletstvo. Vanjo je bilo vsajeno drevo življenja. Danes je bila prestavljena v nebeške vrtove tista, ki je bila na zemlji živo nebo. ... Kako naj torej smrt vniči telo, ki je rodilo Boga samega? Kako naj strohni telo, ki je nosilo živ¬ ljenje?” Da, kako naj torej razložimo iz našega človeškega gledanja smrt Mar¬ ijino? Kako naj vemo, kako je umrla “Lilija iz raja,” ki ni izrastla iz zemlje, ki je bila iz raja? Da, nemo¬ goče je, opisati Marijino smrt. Po človeško sojeno, če gledamo v Mariji Mater božjo, če gledamo v njenem telesu telo, ki je rodilo Boga, če razumemo njeno razmerje do Boga samega kot Mater Boga Sina, pa si mislimo, kako neizmerna je bila njena Ijuoezen do Sina Jezusa, Boga Sina, potem dobimo vsaj majhen pojem njen¬ ega hrepenenja in koprnenja po Sinu. Marijina smrtna bolezen,na kateri je umrla, je bila samo ljubezen, samo hrepenenje po Sinu Jezusu, ki je nar¬ aščalo iz leta v leto, da je slednjič narastlo tako močno, da staro, oslab¬ ljeno telo ni več tega preneslo, tem¬ več počasi tako oslabelo, da se ga je njena duša sprostila in odletela v naročje božjega sina v nebesa. Torej ni bila to smrt, kakoršno poznamo mi, temveč samo sproščenje duše od telesnih vezi in je duša v neizmernem hrepenenju odhitela v nebesa. Morda bi rekli prav, če pravimo, da je Mar¬ ijino telo kar sladko in mirno zaspalo v blaženi nebeški sreči v združenje Matere s Sinom Bogom. Da je to naše sklepanje pravilno, kažejo jasno dogodki po njeni smrti. Ustno izročilo namreč ve povedati, da so se po nekoliko letih vsi apos¬ toli vrnili s svojih apostolskih po¬ tovanj v Jeruzalem, deloma da se od¬ počijejo, deloma, da se posvetujejo o vodstvu svete cerkve, deloma pa tudi,da bi preživeli nekoliko srečnih trenutkov z Materjo svojega ljub¬ ljenega Gospoda. Prav tedaj je pa bilo, ko je Marija umrla. Za Marijo je žalovala cela cerkev v Jeruzalemu in potem tual po drugih krajih, kjerkoli so že bili verniki. Zlasti hudo je zadela apostole. Po¬ kopali so jo v Jeruzalemu. Ustno izročilo pa pripoveduje, da se je samo apostol Tomaž iz Indije zapoznil in se vrnil šele tretji dan po njenem pokopu. Zelo je bil žalosten radi tega. Vendar pa je hotel na vsaki način še enkrat videti obraz Matere Gospodove. Pregovoril je apostole, da HOJA ZA MARIJO Kajpada se moraš med ljudi prikazati, toda skrbi, da se dostojno kažeš med njimi. Kadar prideš med ljudi, prizadevaj si, da se modro obnašaš, kajti modro vedenje ti je čednost vseskozi potrebna. Glej torej, da se je od mene učiš. Jaz sem se tako modro obnašala med ljudmi, da se je sleherni spodbujal nad menoj. so pristali na to, da se grob odpre zanj. Večja množica vernikov iz Jeru- uzalema in bližine se je zbral ob njenem grobu za to priliko. Vsi so se bali, da je telo že za¬ čelo trohneti in torej prizor ne bo prijeten. Vendar odločna zahteva sv. Tomaža je bila in izpolniti so mu jo hoteli. Toda koliko začudenje vseh, ko odvale nagrobno skalo. Grob je bil - prazen! Samo tančica, v katero so po židovski šegi pokovanja zavili mrtvo truplo, je ležalo v grobu. Mesto neprijetnega vonja mrliške trohnobe se je iz odprtega groba razširil daleč na okrog nerazumljivo prijeten vonj kot vonj naj lepših duhtečih cvetic. 8 AVE MARIA Eolgc so ostali apostoli pri Mar¬ ijinem praznem grobu zatopljeni v globoko molitev in so • občudovali čudež, katerega so priča. Vsi so bili namreč takoj popolnoma prepričani,Eog ni mogel pustiti, da bi strohnelo telo Matere Boga samega in ga je zato vzel Prav tedaj se je začel pa tudi praznik Marijinega vnebozetja, Veliki Šmaren, ko so dan, ko so odprli grob , vsako leto uvedli kot praznik. Bil je to prvi Marijin praznik na svetu. La je Bog res vzel Marijo z dušo in telesom v nebesa, si razlagamo lahko v nebesa prav kakor je tuui njen Sin, Bog Sin, odšel v svoje kraljestvo nazaj v nebesa s svojim človeškim telesom, poduhovljenim in pove¬ ličanim. Od apostolov in prvih vern- nikov, ki so bili priča tega čudeža, se je potem po vsem svetu razširila odločna vera, aa je bila Marija tudi s telesom vzeta v nebesa. tudi iz naloge, katero ji je umirajoči Bog Sin izročil s kriza, namreč, da bo Mati vsega krščanskega sveta in celega človeštva. Tudi srce tiste, ki naj v svoji materinski ljubezni briše solze iz oči trpečih otrok Eve, ki naj bo “Pomoč kristjanov,* “Marij a po¬ magaj , ’ “Pribežališče grešnikčv, ” “Zdravje bolnikov," “Tolažnica žal- AVE MARIA 9 nih,’ naj cel človeški rod ve, da ni strohnelo,temveč živi sedaj v nebesih poleg človeškega Srca Jezusovega, da ji bo lažje zaupal, z večjim zaupan¬ jem se k nji zatekal in tam iskal varstva in pomoči.. "Posrednica’ in “delivka" naj bo vseh milosti iz božjega Jezusovega Srca s Človeškim srcem, ki pozna bolečino, trpljenje iz lastne skušnje. Marijino materino srce ni strohnelo, temveč živi Še oanes. Kolika tolažba to tudi za nas grešnikel Zanimivo je, da se prav v naših dneh pripravlja sv. Cerkev, da bo sklicala vesoljni cerkveni zbor, kjer naj se ves ta dogodek preišče strogo in natančno, in če bo zbor našel, aa je to od Boga razodeta resnica naše svete vere, bo sv. oče kot poglavar cerkve razglasil njeno vnebozetje tudi s telesom slovesno za versko resnico. Vendar pa veruje v to resnico ves krščanski svet prav od tistega dne v Jeruzalemu, ko so njen grob odprli in ga našli praznega, Če tudi jo sveta Cerkev še ni razglasila za versko resnico. Če jo bo pa razglasila, ne bo to za nas nič novega, vsi to verujemo že danes, se veselimo te resnice, ki nam vzbuja v naših srcih toliko lju¬ bezen do Marije, pa še več toliko zaupanje, s katerim hitimo pod njeno varstvo v svojih nadlogah in težavah. MUČENIŠTVO IN LJUDSKO MNENJE Erik Kovačič dobi mučenistva se ljudje pogos¬ to vprašujejo, kako to, da ima ljudsko mnenje, ali vsaj del ljudskega mnenja, prav slabo mnenje o mučencih. Tudi v Ljubljani med vojno, ko so padali mučenci celo po ulicah, smo na eni strani doživeli, da so ljudje začeli moliti rožni venec na mestu, kjer je padel mučenec, začeli močiti robce v svežo kri na cesti, na drugi strani pa je del javnega mnenja prav iste mučence psoval kot izdajalce in pro¬ slavljal morilce kot junake. Javno mnenje tudi Kristusove smrti ni razumelo Sicer je popolnoma razumljivo, da del javnega mnenja ne razume pomena mučenistva ali gleda celo v mučencih izdajalce ali zločince. “Ako vas svet sovraži, vedite, da je mene sovražil prej ko vas (Jan. 15:18-19),* je naš Gospod Jezus Kristus povedal že svojim učen¬ cem in bil tudi sam obsojen na sramotno smrt na križu kot nasprotnik ljudstva. Vemo tudi, česa so ga dolžili in to njega, ki je kot Sin božji za nas nedolžen trpel na križu. Delu javnega mnenja je bil bogokletnik,ker je dejal,da lahko tempelj znova postavi. Nekaterim je bil slepar, ker se je izdajal za Mesijo. Drugim je bil izdajalec naroda, ker je učil: “Dajte cesarju, kar je cesarjevega!” in rimski cesar je bil tedaj okupator judovskega naroda. Del ljudstva bi bil rad videl, da bi se bil boril proti rimskemu okupatorju, nekateri pa zopet, da bi kolaboriral z Rimljani. Pismouki in farizeji so se bali, da jim bo vzel ugled pri ljudstvu. Neka¬ teri Judje so ga zopet imeli za skrunilca sobote in za človeka, ki je prijazen s pogani in s pripadniki nečiste rase, s Samarij ani. Kristusova smrt na križu je bila tudi za tiste, ki so hodili za njim in verovali, da je on Mesija, največji poraz. Saj so celo apostoli težko razumeli, da njegovo kraljestvo ni od tega sveta. Sanje Judov, 1U da bo Mesija ustanovil veliko judovsko posvetno kraljestvo, so se žalostno razblinile v množice, ki so na cvetno nedeljo vzklikale “Hosana,” so na veliki četrtek zahtevale od Poncija Pilata nje¬ govo smrt. Tako je moral Kristus umreti kot sovražnik ljudstva v družbi dveh razboj¬ nikov in predstavnik rimske okupatorske oblasti je dal napisati na križ, čeŠ da je bil obsojen na smrt Jezus Nazarečan, kralj Judov. Ob Kristusovi smrti je bilo javno mnenje njemu skrajno sovražno,oni učenci pa, ki so ostali zvesti, so bili potrti in obupani. Preganjanje krščanstva v očeh javnega mnenja Ako je svet tako sovražil našega Učenika, je razumljivo, da sovraži tudi njegovo mistično telo - sv. Cerkev. V vseh časih je bila Cerkev preganjana, zdaj v tej, zdaj v oni deželi in takoj v prvih stoletjih je doživela eno najhujših preganjanj v zgodovini. Prav tako, kot je umrl Kristus po mnenju zaslepljenega ljudstva kot sovražnik naroda, so bili kristjani v vseh dobah preganjani kot iz¬ dajalci, proti državni elementi, kot izvržki človeštva, in so jim celo pripisovali zlo¬ čine. Preganjalci se vedno boje očitka, da preganjajo krščanstvo, ampak hočejo kristjane smatrati za ljudi, ki so vredni obsodbe. In kakor je bil Kristus sam kri¬ žan v družbi razbojnikov, tudi kristjane obsojajo in ubijajo v družbi nevrednih ljudi, ki jim po pravici očitajo krivdo, da bi se bolj preslepili javno mnenje o krivdi kristjanov. Vsa zgodovina pregan¬ janja kristjanov kaže podobne znake in tudi v naših dneh jih najdemo v naši stari domovini. Proti državi, proti cesarju v starem Rimu Rimska svetovna država starega veka je po svojem totalitarnem sistemu morala priti v nasprotje s krščansko vero, ki se je hitro sirila med ljudi. Spočetka so kristjane imeli za judovsko sekto, ko pa so jo vojaki in trgovci širili po vsej rimski državi, je paganski svet nastopil z reakcijo. Javno mnenje je bilo krist¬ janom skrajno sovražno in Če se je tresla zemlja, Če zemlja ni rodila ali če je bruhal Vezuv in Če je Tibera prestopila bregove, so v Rimu že vpili: “Kristjane levom!” Kristjani naj bi bili zaradi na¬ mišljene jeze paganskih bogov krivi naravnih nesreč. Ker so se morali zbirati na skrivnih mestih, kjer so darovali sv. mašo, se je razširilo mnenje, da jedo otroke. Taki so bili kristjani v očeh javnega mnenja. Ves kulturni svet v starem Rimu jih je imel za norce in zlo¬ čince. Najhujše pa je bilo, da je rimska totalitarna država hotela biti enotna tudi v verskem oziru. Cesar sam je v svoji mogočnosti hotel postati tudi bog in res so si cesarji nadevali naslov dominus et deus (vladar in bog). Kdor ni priznal cesarja kot boga in ga ni hotel Častiti kot božanstvo, je veljal za izdajalca in državi nevarnega človeka. V znamenje, da priznava cesarja za božanstvo je moral pred njegovim kipom zažgati ka¬ dilo. Kdor ni mogel pokazati potrdila, da je to storil, ako so to od njega zahtevali, je veljal za cesarjevega nasprotnika in je bil kot protidržavni element obsojen na smrt. Ta očitek izdajstva in protidržavnosti MISIJONSKI NAMENI ZA LETO 1949 JANUAR: Molimo za katoliške šole na Kitajskem. AVE MARIA 11 kristjanov se vleče skozi vso zgodovino Ko sem pred dvemi leti v begunskem taborišču v Spittalu vprašal jugoslovan¬ skega majorja, ki je propagiral vrnitev v domovino, zakaj preganjajo katoličane, mi je odgovoril, da zato, ker rovarijo proti državi in sedanjemu redu in rekel, da je Cerkev v Jugoslaviji protinarodna. Ko sem mu odgovoril, da so kristjane v dobi preganjanj vedno imeli za izdajalce in ljudske sovražnike in mu za zgled navedel staro rimsko državo, je molčal in se zamislil. Bil je namreč kot srednje¬ šolec Še dober fant. ... Seme novih kristjanov Kakor je Kristus s svojo smrtjo na križu prinesel odrešenje vsem ljudem, tako je dal tistim, ki umrjejo zaradi pričevanja resnice, poseben blagoslov. Politično gibanje je mogoče iztrebiti, mističnega telesa Kristusovega ne more nobeno nasilje uničiti. Nasprotno, iz krvi mučencev rastejo novi kristjani. Žrtev mučeništva rodi nove pričevalce. To so vedeli že prvi kristjani in Ter- tulijan je tako lepo zapisal, da je kri mučencev seme novih kristjanov. Medtem ko mučenec žrtvuje svoje življenje za spreobrnenje drugih, pa uživa javno mnenje nad njegovimi telesnimi mukami, naj bo to množica v rimskem cirkusu, ki sadistično uživa nad mukami kristjanov, ko jih trgajo divje zveri, naj bodo to posuroveli ljudje, ki uživajo, ko trgajo mučencu ud za udom in si izmišljajo najhujše muke, naj bodo to brezbožni komunisti, ki se veselijo smrti mučenca, češ že zopet smo pospravili enega “iz¬ dajalca.” Kristjani“izdajalci”v misijonskih deželah Očitek izdajstva se drži kristjanov predvsem v misijonskih deželah, saj po¬ meni za pogana pristop h krščanstvu tudi odklon od tradicije in od postav očetov in pradedov. Tuji duhovniki so v očeh domačinov mnogokrat eksponenti ali predhodniki tujih držav in kristjani nji¬ hovo orodje.Tako je mislilo javno mnenje ob preganjanjih krščanstva v mnogih mis¬ ijonskih deželah. Japonska je bila v 17. stoletju na najlepši poti, da postane krščanska dež¬ ela. Ko pa so holandski protestanski trg¬ ovci iz strahu pred konkurenco svojih španskih tovarišev nahujskali japonske velikaše, da so misijonarji predhodniki španske armade, je prišlo do najhujšega preganjanja krščanstva. Že zopet imamo stari neutemeljeni očitek, da so kristjani izdajalci in celo v vohunski službi tuje države. V očeh javnega mnenja na Japonskem je bilo to krvavo preganjanje krščanstva uničevanje izdajalcev in vohunov. A kljub temu so se skriti kristjani brez duhovnikov ohranili 200 let, dokler niso HOJA ZA KRISTUSOM Res velik je, kdor ima veliko ljubezen; res velik, kdor le malo ceni največio čast. Res moder je, kdor ima vse posvetno za blato, samo da si pridobi Kristusa. Res dobro poučen pa je, kdor spolnjuje voljo božjo, zatajuje pa svojo lastno voljo. zopet prišli duhovniki na Japonsko. Po¬ dobne očitke proti kristjanom opazujemo lahko tudi ob krvavih vstajah na Ki¬ tajskem. Poroštva novega življenja Mučenci so poroštvo novega življenja Cerkve. Kakor je krščanski Him zrastel iz krvi in trpljenja mučencev, ki so jih zaničevali, zasmehovali in psovali, tako bo tudi v naši stari domovini zrastlo novo versko življenje. Prosimo naše mučence, da prosijo Boga, naj skrajša težke dneve preizkušnje, ko se vera našega naroda preizkuša kot zlato v ognju in ko se v viharju preganjanja ločijo pleve od žita. JLVU O POGREBU VERNE MATERE Anton Grdina R OJAKE Preserske fare, kakor tudi druge katoličane, bo zanimalo tehle vrstic slišati o izvanrednem pogrebu nad vse blage matere, katere življenje je bi¬ lo izvanredno in tako tudi njena smrt, za katero je živela pripravljena vse dni. To so o njej pričali njeni otroci - dva sina in dve hčeri in zetje družine -, ko so se dva dni v pripravi za pogreb mudili sku¬ paj, dospevši iz raznih krajev. Rajna Rajna, o katerem pogrebu pišem, je Marija Bolte, rojena Svete, iz vasi Kam¬ nika pri Ljubljani, p.d. Lukčeva. Zakaj sem omenil, da je bil ta pogreb izvanredno srečanje, je namreč tole: Rajna je bila vdova 41 let. Živela jemed nami in doma je bila od nas. Nismo pa vedeli zanjo, ali prav malo kdo, ker na¬ vadno neznano žive ljudje, ki žive v pra¬ vi veri za Boga ali bogoljubno življenje. Naj bo povedano, da je bila poročena z zelo zasluženim umetnikom, kamnoseš¬ kim inženirjem, ki je bil eden glavnih ravnateljev znanega podpeškega kamno¬ loma, s katerim je sezidana Ljubljana. Omenjeni njen soprog je bil prav tako ve¬ ren in strog vzgojitelj otrok. Oba sta po¬ svetila vso pozornost na vzgojo otrok. Tako so mi izpričevali otroci sami in so¬ rodniki; tdrej je čista resnica. Usoda je hotela, da se je soprog silno prehladil, zbolel in za daljšo boleznijo umrl. Družba, kjer je bil on zaposlen, je bila pri volji storiti veliko za mlado dru¬ žino Štirih otrok - dva sina in dve hčeri. Toda najmlajši otrok bi bil moral biti iz¬ ročen v zavod, kar pa vdova ni dovolila, kajti otrok ji je bil vse in naj ga torej sa¬ ma vzgoji, kakor že bo mogoče. Imela je sestro v Ameriki v državi Pennsylvania, Ana Hrovatin. Z njeno po¬ močjo se je odpravila na pot v Ameriko. Sinovi, ki so že začeli šole, so jih na¬ daljevali z vso sposobnostjo in z materi¬ no pomočjo. Takole so mi pravili sinovi: ‘Naša ma¬ ti je imela nas otroke tako rada, da je ne¬ prenehoma se z nami razgovarjala. Bili smo vedno v njeni družbi, ker ne bi mog¬ la srečna in zadovoljna preživeti ne en dan, ne da bi vsakega izmed nas videla. Neprenehoma je za nas molila; tudi pri svojem delu je imela rožni venec v rokah. Dalje je nam vedno govorila o lepi domo¬ vini, najbolj pa o veri in Bogu. Dokler smo bili sami otroci, je tako skrbela za nas. Ko smo se pa poročili, je tako rav¬ nala za naše otroke, ki smo jih morali vedno prinašati, da jih je videla in blag¬ oslavljala in zanje molila. Mi tega, kar je za nas storila naša mati, njej nikdar povrniti ne bomo mogli.’ Tako so mi sami izjavljali sinovi in hčere, ki so globoko verni in ki imajo v svojih srcih tako veliko hvaležnost do svoje matere. Dalje mi je povedal sin Jo¬ seph: “Moj brat Frank je mater tako lju¬ bil, da se je odpovedal ženiti se, samo da bi stal na strani svoje matere, dokler bi potrebovala njegove pomoči ali tolaž¬ be, ker če bi se oženil, bi zanjo ne mogel tako skrbeti.’* Sam sem bil začuden o vsem tem poro¬ čilu, ker sam nisem vedel o vsem tem, to da rajna je pripovedovala o moji osebi svojim otrokom, tako so mi pravili. Zani¬ mala se je za vse javno in versko živ¬ ljenje in imela je domače časopise, toda ostala je vedno doma v hiši pri družini. Kakor je živela in želela, tako je tudi umrla. V molitvi je vedno prosila za srečno smrtno uro. Ko se je stekel njen čas, je umrla v naročju svojega sina, ki jo je lju¬ bil kakor punčico svojega očesa. Umrla je mirno in lahko. Njena smrt je bila svet- AVE MARIA 13 niška, kakor je bilo njeno življenje svet¬ niško. Prav vse tako se je tudi izkazalo pri srečanju njenih dragih in sorodnikov ob krsti, kjer so se srečavali z velikim spoštovanjem do trupla matere in z med¬ sebojno, pravo, iskreno ljubeznijo in vdanostjo. To je bila izredna verna mati. Doživela je 79 let, a nikakor ni telesno spričala tolike starosti. Njen mladostni duh je o¬ hranil tudi mladostno telo v veselje njenih ljubljenih otrok, kateri vsi so ji vdano obljubili, da jo bodo posnemali v njenih tako odličnih zaslugah. Tako so v resnici prave verne sloven¬ ske matere. P.S. Sinovi imajo odlične službe in vi¬ soko izobrazbo. Bog dal še več takih vernih družin. 14 A V E MARIA 52.Ali bomo zveličani ali pogubljeni? 1. “Delaj s strahom in trepetom za svoje zveličanje (Fil. 2:12),’’ pravi apostol. Če hočemo biti zveličani, moramo trepetati preo pogubljenjem, ker drugega ni. M moremo uiti ali zveličani, ali pogubljeni. Fdor ne trepeta, je že v nevarnosti, da se bo pogubil, ker gotovo premalo skrbi, oa li se posluževal sreostev za zveli¬ čanje. Bog želi, da bi se vsi zveli¬ čali, in oaje vsem za to potrebno milost. Zahteva pa, da mi s to milost¬ jo sodelujemo. Vsi žele, oa bi se zve¬ ličali, toča Ker se mnogi ne posluž¬ uj e jo sredstev zveličanja, se pogube . Sv. Pilip nersKi je imel navado reči : “Nebesa niso ustvarjena za nemar- neže. ” Molitev : Razsvetli me, o Bog, da bom vedel, kaj naj storim in česa se naj varujem, ker nočem storiti vse, kar zahtevaš od mene. Odločen sem s Tvojo pomočjo, da. zveličam svojo dušo. 2. Sv Terezija je govorila svojim so- sestram: “Sestre, ena duša, ena več¬ nost!” S tem je mislila reči, da naj na tem svetu ne skrbimo za nič drugega kot za zveličanje svoje duše. Če bo du¬ ša izgubljena, bo vse izgubljeno, in si¬ cer za vedno. Benedikta XII. je neki princ prosil usluge, katere bi mu brež greha ne bil mogel dovoliti. Zato je de¬ jal njegovemu poslaniku: “Povej šemu princu, ko bi imel dve duši, bi zanj žrtvoval eno. Ker imam pa samo eno, tega ne morem, ker je zaradi nje¬ ga ne morem izgubiti.” Tako bi morali odgovarjati mi hudobnemu duhu ali svetu, ko nam ponujata prepovedan sad. Molitev: O Bog, kolikokrat sem izgubil svojo dušo, ko sem zapravil Tvojo milost! Ker pa mi ponujaš svoje odpuščanje, sovra¬ žim svoje žalitve, ki sem jih storil proti Tebi in Te ljubim nad vse. 3. Potrebno bi bilo, da bi vsi razu¬ meli pomen velikega načela sv. Fran¬ čiška Ksaverija: “Samo eno je zlo na svetu in samo eno je-dobro: to eno zlo je pogubljenje, to eno dobro je zveliča¬ nje.” Ne uboštvo, ne bolezen, ne sramo¬ ta niso zlo. Ako jih sprejmemo z vda¬ nostjo, nam bodo slavo v nebesih samo povečale. Na drugi strani pa zdravje, bogastvo in časti niso dobro za premno¬ go kristjanov, ker jim postanejo vzrok pogubljenja duše. Molitev : Reši me torej, o Bog,-in naredi z me¬ noj, kar Ti je všeč. Ti veš in hočeš samo eno: to, kar je najboljše zame. Prepu¬ stim se Tvoji milo‘sti. “V Tvoje roke izro¬ čim dušo (Ps. 30:6).” Tako mi je ž'al, da sem se do sedaj upiral Tvoji volji, da bi hotel umreti, da zadostim za ta ža¬ ljenja. Sedaj Te pa ljubim in nočem ni- AVE MARIA 15 česar, razven kar Ti hočeš. Daj mi svojo ljubezen, da Ti bom zvest. In Ti, Marija, daj mi svojo mogočno priprošnjo.! 53. SMRT JE GOTOVA 1. Kako je mogoče, da se dobe kri¬ stjani, ki verujejo, da morajo neki dan umreti, da jih čaka po smrti večnost v sreči ali nesreči, ki vedo, da bo od tre¬ nutka smrti odvisno, ali bodo vekomaj srečni ali vekomaj nesrečni, pa se ven¬ dar ne poslužujejo pripomočkov, da bi si zagotovili srečno smrt? Molitev: Daj mi, Gospod, solze mojim očem, da bom objokoval svoje žalitve proti Te¬ bi. Vedel sem, da z žaljenji Tebe lahko izgubim Tvojo milost in se obsodim na večne muke. Vedel sem, pa me to ven¬ dar ni zadrževalo, da bi greha ne bil sto¬ ril. Obžalujem, o Bog, da sem Ti storil nečast, ko sem se Ti odpovedal radi svo¬ jih grešnih strasti. Imej usmiljenje z menoj! 2. Ko slišimo, da ie nenadoma umrl kdo, ki ni živel tako, da bi bil na smrt pripravljen, se nam usmili in pravimo: ‘“Revež, kaj je-z njegovo dušo?” In ven¬ dar zakaj sami nismo pripravljeni vsa¬ ki čas na smrt? Mogoče je, da bo nesre¬ ča nenadne smrti zadela tudi nas. Prej ali slej pa moramo itak izročiti svojo dušo v roke božje, pripravljeni’ ali ne pripravljeni. Prosto} 1 naše smrti je že pripravljen. Tudi bolezen, ki bo naš rabelj in fifrnas vzela iz tega sveta, se že skrivaj bliža. Zakaj si torej ne pri¬ zadevamo, da bi bili z vsakim dnem bolj in bolj združeni z Jezusom, ki bo v kratkem naš sodnik? Molitev :. Moj dragi Zveličar, upam po zasluže- nju Tvoje smrti, da bom živel in umrl v Tvoji milosti in v Tvojem prijateljstvu. Ljubim Te, o neskončna Dobrota, in upam, da Te bom ljubil v tem življenju in celo večnost v prihodnjem. 3. V vsaki dobi, ki si slede druga drugi, se polnijo z ljudmi mesta in dr¬ žave, ki pa pokopujejo svoje prednike v grobove. Tisti, ki so pred sto leti tu¬ kaj živeli, kje so danes? Vsi so odšli v večnost. In tako, dragi čitatelj, sto let od zdaj, in še prej, nihče izmed nas ne bo več živ na svetu. V si bomo ali sreč¬ ni ali.nesrečni na drugem svetu; ali zveličani ali pogubljeni za celo večnost. Eno ali drugo bo prav gotovo naš delež. Molitev : Tako bom, o Bog, tudi jaz ali zveličan, kakor upam, ali bom pogubljen radi svo¬ jih grehov. In ker je to mogoče, da bi bil pogubljen, ali naj ne mislim na to, da bom porabil vsako sredstvo, da si zago¬ tovim svoje zveličanje? Razsvetli me, Gospod, kaj naj storim, da bom zveličan. S Tvojo pomočjo bom vse storil, kar zahtevaš od mene. Izgubil sem veliko¬ krat spoštovanje do Tebe, moj Očej pa vendar me Ti nisi nehal ljubiti. Sovra¬ žim vse žalitve proti Tebi in Te ljubim, o Bog, iz cele svoje duše. Daj mi svoj blagoslov, Oče, in ne dopusti, da bi se še kdaj ločil od Tebe. Marija, moja Mati, usmili se me! FATIMSKA MATI BOŽJA. - J Marije je naslikala neka sesti 1 cagi in jo podarila sv. očetu,| < CERKEV. - Tako cerkev imajo na neki misijon ^v Afriki. Črnci so pri sv. mas i POMOČ IZ AMERIKE. - Zgoraj vidite velik truk, ki je pred cerkev sv. Petra v Vatikanu pripel jal obleko in čevlje za revne otroke v Evropi. To je vse dar od Ameriške katoliške ženske orga nizacije, ki se imenuje “National Council of Catholic Women”. Razdelil bo obleko in Čevlj poseben papežev odbor. BEGUNCI SE KRATKOČASIJO. - Življenje begunca je lahko zelo dolgočasno, če si ne morejo begunci kar sami pomagati. Spodaj vidite sliko mladih Litvancev, ki so v begunskem taborišč v Nemčiji uredili igro. Ameriški časopisnikarji so bili povabljeni na igro in pričajo, da je bila zelo dobra. križem, ki ga je za Črnce s ‘ naslikal neki misijonar v Afriki. OTROŠKO VESELJE. • Sv. oce papež je ocivid- no zelo navdušen za modelni aeroplan, ki so mu ga podarili neki romarji iz severne Italije. VELIKEMU DUHOVNIKU NA ČAST. - Spodaj vidite nov spomenik pokojnega monsignorja DELO BEGUNCEV. - Tukaj vidite kelih, ki so ga nare¬ dili begunci iz Poljske za nadškofa O’Boyle v \fcash- ingtonu, D.C. A CERKEV. - Tako domače narejeno' majo na neki misijonski postaji nekje Črnci so pri sv. masi kar na prostem. SKA MATI BOŽJA. - To podobo fatimske je naslikala neka sestra redovnica v Chi-i jo podarila sv. očetu, papežu. SV. JERONIM. - Gornja sli¬ ka kaže sv. Jeronima s kardinalovim klobukom, to¬ da on ni bil nikdar kardinal, ampak le navaden duhovnik. 18 AVE MARIA P apežev zlati jubilej. - Dne 2. aprila tega leta bo sv. oče papež Pij XII. obhajal 50-letnico svojega mašniškega posvečenja. V Rimu bo tistega dne velika proslava, za katero bo pre¬ pevalo tudi tri tisoč mlaj¬ ših pevcev iz Francoskega in iz mnogih drugih dežel. Voditelj teh pevcev bo neki benediktinski opat izPariza. Za redovniške poklice. - V neki katoliški visoki šoli v mestu South Bend, Ind., imajo študentje - vsi fant¬ je - skozi celo šolsko leto nepretrgano devetdnevnico za redovniške poklice. Študentje so sami pros¬ tovoljno nase navzeli dolž¬ nosti te devetdnevnice. Vsaki dan drugi študent moli rožni venec in stori kako delo samozatajevanj a. Resnico in ljubezen naš¬ la. - V časopisih ste mogo¬ če brali, kako je Elizabeth Bentley zapustila komuni¬ zem in vstopila v katoliško Cerkev. Ona je bila namreč v Washingtonu izvrševala špijonsko delo za Ruse in je pozneje vse razkrila za¬ stopnikom ameriške vlade. Za vstop v katoliško Cer¬ kev jo je pripravil svetov¬ no znani monsignor Sheen, ki je že toliko visokim ose¬ bam odprl vrata Cerkve. Glede svojega spreobr- nenja pravi Miss Bentley, da človek, ki zapusti komu¬ nizem, takoj išče ljubezni, kajti v komunizmu je samo strah in sovražtvo. To lju¬ bezen je mogla najti le v katoliški veri. P. Martin, o.f.m. Komunist tudi išče res¬ nico in pomen življenja in kako zadevo, kateri bi lah¬ ko posvetil vse svoje moči in zmožnosti, a vsega tega ne išče na pravem mestu, nadaljuje ista ženska. V kratkem času spozna komu¬ nist, da ni na pravi poti, a kar naprej sili po resnici in ljubezni. T ega pa ne naj¬ de razen v katoliški Cerkvi. Katoličanstvo in komuni¬ zem sta dve skrajnosti, ki si popolnoma nasprotujeta. Ko j e nekdo vprašal Miss Bentley, ako misli, da se bodo tudi drugi komunisti spreobrnili in vstopili v Cerkev, je odgovorila: “Upam, da bodo. Mnogi izmed njih so odkritosrčni. Videli so socialno in oseb¬ no trpljenje in iščejo vzrok- a za vse to. Resnico bi radi našli, a je iščejo na napač¬ nem mestu. Namesto da bi se obrnili na Boga, se obra¬ čajo na materializem. So¬ vraštvo jih sili naprej, ne ljubezen, četudi tega ne priznajo. Upam, da ne bodo tako zastrupljeni in pokvar¬ jeni po komunizmu, da n^ bodo mogli najti Cerkve, ki ima, kar iščejo.” Slovenski visokošolci v begunstvu. - Odbor Zveze slovenskih katoliških viso- košolcev v Madridu je ne¬ davno izdal pismo in poro¬ čilo o svojem delu. V pismu izjavlja sledeče: Visokošolci, združeni v Zvezi slovenskih katoliš¬ kih visokošolcev, se zave¬ damo, da je v teh težkih dnehzanasin za naš narod naša dolžnost resno delo, študij in stanovska izo¬ brazba, priprava za delo v domovini, ko bo postala svobodna. S temeljitim študijem na univerzi hočemo ustvariti trdne temelje svojemu bodo¬ čemu delu v poklicu. S štu¬ dijem v naši stanovski vi¬ sokošolski organizaciji si bomo dopolnjevali akadem¬ ski študij v luči katoliške resnice. Ob tem bomo vedno razmišljali, kako uresničiti katoliška načela ter izsled¬ ke moderne znanosti v slo¬ venskih razmerah ter na Slovenskem ustvarjati nov, krščanski red, potem ko se bo podrl sedanji, boljše- viški. Vedno si bomo pri¬ zadevali doseči s pozitiv¬ nim delom pravo edinost med katoliškimi visoko¬ šolci. Truman hvaležen papežu. Ko je predsednik Truman zmagal v volitvah v mesecu novembru, mu je sv. oče papež Pij XII. v posebni poslanici čestital in mu z molitvijo voščil mir in do¬ brobit v njegovi bodoči administraciji. A V E MARIA 19 Predsednik sej e svetemu očetu prisrčno zahvalil za čestitke. Dodal je, da nje¬ govo in papeževo delovno polje ima nekatere iste cil¬ je, namreč dobrobit človeš¬ tva in mir in soglasje med narodi sveta. V duhu globoke poniž¬ nosti je predsednik tudi prosil za vodstvo božj e pre¬ vidnosti in je izrazil svojo veliko hvaležnost, da se ga sv. oče spominja v mo¬ litvi. Nov fatimski čudež. - Mati predstojnica zavoda sv. Doroteje v mestu Vigo na Spanjskem je bila lani čudežno ozdravljena med romanjem pri Marijinem svetišču v Fatimi, kjer se je bila Marija pred 31 leti prikazala trem pastirskim otrokom. V isto kongregacijo sv. Doroteje je nekaj časa spadala Lucija, ena izmed omenjenih treh otrok. Po posebnem papeževem dovo¬ ljenju je smela ta Lucija zapustiti kongregacijo sv. Doroteje in vstopiti v stro¬ žji karmeličanski red, ka¬ kor smo sporočili v lanski julijski številki tega lista. Zgoraj omenjena mati predstojnica je več mesec¬ ev trpela hude muke radi neke bolezni na hrbtenici. N jene bolečine so bile tako neznosne, daje bila že pri¬ pravljena podvreči se ope¬ raciji, ki bi ji po mnenju zdravnikov itak nič ne po¬ magala. Ker ni bilo človeške po¬ moči, so jo njene sosestre nagovarjale, naj se udeleži pobožnosti za bolnike v Fatimi in se tako vrže Ma¬ riji k nogam. Prinesle so jo torej sestre na kraj ču¬ dovitih Marijinih prikazni. Toda ni se mogla uboga bolnica udeležiti nobenih pobožnosti za romarje, ker je bilo njeno trpljenje pre¬ hudo. Končno so jo prinesli k sv. maši in k blagoslovu z Najsvetejšim, ki je bilo opoldne. Med mašo je bila tako bolna, da se ji je zde¬ lo, da umira. Po maši je bila med in okoli bolnikov procesija z Najsvetejšim. Ko se je duhovnik z Naj¬ svetejšim ustavil pri njej in jo blagoslovil, je po vsem telesu čutila čudovi¬ to spremembo, kakor da ji je bilo dano novo telo. Ta¬ koj je vedela, da je ozdrav¬ ljena in je to povedala sestri, ki jo je spremljala. Ta ji je pa ukazala, naj molči, da se ljudstvo pre¬ več ne razburi. Malo pozneje jo je du¬ hovnik vprašal, kako se po¬ čuti. Odgovorila je, da se čuti ozdravljeno. “Dobro,” je duhovnik dejal, “potem vstani, pojdi za procesijo in daj čast in hvalo pre- blaženi Devici.” Sto milj k sv. maši. - Iz Kitajskega prihaja poro¬ čilo, da ondotni kristjani kljub komunističnemu pre¬ ganjanju ne omagujejo v svoji katoliški veri, marveč da se je zvesto držijo, pa naj pride celo smrt. Komunisti so zaprli vse cerkve in kapele, toda sv. maša se kar naprej daruje in sicer v privatnih hišah kristjanov, kakor se je go¬ dilo v rimskem cesarstvu v prvih stoletjih krščanstva. Nekateri katoličani hodijo celo do sto milj, samo da se smejo udeležiti sv. maše. Neki poljski škof, ki se zadnje čase mudi v Amer¬ iki, sporoči, da v njegovi kitajski škofiji ni bilo niti enega odpadnika od vere. Iz njegove črede so bili mnogi do smrti trpinčeni radi svoje katoliške vere. Enega so z glavo navzdol nad ognjem obesili, v up¬ anju da bo zatajil katoliško vero, toda ni se jim posre¬ čilo. Omenjeni škof je tudi sam veliko trpel iz rok ko¬ munistov, preden so ga za- podli. Zažugali so mu, da mu bodo “glavo strli kot oreh”, če se bo zopet med njimi pokazal. Za kanonizacijo frančiš¬ kana. - Delo za kanoniza¬ cijo španjskega frančiškana in misijonarja, Junipero Serra, se je uradno začelo v Kaliforniji v škofiji Fres- no na praznik Naše Gospe Guadalupske, 12. dec. Oče Serra je v Kaliforniji v osemnajstem stoletju vec misijonov ustanovil, izmed katerih nekateri Še danes stojijo in jih obišče vsako leto vec stotisoč ljudi. —B— Kdor se brez dobrega sklepa izpove, ne oprav¬ lja pokore, marveč zani¬ čuje sveti zakrament. Sv. Izidor Seviljski 20 AVE MARIA S križem in sidrom ZGODBA FRIDERIKA BARAGE OB GORNJEM JEZERU □ Spisal James K. Jamison □ Prestavil p. Bernard, o.f.m. DVAJSETO POGLAVJE Bil je eden tistih oktoberskih ani, ko se vreme ob Gornjem jezeru samo sebi čudi. Dan je bil nekoliko v lahka meglica zavit, drugače pa pri¬ jetno topel in neceško miren. Drušč¬ ina Indijancev se je vračala v Fond du Lac. Poletje so bili preživeli v Mački nav/. Za oddih in obisk so se ustavili v L'Ansu. Pogledali so tudi k Baragu. Ko se je mož božji ž njimi pogovarjal, ga je obšla želja, da bi spet enkrat pogledal tja v La Fointe in Fond du Lac. Svojo misel je povedal gostom in vse je bilo navdušeno. Od mi sl i do sklepa ni bilo daleč. Ali Baraga ni vedel, koliko ga bo stal ta sklep. Gostje iz Fond du Laca so vzeI i misi¬ jonarja kar s seboj. Potovali so pa po jezeru. Milo jesensko vreme je se milo držalo. V La Pointu so se le mimogrede oglasili. Baraga je moral obljubiti, da se uo nazaj grede vsaj nekaj dni pomudil. Vreme je bilo še zmerom, prijazno. Ljudstvo v Fond du Lacu je vriskalo od veseIja,mišijonar si je de la I očitka, zakaj je bil obisk pri teh dobrih dušah tako dolgo od¬ lagal . Dela je bilo na pretek. Ne samo v vasi. Treba je oi lo večkrat na pot med bolj zunaj živeče. Ta pota so misijon¬ arja za več dni zaposlila. Povsod so se mu srca na stežaj odpirala. Toliko iskrenosti je našel v teh davnih znan¬ cih, da sp mu je slovo samo od sebe od lagal o.Že se je misl i I odpravi ti,pa ga je Pierre Cotte pregovoril. In je še ostal. Nastala je že pravcata zima in Božič ni bi I več daleč.Dobri ljudje so storili vse, da bi obdržali misi¬ jonarja čez praznike. Saj niso še nikoli imeli te sreče, so mu skoraj oči tal i. Al i ni zdaj naj lepša pri I i ka, da ostane in vendar enkrat praznuje z njimi Rojstno Gospodovo? AVE MARIA 21 Tako je oi I res že januarij, ko se je naš apostol nadeval snežne čevlje in se spravljal na dolgo pot proti domu. Stari njegov prijatelj, Louis Gaudin, je imel iti ž njim. Potovati jima je bilo preko cel ine. Odpravi la sta se v zgodnjem jutru, ko se je komaj dani lo. Vse je obetalo kar najugodnejšo pot. Toplomer je stal ravno na zmrzoval išču in bolj pri¬ pravne temperature si ne moreš mis¬ liti za te vrste potovanje. Sneg pod nogami je krepko drža I. V nahrbtn i ki h je bilo zaloge za tri dni, prav dosti do La Pointa. S seboj sta imela tudi odeje za noč in Baragovo mašno pri¬ pravo. Gaudin si je oprtal dve tret¬ jini tovora, več mu mišijonar ni dovolil. V načrtu je bilo, da preno¬ čita dvakrat pod milim nebom, zvečer tretjega dne naj bi dospela v La Pointe. Ampak to se je reklo - hitre hoje bo treba vsak dan od zore do trde noči. Prvi dan je šlo vse po načrtu in zvečer sta legla k prav prijaznemu počitku. Vendar je že ponoči zadišalo po neugodnih spremembah. Zjutraj je krepko snežilo in sumljive sape so napovedovale vihar. Spravila sta se na pot. Slo je menda že na poldne, ko je Gaudin predlagal oddih in pripravo okrepčila. Vihar je naraščal iz ure v uro in podil padajoči sneg na levo in desno.Ogenj se ni dal lahko napraviti, vendar je Šlo in obed je bil kmalu skuhan. Baraga je začuden opazil, da Gaudinu jed ne gre v tek. Sam je bil zelo lačen in je z lahkoto jedel. Toda Louis ni o ničemer potoži I in spet sta vzela pot pod noge. Še ura ni minila, pa je začel Gaudin pešati. Baraga je stopil naprej, da bi delal gaz namesto njega. Gaudin se ni branil in misijonarju je postalo jasno, da nekaj ni prav. Drugače bi se dobri mož ne bil tako lahko in hitro podal. Baraga je dobro poznal tihi Le dobro si oglejte to podobo škofa Fride¬ rika Baraga. Narejena je iz ilovice in služi kot vzorec za velik marmorni kip, ki bo stal sredi našega Baragovega parka pri groti. Visok bo pet Čevljev. Dela ga neki umetnik v Italiji in priča¬ kujemo, da ga bomo Že enkrat letos dobili. ponos in telesno moč tega zvestega Kanadčana. Baraga tudi ni brez težav utiral gazi, zmirom bolj počasi se jima je odsedala pot. Snežni čevlji so se globoko vdirali v mehki sneg. Misi¬ jonar je začutil hudo utrujenost. Gaudin je pa se ob tej počasnosti na- 22 AVE MARIA prej in naprej zaostajal. Baraga ga je počakal in videl, da možu zaI ivajo obličje težke potne kaplje. Resno se je prestrašil. Mraz je naraščal in celo v zavetju gozda jima je veter udarjal v Iica s mežinkami, ki so bi la kot ost re bodice. R i n i I a sta da I j e in Baraga je skrivaj pogledoval čez rame na spremljevalca. Gaudin je zmerom bolj omagoval. Baraga se je obrniI in mu še I naprot i. Preden sta se srečala, je Gaudin omahnil in zaril lica v mehki sneg. Misijonar ga je z vel iko težavo obr¬ nil v snegu. Siromak je bil nezaves¬ ten. Preden mu je odpel nahrbtnik, so mu prsti docela otrpli. Gaudinov obraz je bil bel kot na novo zapadli sneg. Baraga je počenil ob možu, ki je končno odprl oči. "Kako je, dragi moj Louis?" Gaudin je stresal z glavo in se skuš¬ al domisliti. Potem je dejal: "Nič hudega, oče moj. Kar dalje jo mahneva." In je skušal ustati. Baraga ga je zadržal. Naj se spočije. Potreben je malo oddiha. Iz nahrbtnika je potegnil odejo in zavil vanjo Gab¬ ri i novo telo. Mož se je kmalu bolje počut i I. Spet se je zaČe I ponujat i, da gresta. "Ne, Louis, ognja si bova naredila. Kaj malega bom skuhal. Prigrizek in počitek naju bosta okrepi la za jutri. Saj ni take sile, da bi morala v takem naprej." In res je bilo tako. Misijonar je poiskal prav blizu tam pripravno S APOSTOL INDIJANGfiV S S E "Za Boga, za drage duše' bil je sončni prapor tvoj; dvignil si ga z dušo celo, vzel ga v daljne misijone kot svetnik-junak s seboj. Skoz zanjete po pragozdih gnal te je polet srca; nesel si besedo božjo, nesel svojin? Indijancen? si neskončnega Boga. Ves si zanje se izčrpal, pisal knjige, jih učil, zidal cerkve, jih tolažil, svojin? indijanskin? ovckan? varuh, oče, vzor si bil. Baraga, služabnik božji, naše gore list; ti apostol Indijancev, po življenju, po značaju ves svetniški, sončnočist. Baraga, služabnik božji, naše zen?lje sveti sin, naj že skoraj te pozdravi na oltarju v slavi svetih pesen? iz donjacih lin! Bnala je ljubezen trojna te v tujino, v n?raz in noč : evharistični Zveličar, Srce božje in Marija. V njih si črpal luč in n?oč. Bledal si v globoko brezno najsvetejšega Srca; v njen? si bral, da vsaka duša dražja je kot svet vesel jni, kupljena s krvjo Boga. M. Elizabeta, o.s.urs. mesto in Je napravil ogenj. Gaudina Je zavil kar mogoče udobno tik ob plamenih. Ko sta se zvečer prepuščala spancu, se je Gaudin kar dobro po¬ čutil. Po noči ga je pa začela spre- letevati vročica, ki je odstopala mesto silnim tresljajem mraza. Baraga ni imel pri sebi prav n ikak ih zdravi I. Brez vsega je čul ob bolniku in le od časa do časa zatisnil oči, kadar je Caudin nemirno zasnuI. Baraga je imel vso dolgo noč Čas, da je ugibal, kaj utegne, biti iz tega. Da deleč naokoli ni žive duše, tudi Indijanca ne, to je bilo brez dvoma. Ali naj pusti Gaudina tu, pa beži po kako pomoč? Kam? Naprej v La Pointe al i nazaj v Fond du Lac? Vse kaže, da sta ravno nekako na pol pota. Toda - ali je varno iti samemu sem ali tja? Tudi Če pride do kakih ljudi -al i bo našel v zametih pot nazaj do bolnika? In če Gaudin med tem umrje,sam samcat? Toda zopet - kako dolgo naj takole visi nad bolni kom in mu gleda v obraz? To ni bolezen, ki pride in gre. Vrhu vsega - saj jima mora že drugi dan zmanjkati hrane! Bila je torej težka odločitev, kar se le povedati da. Baragu je rojilo vse mogoče po glave in živci so mu bili napeti do viška. Da bi bil vsaj on sam takole bolan namesto,Gaudina! To bi bilo popolnoma v redu. Če bi Bog tako hotel, bi brez obstavljanje sklenil v tej pustinji din svojega misijonarjenja. Ampak Louis - to je druga reč! Ubogi, vel ikodušni človek! Kako zvesto, kako vdano je stregel misijonarju! Veliko plačilo si je že davno zaslužil. Pa naj takole pre¬ mine? Ni bi lo prvič,da sta moža skupno zrla smrti v oči. In Baraga je veaeI, da Gaudin hoče živeti! In tudi zdaj prizanja na pot, da bi mišijonarju ne vpadlo srce. Pa vendar je jasno, da Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika u miru... Dresden 24 AVE MARIA vse kite njegovega telesa kakor raz¬ ni čane od mrzličnih napadov. Kako bi mogel na pot? 0 Bog! Ne daj, da umre! Moram ga spraviti na varno! Moram, moram! Od zori je Louis ponovno zatrdil, da je pripravi jen za pot. Baraga si ga je natanko ogjedal. Torej na noge! Saj druge pomoči ni. akom, da bi Gaudin ostal tesno za njim. Pa sta le malo časa hodila in Gaudin je brez ugovora zamenjal težji nahrbtnik z Baragovim lažjim. Spet sta lezla naprej, pa zmerom bolj pogosto je misijonar postajal in opiral omagujočega Gaudina, da se ni zgrudil. Končno si je naprtil oba nahrbtnika in se Gaudina rinil naprej. Otroci voščijo staršem srečno novo leto (slik. L. Richter) Gaudin ni mogel ničesar zaužiti. Omahovaje se je skobacal*pokonci. Pa je le spet segal po težjem tovoru. Stiskal je zobe, da so se mu napele čeljusti, pot mu je spet stopil na Čelo. Pogled je zapičil v daljo pred sabo in se optekal naprej s tako od¬ ločno voljo, da se je misijonarju paralo srce. Baraga je utiral gaz s počasnim kor- Sam sebi je Čudil, koliko zmore. Korak za korakom - rinila sta dalje. Ena sama misel je se delovala v misi¬ jonarjevi glavi in si osvojila vso dušo njegovo: Naprej, naprej, oj, le napre j! Bolniku se je začelo blesti. Stopal je kakor v nezavesti in mrmral neraz¬ ločno predse. Zdaj pa zdaj je kriknil, kakor da ni več pri sebi. In je celo AVE MARIA 25 pehal od sebe Barago, ki se ga je oklepal in mu skušal ravnati pot, da se ne bi zavalil v nevarne snežne zamete. Misijonar je že obupno omahoval pod težo tovora, pasi ni upal zavreči na¬ hrbtnikov, zakaj odeja in zaloga hrane sta b i I a v n j i h. Mož n i več čut i I. Vi¬ har je bičal sneg v takih gostih vrt¬ incih, da je zdaj pa zdaj miši jonar do dobra oslepel. In noge - ali ne zmrz- avajo že? C Bog, usmili se! Moči,le se malo moči, o GospodI Le malo poti na dan sta premerila. Počivati in Čakati! Počivati in spet na pot! Hrana je posla do zadnje mrvice. Vsak dan nista napravila več ko kakih pet milj. Sploh - kako aoIgo že hodita? Sedem, osem, devet dni? Kdo bi mogel vedet i ? Tedaj pa - kar nenadoma - je oilo videti daleč tam ribiče, ki so lovili skozi odprtine v ledu. Baraga je kriknil in vpil na pomoč, kar so mu aale moči. Priklical ni nikogar, pre¬ daleč je bilo in prešibko mu je oilo grlo. No, pa rinimo še malo naprej ! Morda naju pa ribiči poprej zagledajo, preden sl išijo ki icanje. Sveti krst — radostni dan v krščanski družini — Slik. Barberis Kadar je Gaudin prišel k sebi, je rotil duhovnika, naj pozabi nanj in sebe reši. Pogosto sta počivala. Baraga je zavil ubogega moža v odejo in potrpežljivo zdel ob njem. Ko je bilo treba pripraviti prenočišče in delati ogenj, je moral tudi mišijonar zbirati poslednje si le v sebi. Louis pa se zmerom ni mogel jesti. To ga je bolj in bolj izmozgavalo. Baraga je Ie zase kuhal, po enkrat na dan. Louis j e b i I že tako os I abe I, da n i bilo več misliti na Baragovo morebitno samotno pot v La Pointe. Med tem bi bolnik gotovo zašei in se pogubil. Končno-dobiIi so se! Ko so možakarj i prihiteli, je Baraga že bolj' nesel Gaud i na kot voa i I. "Pomagajte mu, duše zlate, zelo slab je že !" "Oče Baraga, vi tudi !" "Ne, ne, meneje pustite. Sem dosti jak. Tega tu brž odvedite." Dvignili so Gaudina in odnesli na sani. Zdrseji so z njim preko ledu v La Po i nte. Že so izginili spred oč i. Baraga je stal na mestu in zbiral moči. "Oče, tvoj ponižni hlapec je rešen !" 26 AVE MARIA opazili, da je malo druga¬ čen kot poprej, namreč da je natiskan z drugačnim tiskom. Če hočete vedeti, zakaj to, vam takoj povemo. Imamo zdaj svoje tiskar¬ ske stroje in priprave, pa zato zdaj vse sami tiskamo, kar nismo doslej delali. Preteklo leto so za nas tiskali hrvatski frančiškani v Chicagi. Gotovo boste rekli, da bi lahko bilo naše delo ve- Koledar za to leto je iz¬ šel malo pozno, kar se pa ni moglo pomagati. Vendar ga bi ne bili mogli še koncem novembra izposlati, če bi ne bili dobili pomoči od pre¬ dobrih žensk iz Chicage. Gne,'ki so pomagale Ko¬ ledar skup sestaviti, ko je bil že natisnjen, so bile sledeče: Mrs. Zorko, Mrs. GrimŠič, Mrs. Kosmach in družina John Petrovič. Bog naj stotero poplača tem dobrim dušam. Njim se imate vsi zahvaliti, da ste začetka decembra Koledar dobili. Ko ste dobili letošnji Koledar, ste gotovo takoj liko boljše, za začetnike pa je menda že orajt, kaj¬ neda. Je res, da smo precej napak naredili, toda s Ča¬ som se bo vse izboljšalo, vsaj tako upamo. Za vse napake pa nam boste gotovo radi odpustili in nam sveto odvezo dali. Kakor vidite, je tudi ta Številka lista Ave Maria z našimi novimi stroji natis¬ kana. Torej od zdaj naprej bomo vse sami tiskali. To bo pomenilo za nas veliko več dela, ampak bomo že nekako izhajali. • Dandanes, kot veste, so stroški za tiskanje povsod zelo visoki, tako da so morali povsod časopisi in listi zvišati naročnino, kar pa naročnikom ni bilo všeč. Za list Ave Maria pa nis¬ mo povišali ceno naročnine, ne med vojno ne po vojni. Naročnina je bila in je Še vselej $2.50. Tako bo tudi ostalo, ker ne bodo naši stroški tako veliki, kot so bili do zdaj, in to zato, ker vse sami tiskamo. Ne bo več treba plačati one velike račune drugim tis- AVE MARIA 27 karjem. Stalo pa nas bo veliko več dela. Navadno ne more list več izhajati, če ni dovolj naroč¬ nikov, zato ker se ne izpla¬ ča več. Za list Ave Maria še ni nobene take nevar¬ nosti, četudi vsako leto precej naših naročnikov u- mira. Dobivamo namreč Še zmerom nove naročnike, ki podaljšujejo življenje tega lista. Če bi pa res prišlo do tega, da ne bi bilo več dovolj naročnikov - kar so nekateri preroki že pred veliko let napovedovali - bomo lahko še vseeno pre¬ cej časa tiskali list, ker imamo zdaj svoje tiskarske stroje. Obenem bomo lahko tudi nekatere knjige tiskali, kot molitvenike ali sv. pismo, seveda če bomo imeli časa za to. • Ni prezgodaj govoriti o letošnjih romanjih. Če se spominjate, smo lani en¬ krat omenili, da bi radi ime¬ li eno angleško romanje za naše mlajše slovenske lju¬ di. To želijo oni sami in so nas že poprosili, če bi mog¬ li ustreči tej njihovi želji. Glede tega angleškega romanja je nam pisala pred kratkim Miss Mary Kostan- šek iz fare sv. Vida v Cle¬ velandu. Pravi, da bi de¬ kleta Marijine družbe rade uredile taksno romanje v Lemont letos. Njeno pismo je zelo spodbudno in kaže, da se tudi ameriška sloven¬ ska mladina zanima za Ma¬ rijo Pomagaj. Kar se nas tiče, bomo storili kar je mogoče, da jim ustrežemo. Samo to nas boli, da ni naš romarski dom še zgotovljen, da bi lahko vsem romarjem ustre¬ gli, kakor se spodobi. Zato Čakajo vsakega romarja, ki sem pride, nekatere žrtve, ki jih pravi romar pa rad sprejme iz ljubezni do Boga. Kdaj pa bo ono angleško romanje, za zdaj še ne mo¬ remo reči. Se bomo Že dogo¬ vorili z doticnimi osebami ob pravem Času. • Romarski dom stoji tam zunaj na zimskem mrazu kar brez klobuka. To se pravi, da strehe ni na njem. Saj ste mnogi že vedeli, da ne bi do strehe prišlo v ravno minulem letu. No, smo se pa prav do mrzlega vremena trudili, da bi storili kar le mogoče pred zimo. Bomo spomladi z novo korajžo na¬ daljevali delo. Vi pa molite za nas. Preteklega 10. novembra je naš dobri brat Bonifacij obhajal 50-letnico, odkar je bil sprejet v frančiškanski red. Tisti dan je bila slovesna sv. maša, ki jo je daroval preč, oče komisar, Father Benedikt. Za dijakona je bil Father Andrej, lemontski gvardijan, in Father Klemen je bil subdijakon. Med sv. mašo je brat Bonifacij kle¬ čal na posebnem klečalniku pred oltarjem. Za to priliko je krepko odpeval in prepe¬ val samostanski pevski zbor. Pridigal je Father Odilo Hajnšek, o.f.m., ki je za to prišel iz Willarda, Wis. V svojem govoru je predvsem povdarjal, da je to redov¬ niško življenje, ki ga je Bo¬ nifacij pred 50 leti prevzel, eno samo darovanje, celo- Življenjsko požrtvovanje. Pri slavnostnem obedu so bili prisotni sledeči gos¬ podje: Father LeonardBogo- lin, o.f.m., Father Klavdij 0’Korn, o.f.m., in Father Bonaventure Borgola, o.f.m. Pred obedom je Father An¬ drej v imenu vseh čestital bratu Bonifaciju in rekel: “Hvala Bogu za vse milosti, katere je dal bratu Bonifaci¬ ju, in hvala Bogu, ker je nam dal Bonifacija.” Tu vidite sliko naših jaslic v naši kapeli. Stojijo na evan¬ geljski strani pri oltarju presv. Srca Jezusovega. 28 AVE MARIA Po obedu smo brata Boni¬ facija vprašali, kaj misli o teh 50 letih, ki jih je že preživel. Odgovoril je: “Ja, hitro je šlo.” • 30. novembra, ko je praz- sv. Andreja apostola, smo pa obhajali god našega gvardijana ali samostanske¬ ga predstojnika, Fathra An¬ dreja. Tistega dne ni bilo treba delati. Kot gostje so za to priliko prišli sledeči: Father Alek¬ sander Urankar, o.f.m., žup¬ nik pri sv. Juriju v So. Chi- cagi;FatherŠtefan Savinšek, o.f.m.conv., ki je zdaj kap¬ lan gor v Calumet, Mich.; in trije gospodje od sv. Stefana v Chicagi: Father Leonard Bogolin, Fr. Jerome Sellak in Fr. Klavdij C’Korn. • Kakor veste, je v Kanadi že precej slovenskih begun¬ cev. Raznim skupinam teh beguncev pošiljamo brez¬ plačno mesečnik Ave Maria kakor tudi Koledar. Ti Slo¬ venci potrebujejo in želijo tak verski list, kot je Ave Maria, in mi jim z veseljem ustrežemo po njihovi želji. Dobrodošli, Slovenci v Kanadi, kot novi čitatelji lista Ave Maria. Zastopnik za Slovence in Hrvate pri “Resettlement Division, National Catholic Welfare Conference” v New orku je Father Bernard Ambrožič, o.f.m. On nam po¬ šilja imena slovenskih be¬ guncev v Kanadi, katerim Naj mi pošljemo list Ave Maria. Vi, ki pošiljate sem pis- mainpaketeza Fathra Aloj¬ zija, vzemite si na znanje, da je bil Father Alojzij prestavljen na našo faro v Johnstwonu, Pa. Ce imate torej kaj za Fa- thra Alojzija, pišite ali po¬ šljite mu na sledeči naslov: St. Therese Friary 464 Decker Avenue Johnstown, Pa. • Zadnja nedelja v mesecu januarju je Baragova nedel¬ ja. Naj noben ne pozabi na tisto nedeljo opraviti poseb¬ ne molitve za beatifikacijo našega velikega slovenske? ga moža. Mi Slovenci mora¬ mo storiti svoje, če hočemo, da bo Baraga enkrat za sve¬ tnika proglašen. Škof Noa v škofiji Mar- quette, Mich., je septembra meseca organiziral ženske marquettske škofije v znani narodni organizaciji “Natio¬ nal Council of Catholic Wo- men’ predvsem v ta namen, da bodo te ženske molile in delovale za beatifikacijo škofa Baraga. Torej vidite, kako se dru¬ ge narodnosti zanimajo za Baraga. Mi Slovenci ne sme¬ mo ostati v ozadju v tem oziru. • Začetka decembra je umrl brat našega Fathra Leona. Priporočamo ga vam v mol¬ itev. Večna luč naj mu sveti. -Samostanski firbec Ave Maria Koledar ZA LETO 1949 CENA: U. S. A. & CANADA — $1.00 DRUGOD — $1.25 Zanimivi so posebno sledeči spisi in članki: "Krščanski temelj svetovnega miru", spisal Rev, | Anton Soklič, c.m.; "Praznovanje božiča pri rasnih narodih". Fr. Klavdij Okorn, o.f.m.; "Krompirč- 5 kove zgodbe". Fr. Bazilij Valentin, o.f.m.; "Zgledna Mrs Clare Booihe Luče", Fr. Janez Vianej Trin- | ko, o.f.m.; "Janez Žužek", Msgr. John Zaplotnik. V AVE MARIA 29 CLEVELAND, O. - Piše Anton Grdina: Preč. g. pater Kazimir! Hvaležen česti¬ tam za opis Janeza “Puščavnika" na Studarju. Vse je resnica. V opisu povda- rite, da je on za svoj skromen dom nare¬ dil in spremenil v krasen vrt iz same žive skale. Tam so bile kače in velike skale. On je vse to z žuljavimi rokami skopal in razbil in naredil tako krasen in sado- nosen vrt, Že to je del čudeža. Res ste prav naredili, da ste se ga spomnili. Naj prosi za Vas. Še Preser naj dobi svetnika. Od njega sem se veli¬ ko naučil za versko obnašanje. QDEBEC, CANADA. - Piše neki fran- cosko-kanadski ^advokat v angleščini: Častiti očetje! Če se ne motim, pišem urednikom frančiškanskega lista v sloven¬ skem jeziku. Vaš naslov mi je dala naša nova hišna uslužbenka, begunka. Če je ona že vam pisala ali ne, jaz ne vem. Vseeno Vam pišem radi krščanske lju¬ bezni, če ne že radi kakega drugega raz¬ loga. Ta mladenka je k nam prišla pred tremi tedni (okt. meseca), ne da bi znala veli¬ ko angleščine, nič francoščine, zelo malo italijanščine, a malo več nemščine. Mi smo kanadski Francozi. Moja žena in jaz govoriva po angleško in jaz znam nekaj italijanskih in nemških besed. Četudi lahko rabimo toliko jezikov, je vseeno veliko stvari, v katerih se ne moremo razumeti. V tem oziru bi torej jaz rad do¬ bili Vaše sodelovanje. Zelo bi bil vesel, če bi bili Vi prvi, ki bi njej pisali. To bi ji gotovo dajalo ve¬ liko podbude in upanja. Ona je zelo pri¬ jaznega značaja in se rada smeje. Vendar nas zelo razžalosti, če včasih opazimo, da joka. To se pa seveda ne more poma¬ gati, ker je šele pred kratkim prišla v te nove okoliščine. Ako ji boste pisali, prosimo, povejte ji, da jo imamo zelo radi in da smo zado¬ voljeni z njenim napredkom. Radi bi ji dali razumeti, da sme jesti, karkoli ima¬ mo pri hiši; da si sme skuhati svojo jed, kakorkoli želi; da bi mi tudi radi jedli, karkoli ona skuha. Se nam zdi, da se ona boji jesti meso in maslo. Mogoče da take jedi nima rada; mogoče pa da misli, da nima pravice do takih jedi. Ona sme tudi rabiti telefon, če ji to pripušča njeno delo. Zanjo je telefon važen, ker ima v tem mestu dve sestri in dve sestrični, ki vse imajo službe pri Francozih. Mogoče da ne razumejo, zakaj se francoščina toliko rabi tukaj. Če hočete, lahko razložite, da ta del Kanade je bil v začetku francoska kolo¬ nija, ki jo je Angleška dobila leta 1763. Po kanadski konstituciji smejo potomci prvotnih francoskih naseljencev še zme¬ rom ohraniti svoj jezik. Francoski je u- radni jezik v provinciji Quebec, kakor je angleški, in oba jezika smejo rabiti v parlamentu v Ottawi. Od onih, ki sprej¬ mejo begunca v svojo hišo, zahteva kan¬ adska vlada, da ga učijo ali angleščino ali francoščino. Ker bi naša uslužbenka 30 AVE MARIA raj še znala angleško, jo bomo učili, ka¬ kor najboljše znamo, samo da ona razu¬ me, da to ni naš materin jezik. Ji lahko tudi povejte, da nimamo nič proti, če ona govori po slovensko z našimi otroci. Mi smo onega evropejskega mnenja, da je namreč kulturno hvalevredno znati več jezikov, ne pa znamenje slabega patrio¬ tizma. LORAIN, 0. - Piše Joseph Perušek: Častiti gospod! V zadnji številki Ave Marije sem videl oglas, da imate še v zalogi album od Slovenije. Prosim, da mi enega pošljete. Tu Vam pošiljam pet do¬ larjev za begunce. Fathru Zakrajšku pa, prosim, povejte, da sem naročnik na Ave Marijo že 40 let, prav od prve številke, in pred leti sem bil tudi zastopnik za ta list. CLEVELAND, 0. - Piše Catharina Žalec: Častiti očetje frančiškani! Naj¬ brž ker ste oddaljeni od fabrik, se Vaše čebelice pasejo na čistem zraku. Bogu hvala za vse, kar nam da, pa tudi zato, da je ustvaril čebelice, da nam dajejo sladkega medu. Je že takrat Bog znal, da bodo taki ljudje, ki radi med ližejo in se z njim zdravijo, ko pride prehlad in hri- PET-DOLARSKI KLUB , za one, ki darujejo pet dolarjev, < ali več za Baragov Romarski Dom Pretekli mesec so se pridružili temu klubu sledeči: , JOHANA ERLACH, Millvale, Pa. ' JOSEPH MIHELČIČ, Hines, 111. ANTON LUŽAR, Cleveland, Ohio ’ , FRANCES JALOVEC, Argo, lil. ’ JOSEPH STEPANICH SR., Cherryvale, Kansas ' h _ ' pavost. Bogu se moramo zahvaliti za te dobrote, s katerimi nas je obdaril že tu¬ kaj na tem svetu. ELY, MINN. - Piše Mary Mrak: Dragi urednik! Večkrat sem se namenila malo napisati, pa sem slabe pisave. Me tako veseli, ker tako lepo popišete o Mariji, ko se tako sovražnik zaletuje. Ce je tako po vsej Ameriki, kakor je tukaj, potem bo kmalu Bog udaril. Odkar se jaz zavedam, Marijo častim in ona mi je že dosti pomagala. Od njen¬ ih ročic sem že dosti prejela. Zdaj je pa tako hudo prišlo. Maše ne rabijo nič, ob¬ hajil nič, Marije častiti nic. Za kam pa smo? Edino tolažbo imam jaz: Cerkev. Eni pravijo, da se jim Kramljanje do- pade. Je orajt. Ni pa lepšega kot Pot k Bogu in Lilija iz raja. To o Mariji prvo pogledam. Predobre duhovnike imamo. Zdaj smo dobili novega duhovnika, ki nas strašno lepo uči. Zdaj človek vidi, kaj je komu¬ nist. Ni gršega človeka, kot je on. Pa pri jedi molim za spreobrnenje grešnikov. Kolikokrat Marijo pogledam pa pravim: Marija, daj mi moč zoper Tvoje sovraž¬ nike! PENNSYLVANIA. - Piše neimenovan: Tudi moja želja je, da bi uredili romanje v angleškem jeziku pri Mariji Pomagaj. Mladina je Vaša bodočnost, ker stari ro¬ marji in naročniki Ave Marije se zelo umikajo iz tega sveta. Jaz upam, da bo vsaka mati razložila hčeri ali sinu, kaj so Brezje v Lemontu. Naj tudi mlajši vidijo delo s težkim trudom začeto. Tistim, ki vas zanima, kako je v Le¬ montu,vam povem, da je pomoč še velika, posebno pri groti pri lurški Mariji. Zato dragi čitatelj Ave Marije, pošlji majhen dar za 40-letnico Mariji na čast, da bo vsaj deloma urejeno na hribu pri groti. ELY, MINN. - Piše Mary Zbasnik: Spoštovani mi urednik Ave Marije! Brala sem v novemberski številki A.M., kako rada ima Terezija Neumann ameriške vo- AVE MARIA 31 jake. Moj sin Johnny jo je šel obiskat v tej zadnji vojski. Deset milj so stali od njenega havza. Lepe podobice jim je da¬ la za spomin. Tisti duhovnik jim je dal pa v angleščini popisano njeno življenje. Preden so šli nazaj, jim je obljubila, da bo prosila zanje, da jim ne bo treba iti nazaj v bitke. Čez štirinajst dni po tis¬ tem je bila že zmaga. Vse naokoli je bilo razbito, njena hiša pa je ostala cela in cerkev. Čudež! V Čestitam 40-letnici Ave Marije in nje¬ nemu ustanovniku. Tudi naša 40-Ietnica zakona je bila 21. novembra. 38 let smo naročeni na prelepi list Ave Maria, ki je čedalje lepši, samo prekratek je. RICHFIELD SPRINGS, N.Y. - Piše Frances Hribar: Častiti očetje frančiš¬ kani! Sem prejela karto od samostana in med. Se Vam prav lepo zahvalim zanj. Vi ste preveč dobri za nas ljudi. Se tako matrate in nam postrežete. Vi se morate sebi več počitka privoščiti. Tako meni doktar pove. Vam se lepo zahvalim za tisto lepo po¬ dobico od zlate svete maše. Kadar jo pogledam, se spominjam naVas v molitvi. Predlanskim ste pisali prav lepo zgodbo o nebeški Kraljici iz Fatime, da se je večkrat prikazala trem pastirjem. Marija je naročila deklici Luciji, da naj ljudem pove, da kdor bo šel pet prvih sobot k sv. spovedi in k sv. obhajilu po vrsti, bo Marija pri njem za zadnjo uro pri smrtni postelji. Je rekla, “To je moja bese¬ da.” Jaz sem opravila to lepo pobožnost, pa tudi pri rožnem vencu pred ocenašem tisto molitev: “Ljubi Jezus, odpusti nam grehe in varuj nas peklenskega ognja in reši duše iz vic, posebno tiste, ki so od vseh pozabljene.” BROCKLYN, N.Y. - Piše Antonija Rupnik: Spoštovani očetje frančiškani! Brala sem, da imate 400 novih naročni¬ kov. Prav lepo se sliši. In jaz tudi po¬ maknem eno Črko naprej, da bode 400 in eno. Pošiljam Vam novo naročnico. Saj je Ave Maria tako lepa. Takoj na prvi strani, ko pride, pa jo lepo poljubim in rečem: O Marija, kako si lepa! Želim, da tako tudi vedno ostane. Da se mi preveč ne zavlečejo moje vrstice, naj povem, kaj je moj namen. Moj son-in-law je bral v angleškem magazinu tole resnično zgodbico že pred dvemi leti: Bil je en mož po imenu Jimmie. Bil je zidar in delal je v bližini cerkve. On je pa prišel vsaki opoldan v cerkev in, ko je prišel, je tudi takoj odšel. In to je tr¬ pelo precej časa. Ljudje so ga opazovali. Enkrat so ga Father vprašali: Mož, po kaj pa Vi pridete v cerkev vsaki dan in takoj greste iz cerkve? Jimmie jim je pa odgovoril: Father, jaz sem delavec, ki delam v bližini in si odtrgam nekaj minut mojega počitka, da grem pred oltar. Tam se poklonim in rečem: Ljubi Jezus, Jim¬ mie je tukaj. In to je vse, kar je moja molitev. Kmalu pa Jimmija ni bilo v cerkev. Vsi so ga pogrešali. Enkrat ponoči so bili pa Father klicani k umirajočemu. In kdo je bil v bolniški postelji? Tisti Jimmie! In Father so rekli, da lahko prisežejo, da so slišali, ko je Jezus spregovoril in rekel: Jimmie, Jezus je tukaj. MOLITE za naše pokojne naročnike: CARL KLAMER, Sheboygan, Wis. JOŽEFA ANZLOVAR, Brooklyn, N.Y. MRS. JOHN POTOKAR, Cleveland VID BAUER, begunec v Nemčiji MICHAEL KURIE, Ahmeek, Mich. * Naj počivajo v miru! 32 AVE MARIA Dragi čitatelj, ali ni bilo lepo, ko je sel z Jezusom? 0 srečen človek, kdor reS lepo živi! Smrt ga preseli iz te revne zemlje v nebeški raj. Koliko je danes si¬ rot, ki si tega želijo, da bi odšli iz te žalostne zemlje, ki živijo v takem preg¬ nanstvu in stiskah! Ce ti trpiš, še malo potrpi. Saj bo kmalu vse minulo in potem bo večno dobro in bomo na večno srečni. I i pa, ljuba Marija, ponesi pozdrave vsem sirotkam daleč naokrog, koder sonce zemljo ogreva. Tolažita z Jezusčkom naš zbegani rod! MILWAUKEE, VMS. - Piše Jennie Zalar: Spoštovani Fathers! Vam pisem, da mi je moja hčerka zbolela. Je ze dva meseca v bolnišnici za umobolne. Tukaj Vam pi¬ šem, kako je dobila to žalostno bolezen. Ona je imela enega fanta, da ga je lju¬ bila, pa on ni bil katoliški fant. Ona ga pa je toliko časa prosila, da se je začel učiti katekizem, da je prejel zakrament sv. krsta. Tisti fant je bil pa tako nesrečen! Eno jutro je šel delat, pa je bil malo pozen. Se je pa na tren obesil, da bi bil poprej tam. Je pa tako nesrečno padel, da mu je tren obe nogi nad kolenom odrezal. Potem ko je ona zvedela, se je pa tako prestrašila in gledat ga je šla. Ko je vi¬ dela, da nima nič nog, je bilo to pa pre¬ več. Jaz sem ji branila, da ne bi ga šla videt, pa je rekla, da ga mora videti. Zdaj je pa revica vsa zmešana. Gremo jo videt vsaki teden dvakrat. Nas vse po¬ zna, samo zmešano govori. Nam je jako hudo, ker ona je bila jako skrbna za svo¬ je starše in je rada v cerkev šla. Ona ni bila nikdar zvečer toliko zmatrana, da ne bi molila rožnega venca. Zato pa tudi midva imava veliko zaup¬ anje do Marije Pomagaj iz Lemonta, da bo ona uslišala najine prošnje, da bi ji dala zopetno zdravje. Midva sva jo oblju¬ bila na božjo pot v Lemont, če ona oz¬ dravi. Jaz imam veliko zaupanje do nje, zato ker je že moji materi v starem kraju očitno pomagala. CLEVELAND, C. - Piše Mrs. Frank Pierce: Častiti gospodje pri Ave Mariji! Minilo je zopet več kot eno leto, odkar se nisem oglasila, seveda ker mi pisava ne gre preveč. Toliko bolj pa berem rada ta lepi Marijin list. Odkrito žiherpriznam, da, ko bi ne bilo lista Ave Maria, bi bilo veliko vec odpadnikov od vere. Koliko je ta list dobrega storil, ve edino Bog in bo obilo poplačal dobrega fatra Zakrajška, ker so ga ustanovili. Oni so res Marijino orodje, ker nam tako lepo pišejo o Mariji. Pa tudi vsi drugi uredniki in sotrudniki, ljubi Bog Vas vse ohrani še na mnoga le¬ ta, da bi nam še naprej pošiljali duševno hrano. SO. WALES, ANGLIJA. - Piše Peter Selak: Uredništvo in uprava “Ave Maria”! Sporočam, da je naročnik Vašega lista, g. Bauer Vid, v oktobru vsled tuberkulo¬ ze umrl. Svetila mu večna luč. V isti bolnici (v Nemčiji) je 5 ostalih Slovencev. Prosim, da list odslej pošil¬ jate v isti kraj njegovemu sotrpinu-bolni- ku, Slovencu, g. Blaško Kristjan. List vsem prav ugaja in se bo ob novem letu število naročnikov še povečalo. Je to res v tej dobi edini slovenski verski glasnik, kije po zunanjosti in notranjosti bogat. Ni več ameriški list, ampak list vseh Slovencev, doma inv tujini, ki se zbirajo okrog Marije Pomagaj. Daj Bog, da se bo kmalu zopet v Ljubljani še smel tiskati tak list. Mnogi naročniki tu so izrazili željo, da bi v listu radi videli tudi podobe od ostal¬ ih slovenskih Marijinih svetišč, n. pr. Sveta Gora pri Gorici, Marijo iz sv. Vi- šarij, Gospe Svete, i.t.d. Razumem Vas, da vsem tem prošnjam ni mogoče ustreči, saj je Koledar Ave Maria to že večkrat storil. (V aprilovi številki tega lista iz lan¬ skega leta je bila podoba, Četudi majhna, svetogorske Marije, o kateri je bil tudi dopis v isti Številki. - Urednik.) —S— BOG PLAČAJ, DOBROTNIKI f DAR LISTU - Po $40: Mrs. J. Kirn; po $3: M. .Moritz; po $1: M. Vihtelich, Mr s. M. Knaus, F. Ulčar Fam., Mrs. M. Kresevič, M. Zaletel, Mrs. E. Koren, J. Tomšič, J. Kuk- man; po 50 1.50: J. Anžiček, M-s. A. Rosa; po $1: A. Hoffman, Mrs. Cvenk, J. Brodnik, Mrs. A. Mlakar, R. Kaučič, J. , tanich, Mr. J. Savršnik, Mrs. F. Barabieh, Mrs. A. Stuber, M. Kostelic; po.60: I.* Majnik; po 50$: A. Miklavčič, Mrs. M. Rosa; po 25$: F. Bresnick. ZAHVALE Zahvaljujejo se Bogu in Mariji Po¬ magaj za pridobljene milosti: F. Lubsina Mrs. L. Bučar F. Vidmar NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA Podoba verne dru DS II 48 132i949 ki se zbira okrog božjih jaslic ★ SLOVENSKI STARŠ I! Ako želi Vaš sin služiti Bogu kot DUHOVNIK ali SAMOSTANSKI BRAT v redu sv. Frančiška asiške¬ ga, povejte mu, da lahko izpolni svojo željo pri slo¬ venskih frančiškanih v Le- montu. Pokažite mu to oznanilo, ki je tudi v ang¬ leškem jeziku napisano, da ga bo lahko sam bral. Najlepša Vam hvala. ★ ★ YOUNG MEN & BOYS of Slovene nationality, who feel the call to serve God as PRIESTS or LAY BROTHERS in the Fran- ciscan Order, founded by St. Francis of Assisi, are invited to make their de- sir^s known to the Slovene F ranciscans in Lemont. For full particulars, write to Very Rev. Commissary- Provincial St. Mary’s Seminary Lemont, Illinois ★