Nekdanja Svečnica Na deželi še, v mestu pa še malokdo loči lojevo in voščeno svečo od starin- ske. Tudi ne bi bilo treba dosti truda, da bi v Ljubljani našel otroka, ki še ni videl druge sveče, kakor one na bož.č- nem drevescu — pa še te že krase z malimi žarnicami. Smo pač v dobi elek- trike. _ v Pred desetletji je bila pa ravno Sveč- nica praznik, ko se je hiša lahko poka- zala. da je premožna. Cim težja in dališa je bila sveča, tem trdnejša je bila h.ša ali pa bolj bahata. Funtna svtča je bila že znamenje dobre hiše. premož- nejši so nesli okrog oltarja sveče po dva funta, bahači pa še težje. Otroci so imeli veliko veselje s pisa- nimi in umetno zvitimi al: spletenimi voščenicami. ki so jim rekli »'ookšte- kslci«. Mali so bili enobarvni, ru-meni, rožni ali rdeči, večji pisani, ker so bi i zviti iz dveh stremen, največji so bili pa še okrašeni s plastičnimi cvetlicami in pušeljci s pozlačenimi cvetkami, da se je vse bleščalo, ko ie gorelo v cer- kvi več sto bokštekelcov na enkrat. Najimenitnejše so bile take voščenice, ki so bile zvite kakor knjiga pravokot- no in z lepim z'aiim križem na vrhu. Take so'dobivale zlasti Micike za ve- Stavnica brez sveč iz Pevna pri Škofji Loki iz XVIII. stol. žilo. ki so bile ta dan godove. Kako so bile ponosne, ko so hodile k prvi maši in je tja do velike noči poleg njih na klopi stal tako ofertni bokštekelc pri- žgan, da je bilo mogoče brati iz molit- venika s koščenimi ali žametnimi, sre- brno okovanimi platnicami. Okrog roke ovit srebrn paternošter z jagodami iz biserne matice in s srebrnmi svetinj- cami, biagoslovl'enimi v Rimu. v Lore- tu ali vsaj na Trsatu, se je spreminjal v drh^sči razsvetljavi v. vseh mavričnih barvah, kakor Ы bil iz samih biserov in opalov. Kako lepe so bile mlade mestne gospodinje v svoji ceremonijai- ni pobožnosti. z vseh strani obsijane s plamenci voščenic. šumeče in šelesteče v naškrobljenih in nakohnanlh spod- niih k;kljah pod težko črnožido. Resno počivajo naše matere v grobu, z mašno knjigo in srebrnim paternoštrom v rokah. Otroci prižgo zadnjikrat svečke pri jaslicah in jih začno podirati. Otožno skladajo pastirce in ovčice v veiiko škatijo, da jo mati spravi pod streho v skrinjo, kjer je shranjen tudi ko ačnik , in potičnice. Manica Komanova piše. da | v ljubljanski oko'ici zbriše o z vrat zna- 1 menja Treh kraljev 19 + G + M + B29, i češ. da to znamenje čez leto pomeni zanikrno gospodinjo, ki ne po«na svo- jih dolžnosti in površno pregleda ma- lenkosti. Pri nas pa ni tako, ker morajo biti križi na vratih vse leto za hišni že- gen. ki ga je že pred več kot sto leti vreza! v les tudi neznan umetnik s po- dobo Treh kraljev in lepo molitvico ter ga natisnil na močan papir, da ga lahko še danes najdemo v kaki hiši. ki kaj dr- ži na stare žegne. Zdi se mi, da tudi koledujejo ne več pred Svečnico. vendar se je pa ohrani- lo dosti takih pesmi, zlasti na Štajer- skem v Slovenskih goricah. Gotovo so pa pred praznikom Marijinega darova- nja koledovali po vsej Sloveniji,; ali pesmi se niso ohranile. Ker .ie najlepša, naj sledi samo ona koroška iz Podjun- ske dolipe: Na same jutro svečnico ie Marija v cerkev šla. 3h Marija, oh Marija, Ki si nam rodi a Jezusa. Na cerkovni prag ie pokleknila, je svoje molitve ofraia. Marija je okoli oltarja šla, ofraia je dva golobica. Marija je dol po cerkvi Sla,, lepo so jej pele tičice.4 Marija je možem talala lepi zeleni rožmarin. To ni nobeden rožmarin, to je le Jezus. Marijin sin. Marija je pobom ta;ala lepe rudeče nageliče. To niso nobeni nageliči, ki so le nebeški angelči. Marija je ženam ta'ala lepe be'e lilije. To niso nobene lilije*, je le roža Mari ina. Da pa ne bo zamere pri Štajercih, naj bo še njihova, saj je kratka: Lepa je roža 1еШа, svečnja divica Marija. Le veselte se. dečica, zdaj skoro bo svečeoica: * kaj de Marija v cirkvo ^a, kaj de tam Jezošeka ofraia. »Ja bi rajši šla v križem svet, kak bi ga dala Judom prek! Ja sem šla po globokoj vodi. po globokoj vodi, visokoj gori. Tam sem našla cimrmane tri. kaj so nam ltramek. povali. Ruštek so nam napravili, late so polopatili. Le veselte se, de5ica, zdaj skoraj bo svečenča: kaj de Marija v cirkov šla. kaj de nam Jezošeka ofrati. Mi smo štirje bratci, od Velke Nedle pajbeci. Ti pajbeci "pa niso bili vedno tako krotki in pobožni, ka'kor se~ delajo. Ze Valvasor jih ima za hude pretepače. šlo je namreč za čast. katera partija ko'ednlkov zbere več klobas in drugih posvetnih dobrin.. Šlo je pa tudi za čast božjo, saj so za nabrani denar ko- jedniki kupili voska in dali vliti vošče- nice in sveče za domačo cerkev. Pa bi človek ne udaril, če gre za božjo čast in se sreča s koledniki iz druge fare! Valvasor piše. da je bila pred 250 le- ti navada tako-le: Od sv. Miklavža do Svečnice so te vsake fare oženjeni in fantje, oboroženi s sablami, sekirami, sekiricami na gor- jačah in podobnim orožjem, hodili v skupinah po 6—15 mož, kakor je bila pač fara velika, po soseski koledovat. Hodijo po vsej deželi in, kar nabero, zamenjajo za vosek, da napravijo vo- ščenice, ki po tri skupaj sp eto v kite. Take voščenice obesijo na gosto na rob velikega kolesa iž desk. ki ima v sre- dini luknjo, da gre skozi njo močan drog. Nad visečimi voščenicami napra- vijo vence, da je nastavek podoben ier- basu. V ta jerbas pa pritrdijo še stolpič, lepo pletene voščenice aH še kako dru- go podobo. Tako »stavnico« okrase še z loščem (Rauschgod). slabo svilo, za- stavicami. zvezdami in ž raznim naki- tom, ki ga izrežejo iz kuhane brezove gobe. iz kakor papir bele gobe izrežejo zastavice, petelinčke. tičke, zvezde ih druge oblike, ki jih obesijo na niti, da »letajo« okrog stavnice ali jih pa pri- mae na vrh Stavnice. Valvasor pa nikjer ne pöve, da so naši kmečki umetniki rezali iz brezove gobe V prvi vrsti go- lobčke. ki plavajo s stropai kot sv. Duh nad javorjevo mizo, vezilje so pa z iz brezove gobe izrezovale srčke, nagelj- ne in gosenice, da so z njimi ppdlagale plastične ornamente na zlatih zobah. Take stavnice so bile z drogom vred visoke do44 m. kolo Z voščenicami je bilo pa tako veliko, da Sta ga komaj ob- segi a dva moža. Junak je moral biti, kdor je nosil stavnico. voha suhega plečeta, ki so ga pretepači ] izgubili. Tako so se torej v Valvasorjevem času pretepali za večjo čast božjo naši pobožni predniki, ki so delali stavnice do srede minulega stoletja. j Ko sem pred pičlimi 25 leti iskal sta- rino okrog Škofje Loke, sem v Pevnu med mestom in Crngrobom našel na cerkvenem podstrešju prvo in dosedaj edino stavnico, ki jo ima ljubljanski muzej. Okrog močnega, rdeče in belo pobar- vanega, do 3 m visokega droga je šest okroglih etaž razvrščenih v enakih presledkih tako, da meri srednji kolo- bar največ, v premeru, skrajna dva sta pa najmanjša. Ob robu vežejo spodnji dve etaži lepo struženi leseni stebrički, ki so nepobarvani. pač imajo pa spodaj gtrmb aH jabolko na sredi pobarvano rdeče, zgornji pa zeleno. Zgornje etaže imajo po več lukenj, da so vanje zatak- nili sveče. Že prazna stavnica je težka, polna sveč je pa tehtala nad stari cent in v cerkev jo je nesei najmočnejši fant iz vasi. Seveda so mu po poti. kjer ni bilo hiš, morali pomagati tovariši, ker bi tako težo zmagal le redko kdo. Valvasorjeva stavnica se torej zelo razlikuje od naše in tudi od one, ki jo je opisal Andrej Me.lač in narisal Josip Dostal 1. 1S95. v Domu in. svetu. Nai- brže je Valvasor narisal in opisal do- lenjsko stavnico, nam znane so bile pa V navadi po Gorenjskem, kjer so tudi kmetje premožnejši in so bile stavnice lahko bogatejše in težje. Pred Svečnico so koledniki in nabiral- ci darov sploh pod vodstvom izkušene- ga moža stavnico vezali. Ze »vezanje« je bil praznik, kakor če postavljajo mlaje in delajo slavoloke za Rešnje telo ali novo mašo. Z voščenicami so zve- zali najprej najtežje sveče po dva do poltretjega funta in jih pritrdili na spod- nji odde.ek, manjše na višji in tako da- lje. da so bile pri vrhu najmanjše sve- če. nad njimi se je pa košatil pisan pu- šeljc iz umetnih cvetlic, umetnih jabolk ter srebrnih in zlatih kroglic in miga- lic. Vsako vrsto sveč so še ovili z venci, okrasili s trakovi in verigami iz pisanega papirja, kakor butare na Cvet- no nedeljo. Posamezne sveče v enako- mernih presledkih so morale biti rdeče, pozlačene ali pa celo okrašene s cvet- jem in figurami iz pozlačenega in po- barvanega voska, kakor ve ikonočna sveča pri velikem oltarju pri fari. Na Novega leta zjutraj so stavnico nesli k fari k veliki maši. Stavničar je bil čez ramo in hrbet opasan s širokim jermenom, kakor so še sedaj zastavo- noše, da je na pasu lažje nositi stav- nico. Pred vrati je parada obstala, da je prišel iz cerkve župnik in stavnico blagoslovil. Po blagoslovu so jo nesli pred veliki oltar in postavili v priprav- jeno stojalo, čim več podružnic, tem več je bilö stavnic pred oltarjem, o, pevniška. ki je v muzeju, je imela kar enajst nallšpanih družic. Med svetim opravilom jih je vsa soseska občudova- la in pretehtovala. katera podružnica se je najbolj odrezala. Baharija in za- vist sta cvetele kakor pušeljci na stav- nicah, pa je bil pretep, ko so stavnico zapili, kakor so dejali pijači po maši. Še predno so bili ponosni fantje do- ma. je mežnar že odvil prvo stavnico, zataknil sveče na svečnike, rože pa spravil v žagrad za majnik. Danes stavnic ni več. ker so jih na- domestili z darovanji, pa tudi ta za cerkveno gospodo koristna navada hudo peša. Lepi narodni običaji pač iz- umirajo. Ja, je že čas tak .... A. G. Komar ie kaj znanega o stavnicah in kje se Se kaka naha-la. ga prosimo, da sporoči uredništvu in opiše običaje. Trbovlje - naša Westfalica Stavnica XVII. stol. (spredaj) in stavnica iz komendske fare iz začetka XIX. stol. V drugih krajih kranjske dežele pa pošljejo cerkveni' k'jučarji okrog sv. Mi- klavža po enega ali dva fantiča po de- želi pobirat za sVeče. Na Silvestrov dan se zopet snidejo s ključarji in možmi ter gredo oboroženi koledovat po gra- dovih in vaseh. Na novega leta dan gredo ko'edniki z godci v cerkev in okrog oltarja k darovanju. Tudi zvečer pred Tremi kralji koledujejo in gredo na praznik k darovanju. Pred Svečnico delaio stavnico, plešejo in se vesele. Ka Svečnico neso stavnico z godbo v zupno cerkev k blagoslovu, potem pa v svojo podružnico. Vendar pa ni prtö'a vsaka podružnica vsako leto na vrsto, zlasti če ie bila slaba letina. In nato konstatira Va'vasor da se ti ko'edniki niso vedno zadržali kakor si- novi uči Koledn ki iz raznih fara so se stepli in zmagovalci so premaganim pobrali nabrane darove Marsikdo je dobil s pestjo ali gorjačo tako oo buti- ci, da je bil ves črn in bi se bil zarad svoje temne barve lahko pomešal med spremstvo sv. kralja Boltežarja, pravi Valvasor ter nadaljuje, da še pes ne po- Trbovlje, J. februarja. Kar so westfallski rudniki za veliko industrijsko Nemčijo, to so trboveljski rudniški revirji za agrarno Jugoslavijo. Ta primera je do"bra za gospodarsko življenje, za naše nerodno življeme na pomenijo Trbovlje še veliko več. Tip pravega manuelnega delavca brez vsa- kih produkcijskih sredstev je zastopan najbolj v Trbovljah. Ta tip je nastal te kmečke emigracije. Še dandanes se med jokom in kletvi- jo čuje po kmetskih hišah: — Med «knape» pojdem, doma ni- mam obstanka! — Kmečki dom je preitesen. Mlajšemu sinu ni dovoli, če ga domačija preredi. Gospodariti hoče. ;Ker ne more biti go- spodar domaČe hiše in grude, hoče biti gospodar svoje delovne moči. Za svo- je delo hoče denä'r,: da bo ž njim raz- polagal in gospodaril. Že'je po samo- svojem gospodarstvu in samostojnosti pa vodijo žal le premnogokrat v su- ženjstvo ... Ko pride ob nedeljah kmečki fant v dolino, vidi v rudarju samo samostoj- neda človeka, kj je za toliko in toliko dni dela toliko in toliko zaslužil ter si lahko za fta denar prv"či. kar hoče. «Ne bom več poslušal očeta in matere, starejšega brata in še njegove žene — mlade gospodinje, med rudarje grem, sam svoj bom.» je njegov sklep. In gre. Potem šele vidi. da ima živ- ljenje samostojnega delavca-rudarja, ki no ovratnico, gosposke cevi i e. malo go- no vratnico. gosposke čevlje, malo go- štfniške zabave afi karkoli, še svojo posebno stran. Svogo temno stran glo- boko pod zemljo. Veseli rudar Francelj. katerega ie to- likokrat zavidljivo ogledoval pred cer- kvijo in v gosti'ni, je pri delu v rovu drug, popolnoma .tuj človek — mrk in osoren. «Aha. črnega kruha se ie preobjedel, pa se je v črno zemljo zaril! Pretesna mu je bila bajta in solnce mu je žgalo v oči! Prema'o je imel zemlje, pa je šel pod njo! Boš videl fant. kako se ti bo stožilo po latvici k:slega mleka, ko boš prvič srečal «bergmande'jca»!» Ta- ke in podobne so dobrodoš'ice novemu rudarju — kmečkemu emigrantu. Začetni dnevi službe, pa naj si bo ju- tranja, popoldanska ali nočna, so straš- ni. Mladi rudar zavida «hunte» — vo- zičke za premog — ki iih trdno skle- njene požirajo temni rovi. On pa mora sam capljati in tavati za drugimi ter se loviti po rovih sem in tja. po opolzkih lestvah navzgor, navzdol, se tresti v temni škatlji vzpenjače butati ob tra- move, ko izgine leščerba starega rudar- ja pred njim izza ovinka, da ootem ne I ve, kaj bi zgrabil in kai bi počel, ko ga kopač iz enega od brezkrajnih rovov potegne na stran med črne s tramov- jem podprte skale. Dolgo časa se mu zdi. da je kos lesa v ustroju čudnega strašnega podzemnega stroja. To orimi to vzdigni, se mu kaže boli s sunk: in znamenji kakor z besedami. Vsi so mr- ki, vse je mrko in kruto... Ce'o stari kopač Matija, dobrodušni možak, ki je tolikokrat prišel v vas med vesele fante, je tak. Ko mine nekai dni, potreplje novinca zunaj zadnjega rova po rami ter -mu pravi: — Fant. nič ne maraj! Tako mora b' ti! Vživeti se moraš ix»d $emFo. T mi smo se tako vživeli in navadili. Tn vživi se. V par -esecih ie n- kakor se snodobi. - mu kooač dober oomo5n!k. nič б ne vnra< sam prebodi in tudi ve. kje je treba grabiti. Podzemlje se mu ie ndkri'o sprejelo ga je v svoj krog Po «51ht je tovariš med tovariši. V «kasarn stanuje, kjer ima toliko samcev svojo gospodinjo, navadno kako rudarsko • vdovo, ki hodi * knjižicami svojih «fan- tov» v konzum po živež ter opravi vse. kar spada med vsakdanje potrebe mla- dih rudarjev. Lahko gre tudi h kaki rudarski družini za podnajemnika ali kakor pravijo «purša». Po starem obi- čaju se domeni, da se na mesec za go- tovi znesek obremeni njegova nabav- ljalna knjižica, za to pa dobi posteljo, hrano in perilo. • Ob priliki in vedno redkeje hodi do- mov v Retje. Praprotno, Loko. pod Sv. Planino, v Knezdol ali pa tja v sa- vinjske hribe, v kranjsko stran, ali kjer- koli je že njegov kmečki dom. Ob teh Obiskih ie med domačini in sovrstniki kakor človek z drugega sveta. Dosti govori, a ne črhne niti besedice o teža- vah. ki jih je že prestal in ki ga še ta- rejo. Za vsem, kar pove, je nekako opo- zorilo ali vsaj namigavanje: Praznik sv. Barbare 4. decembra se proslavlja med rudarji s čustveno iskre- nostjo. za katero so lahko vsi drugi svetniki in priprošniki o vseh mogočih boleznih in nezgodah zavidni. Rudarju je sv. Barbara samo rme a i obeležje za en dan v letu, ko si temeljito pred- — Mi izpod zemlje smo nekaj dru- gega! Skrbna mati vprašuje to. vprašuje Ono. Fant pa na vse malomarno odgo- varja: «To ni nič!» — «Sveta Barbara naj te varuje,» je vzdih matere ob slo- vesu. Ni tovarne, ni obrata, kjer bi vladala tolika vzajemnost, kakor v rudniških rovih. Pri Forteju. v Delavskem domu in še kje drugje so lahko razne rudar- ske skupine, ki tekmujejo in se krega- jo. a vse to je samo od danes do jutri. Rudarji so vendarle tesno strnjena soli- darna skupina. Delo pod zemljo, kjer preži ob vsa- kem čas« ma slehernega toliko nevarno- sti, je dalo vsem posebno obeležje in posebne življen?ke nazore. Bili so časi. ko se je mislilo, da bo kak posebno vnet misijonski pridigar z močjo svoje sugestivne besede spreobrnil čudne tr- boveljske farane. In najeli so kakega vnetega redovnika, ki je besnel na prižnici: — Bog te je dal in hudič te bo vzel! Odgovor nato je bil sarkastičen neh. časih celo v cerkvi sami, češ, ijdi ti enkrat v Anin rov. tam boš vi- ' hudiča. Dokler ga nisi videl, ne go- ri o njem. 'erkvica na v:soki Sv. P anini je pri- ljena izletna točka trboveljskih ru- skih družin. Motiv teh izletov se ne popolnoma označiti г besedo «tx>- žnost». v polni meri pa zasluži ozna- o «bogočastja» — vere in zaupanja v šjo moč, ki bd: tudi nad življenjem •>ednega delavca, ki si služi svoj kruh z najtežavnejšim delom med stoterimi nevarnostmi. očuje vse težke nevarnosti svojega sta- nu ter si za slučaj neizbežne usode želi vsai lahko smrt. Kmečki emigrant se pod zemljo in med svojimi tovariši oživi, poroči na- vadno hčerko kakega tovariša in ko mu doraščajo sinovi, da gredo s «hunti» v jamo, se le malo briga za to, da se vgrezuje zemlja pod njegovim nekda- njim kmečkim domom v Retju, kjer mu je bilo pred tolikimi leti tako tesno, da je moral v rove. Rudar ima svoje nazore, svojo misti- ko. V tem pogledu je dobro založen, ve- lik revež pa je zaradi tega, ker je sla- bo plačan za silno naporno, nevarno delo in ker po strašnem vzgledu rud- niških starih upokojencev nima nobene nade. da bo vsaj za silo preskrbljen, če mu usoda skozi vse nevarnosti nakloni starost. Trbovlje nekdati in danes — to je ve- lika razlika. Nekdaj je rudar malo ma- ral za višje smotre .in. cilje, nedelja у gostilni mu je bila . vse. Danes je po> vsem drugače: na vseh,poljih .stremlje- nja za višjimi cilji so Trbovlje danes in današnja rudarska mladina postav- lja svojega moža ne!e v športu, tem- več tudi na kulturni njivi ter se zaveda-, da je delavec važen faktor narodnega napredka in razvoja. Novosti Šentjakobske knjižnice v Ljubljani PriObčuje knjižničar Matija Rod d. Rothman G. Th. - VI. Levstik: Princeska Zvezdana. 43SS. Zbašnik Fr.: Solnčna roža. 43S9. Gradnik Al.: Narodne zagonetke Po zbir- ki Vuka Karadžiča. 4391 p. Savinšek Slavko: Izpod Golice. Povest t gorenjskih planin. 4392—93. Vrbnjakov Nande: Iz starih časov. Zgodo- vinske povesti. 4366. Historie de France, Jeanne d" Adc. 649! Paris. Versailles. 650 f. L* avitation. Les chemins de fer. 653f. La rčvolu-tion ffancaise. Napoleon. 655f. Le ciel. La mer. 657 i. Histoire de I' art. Histoire du costume. 658f. Harbou Т.: Frau im Mond. Ronia.n. 10341n Pöllnitz K. L.: Das galante Sachsen. 10342z. Unger H.: Eisland. Roman einer Expedi- tion. 10.344n.' Schmid Noerr F. A.: Frau Perchtas Aus- zug. Ein mytischer Roman. 10345n. Zweig Stef.: Drei Meister. Balzac - Di- ckens - Dostojevski. 10331z. Siwertz S.: Zurück aus Babylon. Romain. Iö346n. — Seelambs. Roman. 10347л. Zerkaulen H.: Die Welt im Winkel. Ro- man. 1034вп. Hasenclever W.: Ehen werden im Him- mei geschlossen. Komödie. 10350n. Land H : Mayas Traum und. Erwacheir. Roman. 10351 n. Saundeirs J. M.: Wings. Roman. 10353m Sinclair Lewis: Der Erwerb. Roman. 10356n. Hedin Sven: Auf grosser Fahrt. Meine Expedition mit Schweden, Deutschen und Chinesen durch die Wüste Gobi. 1927—28. 10367n. Roger M. du Gard: Die Thibaults. Die Geschichte einer Familie. 10358/61n. Hennig R.: Von rätselhaften Ländern; Versunkene Stätten der Geschichte. 10362z. Redžich C.- Das grosse Buch der Erfin- dungen und deren Erfindet. 10363/64z. Die Märchen der Weltliteratur: Afrika-^ nische Märchen. Ю294п. — Indianermäd- chen aus Nordamerika. 10295n. — Isländi- sch« Volksmärchen 10296n. Patrlsen R.: Das verwirklichte Bild. 10Э05П. !ro - Strassenfülwer für Auto- und Kraft- fahrer Dalrnatlen. Istrien. S!ovenien, Kroi? atien usw. 10300z. Ojefemp K.; Die Weltwanderer. Roman- d&btmtg. 10301a,