GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE GIF INGRAD CELJE LETO XXVII. - ŠT. 4-5 - 22. MAJ 1985 POSLOVANJE DO GIP »INGRAD« CELJE V ČASU OD 1. 1. DO 31. 3. 1985 Nujni takojšnji ukrepi! Dve srebrni plaketi in priznanje s sejma Naš nastop na 3. jugoslovanskem sejmu gradbeništva In gradbenega materiala z mednarodno udeležbo v Gornji Radgoni od 1. do 7. aprila 1985 lahko ocenimo kot uspešen, saj smo se vrnili z lepimi priznanji. Srebrno plaketo smo prejeli za TERMO PANO. To je prefabrlclran izolacijski e-lement, ki v zimskem času preprečuje prevelike toplotne izgube skozi okenske površine. Srebrno plaketo smo prejeli tudi za montažne konzole, To so armiranobetonski elementi, ki jih Je možno namestiti na poljubnih višinah in na vseh štirih straneh stebra hkrati. Priznanje pa smo prejeli za montažni fasadni element s klinker oblogo, to je finalno obdelano površino, ki je trajna, ne zahteva vzdrževanja in tudi oblikovno obogati fasadne površine. Sicer pa smo na sejmu še predstavili nove možnosti našega montažnega sistema s štirimi maketami in betonske izdelke iz rednega programa. Vili Šuster Na zgornji sliki prikaz montažnih konzol, na spodnji pa fasadni element in TERMO PANO Po prvih treh mesecih je težko ocenjevati realnost doseganja zastavljenih ciljev, še posebej zato, ker začetni meseci gradbince zaradi vremenskih razmer skoraj vsako leto zapored bolj navdajajo s pesimizmom kot optimizmom. Kljub temu so razmere v Ingradu takšne, da tudi na naslednje mesece prvega polletja ne gledamo z velikimi obeti. Pešanje proizvodne dinamike je namreč eden ključnih problemov, s katerimi se srečujemo v letu 1985. Neugodno pa je to, da se bodo slabi učinki zaradi oomanjkanja denarja za naložbe in zaradi restriktivne denarno-kreditne politike v državi nadaljevati tudi v naslednjih mesecih leta. Dospeli smo torej do točke, ko je treba predimenzionirane kapacitete dobro pretehtati ter poiskati nove proizvodne, organizacijske in druge rešitve. Preusmeritve, ki bi ob takšnih pogojih gospodarjenja bile potrebne in normalne, pa zahtevajo veliko več časa in denarja kot ga imamo ta čas na razpolago. Poslovni rezultati, ugotovljeni za prve tri mesece poslovanja v letu 1985, kažejo na to, da »kakovost« gospodarjenja zaradi prej naštetih težav ni bila najboljša. Likvidnostne težave, s katerimi smo se v tem obračunskem obdobju srečevali, so prenesene iz leta 1984, kajti še vedno so v izvajanju dela, za katera smo avanse prejeli že ob začetku gradnje, novih ustrezno finančno pogojenih investicijskih del pa je čedalje manj. Na slabše poslovne rezultate nekaterih TOZD so še dodatno vplivale interne obrestne mere, ki so od 1. 1. 1985 dalje izenačene s splošno bančno o-brestno mero. Finančni svet delovne organizacije in odbor za gospodarjenje sta že obravnavala analizo finančnega stanja in sprejela u-krepe, ki jih je potrebno izvajati. Predpisi, ki urejajo vodenje knjigovodstva in ugotavljanje rezultatov poslovanja so se v tem letu bistveno spremenili. Kot je znano, smo s 1. 1. 1985 začeli uporabljati nov zakon o celotnem prihodku, ki je objavljen v U-radnem listu SFRJ, št. 56/84. Ta predois je zaradi prenosa nekaterih izdatkov in obveznosti med materialne stroške (obresti, bančni stroški, amortizacija nad predpisanimi stonnjami in materialni stroški DSSS) povzročil neprimerljivost porabljenih sredstev, dohodka in obveznosti iz dohodka ugotovljenih za prvo trimesečje tega leta z enakim obdobjem lanskega leta. V teh ekonomskih kategorijah ni mogoča primerjava podatkov z doseganjem letnega olana (uskladitev letnega -lana z novo zakonodajo bo opravljena po periodičnem obračunu per 30. 6. 1985), neorimerljivi pa so tudi nekateri kazalci, ki so namenjeni izkazovanju doseženih delovnih in noslovnih rezultatov. Novost v zakonu o celotnem -'rihodku predstavlja revalorizacija zalog (34. člen zakona), katero smo bili dolžni opraviti no stanju 31. 3. 1985, učinke revalorizacije pa tudi preknjižiti. Značilnost periodičnega obračuna janu-ar-marec 1985 je med drugim tudi ta, da se ne izvede sanacijski postopek po zakonu o sanaciji. Kljub temu pa morajo delavci v temeljni organizaciji, ki je izkazala izgubo v periodičnem obračunu, ugotoviti vzroke izgube za svoje interne potrebe in določiti, oziroma sprejeti program ukrepov za odstranitev vzrokov izgub. To je še zlasti pomembno zato, ker so za delavce, zaoosle-ne v TOZD, ki bodo izkazale izgube, v periodičnem obračunu za šest, oziroma devet mesecev predoisane posebne sankcije glede osebnih dohodkov. OBRAZLOŽITEV FINANČNIH PODATKOV Celotni prihodek je bil na ravni DO GIP Ingrad ustvarjen v višini 2,063.603 tisoč din in se je v primerjavi z lanskim enakim obdobjem povečal za 47 °/o. Odstotek preseganja letošnje realizacije nad lanskoletno realizacijo za enako obdobje je skromen, saj ne dosega tekoče inflacijske stopnje. Je posledica izredno slabih vremenskih razmer in upadanja investicijske potrošnje v državi. Porabljena sredstva so se v obravnavanem obdobju povečala kar za 77 % glede na dosežene stroške v obdobju januar—marec v letu 1984. Ti podatki so neprimerljivi zaradi prenosa ob- resti, bančnih stroškov in dela prispevka za DSSS med materialne stroške. Skupen znesek porabljenih sredstev znaša 1,721.156 tisoč din. Dohodek kot najpomembnejša ekonomska kategorija je neprimerljiv z doseženim dohodkom v prvem trimesečju lanskega leta. Zaradi povečanih materialnih stroškov na podlagi sprememb v predpisih, je zmanjšan za okrog 19% na ravni delovne organizacije. Kot posledica zmanjšanega dohodka se kaže izguba zaradi nedoseganja dohodka pri TOZD GO Celje in GO Žalec, v skupnem znesku 12.645 tisoč din. Cisti dohodek je dosežen na ravni delovne organizacije v višini 207.749 tisoč din in je samo za 1 % večji od doseženega čistega dohodka v enakem obdobju v lanskem letu. Razporejeni čisti dohodek je znašal 411.759 tisoč din in je za 87 % večji od doseženega. Razlika med doseženim in razporejenim čistim dohodkom, povečanim za izgubo zaradi nedoseganja dohodka, pa je izguba zaradi nedoseganja čistega dohodka in znaša 191.367 tisoč din. Skupen znesek izgube na ravni delovne organizacije znaša torej 204.009 tisoč din. Izgubo so izkazale naslednje TOZD: GO Celje, GO Laško, GO Šentjur, GO Ljubljana, Gradbeništvo Rogaška Slatina, IGM Medlog, Proizvodni obrati, Mehanizacija, Projektivni biro in DSSS. Izredno dober finančni rezultat je dosegla samo temeljna organizacija Lesni o-brati Gomilsko, poleg nje pa so uspešne še TOZD: GO Slovenske Konjice, Prevozi Liubliana in Mobilia Ljubljana. Doseženi slabi rezultati poslovanja za obračunsko obdobje januar—marec 1985 terjajo takojšnje ukrepanje vseh vodilnih, vodstvenih in druoih delavcev, obenem pa obvezujejo vodstva TOZD, da skupaj s strokovnimi službami izdelajo v začetku maja 1985 poglobljeno analizo vzrokov za nastalo situacijo in program ukrepov za preprečitev slabšanja stanja v delovni organizaciji GIP Ingrad. Predstavitev našega kmetijskega programa z maketami BILANCA RAZPOREJANJA DOHODKA IN ČISTEGA DOHODKA ZA OBDOBJE JANUAR—MAREC 1985 v 000 din I,—III. 84 I,—III. 85 IND. 85 :84 Doseg. plana CELOTNI PRIHODEK 1.405.117 2.063.603 147 14 PORABLJENA SREDSTVA 972.180 1.721.156 — — od tega: amortiz. po predp. stop. 49.875 63.819 128 19 obresti za obr. sredstva — 309.819 — — materialni stroški DSSS — 63.369 — — DOHODEK 432.937 342.447 — — RAZPOREDITEV DOH. ZA: skupno porabo 37.786 67.672 179 22 splošno porabo 3.445 574 17 2 obveznosti do DSSS 58.500 27.052 — — obresti za osnovna sred. 89.202 532 — — druge obveznosti 37.890 38.868 — — Skupaj obvez, iz dohodka 226.823 134.698 — — ČISTI DOHODEK 206.114 207.749 101 10 BRUTO OSEBNI DOHODKI 200.317 400.963 200 24 SSP — stanov, del 5.796 1.788 31 2 — splošni del 3.961 1.325 33 2 Poslovni sklad 7.785 3.833 49 3 Rezervni sklad 10.942 3.849 35 3 IZGUBA 22.687 204.009 899 — Opomba: Zaradi novosti v zakonu o celotnem prihodku (Ur. I. SFRJ, št. 56/84) niso primerljive nekatere ekonomske kategorije. Pri neprimerljivih postavkah indeksi niso izračunani. LANI ČEZ MILIJARDO IZGUB Analiza podatkov o zaključnih računih, ki jo je pripravila strokovna služba Splošnega združenja gradbeništva in industrije gradbenega materiala Slovenije kaže, kako Drugi podatki še bolj poudarjajo težaven položaj gradbeništva: Stopnja aku- mulativnosti v naši panogi je padla za 9 odst., v vsem gospodarstvu pa se je povečala za 18 odst. Stopnja reproduktivne sposobnosti v gradbeništvu je padla za 20 odst., v gospodarstvu pa zrasla za 8 odst. In končno gradbene organizacije so imele skupno čez milijardo dinarjev izgube, kar je za 145 odst. več kot v letu 1983, medtem ko so se izgube celotnega slovenskega gospodarstva zmanjšale za 28 odst. Največ izgub (57 odst.) ima gradbena operati-va, industrija gradbenega ma- gospodarski rezultati gradbenih organizacij — in osebni dohodki gradbincev — že nekai let zaostajajo za povprečjem gospodarstva. To ponazarja tabela: teriala jih ima 36 odst., ostalo pa inštalaterska dejavnost in zaključna dela. O slabem položaju gradbeništva govori tudi podatek, da so se ob 57-odstotni rasti celotnega prihodka, stroški -ovečali za 61 odst., tako da je dohodek večji le za 48 odst. in čisti dohodek za 46 odst. Podatki o dejavnostih pa kažejo: • Visoke gradnje, ki zaposlujejo 31.663 delavcev ali 43 odst. vseh delavcev v gradbeništvu, so celotni pri-dohodek povečala za 50 %, dohodek pa komaj za 41. Akumulativnost te poddejav-nosti je celo pod povpreč- jem gradbeništva. Izgube so se močno povečale (skoraj za petkrat). Z rdečimi številkami je poslovno leto končalo šest organizacij, več kot 30 jih posluje na meji rentabilnosti. • Nizke gradnje so dosegle boljše rezultate, toda pri razmeroma visokih indeksih (79 — odstotna rast celotnega prihodka, 61-odstotna rast dohodka, 63-odstotna ast čistega dohodka) moramo upoštevati, da so bili poslovni rezultati te poddejavnosti v letu 1983 izredno slabi. Lani je bilo nekoliko boljše, saj je z izgubo poslovala le ena organizacija te poddejavnosti, 5 pa jih je bilo na robu pozitivnega rezultata. To je edina od gradbenih dejavnosti, kjer so se izgube v orimerjavi z letom 1983 zmanjšale. • Dejavnost gradbenih instalacij je med gradbeno o-perativo dosegla najskrom-nejšo rast prihodka (le za 48 odst.). Tozd Montaža v sestavi mariborskega Cevovoda je posloval s precejšnjo izgubo — nad 95 milijonov dinarjev. • Izvajalci zaključnih del in obrtniških instalacij so dosegli nekoliko boljše indekse rasti kot ostala gradbena operativa, a kljub temu so 4 organizacije poslovale na meji pozitivnega rezultata, dve pa z izgubo. • Industrija gradbenega materiala se je tudi lani o-tepala s starimi težavami zaradi cenovnih nesorazmerij m pomanjkanja goriva. Kar 13 organizacij je zaključilo poslovno leto z izgubo, katere skupni znesek se je v primerjavi z letom 1983 v tej poddejavnosti podvojil. Najslabše rezultate so dosegli proizvajalci opečnih izdelkov, cementa in azbestnoce-mentnih izdelkov. • Projektiva, inženiring in podobne dejavnosti so končale poslovno leto brez izgub, je pa 11 organizacij iz te veje poslovalo na meji rentabilnosti. Dograditev novega vhoda za Lesnino v Levcu. Izvajalec: TOZD GO Žalec. Foto: Vili Šuster celotni prihodek dohodek mesečni neto OD 1981/80 gosp. 138 133 131 gradb. 132 127 130 1982/81 gosp. 129 130 126 gradb. 113 116 123 1983/82 gosp. 147 143 128 gradb. 126 121 124 1984/83 gosp. 164 166 152 gradb. 157 148 146 delegati in delegacije Sprejet Je predlog odloka o davkih občanov Na seji zbora združenega dela celjske občinske skupščine, 28. marca letos, so bili sprejeti vsi trije predlogi o davkih občanov. V prejšnji številki glasila smo se seznanili s pripombami, ki smo jih posredovali na osnutek. Zaradi velikega zanimanja delavcev o načinu obračunavanja davkov, povzemam širšo obrazložitev tega odloka. Na osnovi Zakona o davkih občanov in odloka o davkih občanov plačujejo davek od premoženja občani, ki posedujejo: 1. stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže; 2. prostore za počitek oziroma rekreacijo; 3. plovne objekte dolžine najmanj 8 m. Davek se plačuje ne glede na to, ali lastnik uporablja premoženje sam ali ga daje v najem. Osnova za davek od premoženja po 1. in 2. točki je vrednost stavbe, oziroma prostora za počitek, ugotovljena po merilih republiškega upravnega organa pristojnega za stanovanjske zadeve in na način, ki ga določi občinska skupščina. Osnova za davek iz 1. točke se zniža za znesek, ki ustreza vrednosti 160 m2 stanovanjske površine. Davčna osnova se zniža pod pogojem, da je lastnik ali njegov družinski član, v letu pred letom, za katerega se davek odmerja stalno prebival v stanovanjskih prostorih. V primeru stavbe se vrednost stanovanjske površine deli v sorazmerju s solastniškimi deleži. Stopnje davka od premoženja iz 1. in 2. točke so progresivne, in sicer: — davek od stavb, stanovanj in garaž se plačuje: Vrednost — osnova din % nad 1,000.000 2,000.000 4.000. 000 6.000. 000 8,000.000 10,000.000 do 1,000.000 0,10 2,000.000 0,20 4,000.000 0,30 6,000.000 0,45 8,000.000 0,65 10,000.000 0,85 1,00 — davek od prostorov za počitek oziroma rekreacijo se plačuje: Vrednost — osnova din % nad do 1,000.000 1.000. 000 3,000.000 3.000. 000 6,000.000 6.000. 000 10,000.000 10,000.000 0,20 0,50 0,80 1,10 1,50 Davek od plovnih objektov z nad 8 do 9 m dolžine, se plačuje v višini 20.000 din letno in po 8.000 din za vsak nadaljnji meter dolžine. Pavšalni letni znesek se za vsako leto starosti zniža za 5 %. Lastnik takega plovnega objekta mora vložiti davčno napoved do 31. januarja v letu. Davek od stavb, delov stavb, stanovanj, garaž in prostorov za počitek, oziroma rekreacijo odmerja organ občine, v katerem je stavba, oziroma prostor za počitek, oziroma rekreacijo. Davek od stavb se ne plačuje: — od kmetijskih gospodarskih poslopij; — od poslovnih prostorov, ki jih lastnik oziroma uživalec uporablja za upravljanje gospodarske oziroma poklicne dejavnosti; — od stanovanjskih stavb zavezancev davka iz kmetijstva, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje; — od stavb, ki so razglašene za kulturni ali zgodovinski spomenik; — od stavb, ki se iz objektivnih razlogov ne morejo uporabljati; — od stanovanjskih stavb, za katere se v postopku u-gotovi, da ne presegajo števila točk, oziroma vrednosti kot to določi občinska skupščina, itd. Davka na posest stavb so začasno oproščeni prvi lastniki novih stanovanjskih hiš, oziroma stanovanj in garaž, in sicer za 10 let. Oprostitev se prizna tudi za popravljene in obnovljene stanovanjske hiše, oziroma stanovanja in garaže, če se je zaradi popravila ali obnove vrednost povečala za več kot 30%. Oprostitev davka se ne more priznati za prostore za počitek, oziroma rekreacijo, pa tudi ne za poslovne prostore, četudi so sestavni del stanovanjske stavbe. če je zavezanec pred letom, za katero se odmerja davek, stalno prebival v svojem stanovanju z več kot tremi družinskimi člani, se davek za vsakega naslednjega družinskega člana zniža za 10% (to pa ne velja za počitniške stavbe). Zavezanec uveljavlja olajšavo s posebno vlogo, ki jo mora predložiti davčnemu organu do 31. januarja v letu. Zavezanec davka na posest stavb je dolžan vložiti napoved za odmero davka. Vse ostale podrobnosti v zvezi z davki občanov so navedene v Uradnem listu SRS št. 44/82 in 9/85 ter v Uradnem listu SRS, št. 10/85. Na seji zbora združenega dela 14. maja so delegati med drugim obravnavali tudi poročilo o realizaciji resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine v preteklem letu, prav tako je beseda tekla o uresničevanju občinske resolucije v prvih treh mesecih letos. Razprava je bila tudi o uresničevanju ukrepov dolgoročnega programa stabilizacije v občini, nadalje o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, o uresničevanju kadrovske politike itd. Marta Ograjenšek Kako se naš montažni sistem uveljavlja v praksi Z našo novo montažno konstrukcijo gradimo objekt družbene prehrane In ambulante v Buzetu Biro za projektiranje investicijsko razvojnega centra PLANUM iz Ljubljane je izdelal projektno dokumentacijo za dvoetažni objekt družbene prehrane in ambulante v Buzetu z našo novo montažno konstrukcijo iz ploskovnih elementov. Objekt je že v gradnji. Želimo ga predstaviti z namenom, da nakažemo široke možnosti, ki jih nudi ta sistem. 2e ob prvi predstavitvi našega novega montažnega sistema iz ploskovnih elementov smo poudarili, da ta konstrukcija ni namenjena le kmetijskim objektom, ki so bili povod za to novo idejo. Osnovne značilnosti sistema so take, da je primeren za gradnjo enodružinskih hiš enako kot za dvoetažne objekte višine do 6 m in razponov do 21,60 m. Oblikovalec — arhitekt je tisti, ki bo poiskal oblikovno in funkcionalno najustreznejšo konstrukcijsko kombinacijo elementov, proporce gabarita in površinske obdelave za posamezne vrste objektov in njihovo prilagoditev okolju. Zgrešeno je namreč mišljenje, da so objekti, zgrajeni iz betonskih prefabrikatov, obvezno unificirani in omejenih oblikovnih možnosti. Ta miselnost izhaja še iz prvega obdobja uvedbe montažnih konstrukcij, ko so prevladovali »zaprti« montažni sistemi, za katere je ta trditev več ali manj upravičena. »Odprti« montažni sistemi, kjer lahko sestavljamo mersko usklajene elemente v različnih kombinacijah in dimenzijah v konstrukcijsko celoto, dopuščajo oblikovalcu znatno širše možnosti. Sestavljivost sistema o-mogoča kombinacije teh prefabrikatov s prefabrikati drugih mersko usklajenih sistemov, kar še razširi oblikovne možnosti. Ne nazadnje so možne tudi različne površinske obdelave fasadnih elementov, ki prav tako prispevajo k preprečitvi monotonije in lažjemu prilagajanju okolja. Ta objekt, ki ga predstavljamo, je eden izmed takih poizkusov oblikovalca mag. Blagajne, dipl. inž. arh. Objekt, v katerem je ambulanta in družbena prehrana z vsemi spremljajočimi prostori, je zasnovan v dveh etažah. Zunanja razpetina je 19,40 metra, dolžina 43,60 metra, višina fasadnih plošč od ležišča strešnih plošč pa 5,80 metra. Izbrana je konstrukcija z nateznimi vezmi. Medetažna konstrukcija je prav tako montažna, sestavljena iz stebrov, »U« nosilcev in e-tažnih Pl plošč. Osrednji prostor — hal sega skozi obe etaži in ga obdaja galerijski hodnik omejen s cvetličnimi koriti. V etaži so upravni prostori, v pritličju pa obrat družbene prehrane in ambulanta. Ta projekt dokazuje, daje možno tudi zahtevnejše funkcionalne enote izvajati z montažno konstrukcijo kljub raznoliki vsebini objekta. Želeli bi, da bi bilo več takih projektov, ki bi oblikovno in funkcionalno obogatili naš montažni sistem. Elza Črepinšek Nove možnosti našega montažnega sistema za industrijske hale. Foto: Vili Šuster Nekatere kadrovske spremembe in problemi na ljubljanskem območju Zaradi odhodov nekaterih naših delavcev iz delovne organizacije (v druge delovne organizacije, v JLA, upokojitve), predvsem pa zaradi pridobitve nekaterih novih del, smo za ljubljansko območje v prvih štirih mesecih tega leta, na novo kadrovali 45 proizvodnih delavcev različnih profilov. Do polletja moramo uresničiti zastavljene cilje in pridobiti še nekaj delavcev tistih profilov, ki jih na ljubljanskem območju primanjkuje, to so: KV mizarji, KV tesarji, KV avtomehaniki in KV strojniki težke gradbene mehanizacije. Tudi na vodilnih delih beležimo nekatere spremembe. V TOZD »Mobilia« vodimo razpisni postopek za imenovanje individualnega poslovodnega organa, ker je s 15. 4. 1985 dosedanji direktor Zoran Trošt, dipl. ing. lesarstva odšel iz naše delovne organizacije. Za vršilca dolžnosti individualnega poslovodnega organa je imenovan Vladimir Meglič, dipl. inženir gozdarstva, ki je sicer nastopil do-lo v TOZD »Mobilia« 1. 4. 1985 kot tehnični vodja TOZD. V zaključni fazi je tudi razpisni postopek za imenovanje pomočnika glavnega direktorja za ljubljansko ob- močje. Z zasedbo teh del pričakujemo še uspešnejše koordiniranje in povezovanje ljubljanskih temeljnih organizacij z delovno organizacijo, predvsem na gospodarskem pa tudi samoupravnem in družbenopolitičnem področju. Predvideni so tudi razpisni postopki za delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v TOZD »Prevozi« in TOZD »GO« Ljubljana. Gre namreč za spremembe v statutih ljubljanskih temeljnih organizacij, kjer so predvideni kot delavci s posebnimi pvoblastili: pomočnik direktorja v TOZD »GO« Ljubljana, vodja avtoparka, vodja strojnega parka in vodja peskokopa v TOZD »Prevozi«. V »Mobiliji« smo ta postopek že zaključili in imenova li kot delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: — Milana Erpiča, lesarskega tehnika, za komercialnega vodjo; — Vladimirja Megliča, dipl. inženirja gozdarstva, za tehničnega vodjo; — Mirka štruklja, lesarskega tehnika, za vodjo DE Mizarstvo Brod; — Julijana Gantarja, lesarskega delovodjo, za vodjo DE Mizarstvo Medvode; — Tomaža Rozmana, lesarskega tehnika, za vodjo DE Žaga Seničica; — Miroslava Kuzmiča, lesarskega tehnika, za vodjo proizvodnje stavbnega pohištva; — Franca Zupana, KV mizarja, za vodjo proizvodnje ploskovnega pohištva. Na splošno lahko ocenimo, da kadrovska problematika na ljubljanskem območju ni pereča, saj se stopnji fluktuacije in absentizma gibljeta v predvidenih okvirm. Na tem mestu pa bi želeli opozoriti na dva problema: 1. delavci ljubljanskih TOZD so v neenakem položaju glede zagotavljanja nastanitve in prehrane. Samoupravni organi in družbenopolitične organizacije v TOZD »Mobilia«, TOZD »Prevozi« in TOZD »GO« so se odločile vsaka za svojo varianto regresiranja nastanitve in prehrane, kar ustvarja neugodno razpoloženje med delavci. V cilju zagotavljanja enotne kadrovske politike je zato nujno doseči poenotenje kriterijev; 2. zaradi velikega števila delovnih invalidov in delavcev z zmanjšano delovno zmožnostjo, se vse prepočasi išče- jo ustrezne rešitve po nadomestni proizvodnji ali uvajanju morebitnih specializiranih programov, kjer bi navedeni delavci delali skladno z nji- hovo preostalo delovno zmožnostjo in tako delovni organizaciji in družbi prispevali svoj delež. Nevenka Ahčan Državna odlikovanja za naše delavce Na svečani seji DPO, dne 26. 4. 1985, ob praznovanju dneva OF in 1. maja, so bila podeljena državna odlikovanja najzaslužnejšim delavcem v GIP »Ingrad«. Podelil jih je predsednik Skupščine občine Celje, Edo Stepišnik. Odlikovanja so prejeli: 1. Roman AJSTER — Red dela z zlatim vencem — za svoje 25-letno delo pri GIP Ingrad. V tem obdobju je u-spešno opravljal najtežje naloge pri vodenju, kot šef gradbišča, vodja poslovne e-note in kot direktor TOZD GO Celje. 2. Janko GOLOB — Red dela s srebrnim vencem — za svoj doprinos k razvoju DO GIP Ingrad. Od leta 1975 do 1982 je opravljal dela in naloge direktorja finančno računovodskega sektorja, od 1982 dalje pa je glavni direktor DO. 3. Oto LAH — Red dela s srebrnim vencem — za vso svoje dolgoletno delo v GIP Ingrad, kjer je dosegal dobro strokovno avtoriteto. Z razvojem DO je opravljal vse bolj odgovorna dela in naloge. 4. Jože ZDOLŠEK — Red dela s srebrnim vencem — za svoje dolgoletno in uspešno delo v DO, kjer združuje delo že celih 35 let. Kot strojnik težke gradbene mehanizacije je živel z delom v proizvodnji in dosegal dobre delovne učinke. 5. Dane BOJINOVIČ — Medaljo zaslug za narod — za uspešno delo v DO, kjer združuje delo že 22 let. Kot dobrega delavca ga odlikuje osebna skromnost, delavnost in poštenost. 6. Marija GAZVODA — Medaljo zaslug za narod — za svoje plodno delovanje na področju socialnega dela in stanovanjskih vprašanj. 7. Dragutin MAČEK — Medaljo zaslug za narod — za velik doprinos na delovnem področju v TOZD IGM Medlog pri reševanju problemov izdelave montažne konstrukcije. 8. Franc SIVKA — Medaljo zaslug za narod — Pred več kot 20. leti se ie izučil za stavbnema ključavničarja in že po prvih letih dela so začele izstopati njegove izredne delovne in moralne kvalitete. 9. Miran VERDELJ — Medaljo za narod — za 20-letno uspešno delo v DO. Poleg izredno dobrih uspehov pri delu je veliko delal tudi na inovacijah v TOZD IGM Medlog in jih je nekaj bilo tudi nagrajenih. 10. Maja BRATINA — Medaljo dela — za svoje delo kot vodja večjih in pomembnejših gradbišč. Kljub svoji mladosti je takoj po zaposlitvi začela prevzemati vedno odgovornejša dela in pri tem pokazala veliko prizadevnost. Naši odlikovanci — od leve: Janko Golob, Dane Bojlnovlč, Jože Zdolšek, Roman AJster In Oton Lah Od leve: Marija Gazvoda, Maja Bratina, Dragotin Maček, Miran Verdel in Franc Sivka. Foto: Vili Šuster Nova obratna ambulanta za gradbenike Namensko varčevanje Obratni ambulanti INGRAD in NIVO sta v mesecu marcu 1985 začeli poslovati v skupnih prostorih v samskem domu INGRADA v Riharjevi ulici 3. V vsaki ekipi sta po dve sestri in en zdravnik. V ordinacijo I (bivšo OA NIVO) spadajo zavarovanci naslednjih delovnih organizacij: Podjetje za urejanje voda NIVO Celje, KOMUNALA Celje, Steklarsko podjetje STEKLAR in GIP GRADIS Ljubljana — TOZD GE Celje. V ordinacijo II (bivša OA INGRAD) pa: GIP INGRAD Celje, Obrtno podjetje OBNOVA Celje, Cestno podjetje Celje. V kratkem se bo preselila še tretja ekipa, ki sedaj dela v prostorih bivše OA NIVO. Ta ekipa opravlja vse preventivne preglede za vse naštete delovne organizacije, razen živilskih pregledov in pregledov voznikov. Tako imajo vsi gradbeniki celjske regije zagotovljeno preventivno in kurativno zdravstveno varstvo na enem mestu. POSLOVNI ČAS: Od 7—9 ure sprejemamo zavarovance za prve preglede in tiste, ki pridejo med delovnim časom, ob 8. uri se opravljajo prevezi in dajejo injekcije, od 9—9.30 malica, od 11. ure dalje sprejema-staležne bolnike, Od 11. ure dalje sprejemamo naročene bolnike (invalidske komisije, osebna zavarovanja, razna potrdila, idr). Sodelujemo s kadrovskimi in socialnimi službami vseh podjetij, s svojci naših zavarovancev in drugimi zdravstvenimi in socialnimi ustanovami. Ob torkih popoldan ordini-ra ordinacija II. od 14.—16. ure. Ob sredah popoldan ordi-nira ordinacija I. od 14.—16. ure. Popoldan staležnih bolnikov ne sprejemamo. V GIP »INGRAD« CELJE LANI V OBRAVNAVI 39 PREDLOGOV Odbor za racionalizacijo in tehnične izboljšave je v letu 1984 obravnaval 39 ino-vacijskhi predlogov, pri katerih je sodelovalo 60 inovatorjev. Skupni gospodarski prihranek je 14.241.295,—din, izplačana nadomestila inovatorjem so bila 473.309.— din ali 3 % od prihranka. Inovacije so uveljavljali delavci iz 7 TOZD in DSSS in sicer: inovacijskih predlogov Mehanizacija 11 IGM Medlog 13 Proizvodni Obrati 4 GO Celje 2 Lesni Obrati 3 Projektivni Biro 3 DSSS 2 Mobilia 1 Iz prikazanega ugotavljamo, da v Ingradu imamo na 100 zaposlenih 2 inovatorja. Za prvi pregled se morajo bolniki javiti do 9. ure, sicer ne dobijo staleža za tisti dan. Participacija za vsak prvi pregled znaša 100,00 din. Zavarovance sprejemamo samo s potrjenimi zdravstvenimi izkaznicami, ki so veljavne 30 dni od datuma potrditve. Nujne primere in poškodovance sprejemamo ob vsakem času takoj. Jelka Gorenak V nekaterih čisto industrijskih DO v Celju dosežejo že 3 inovatorje na 100 zaposlenih. V razvitih zahodnih državah na beležijo že 30—40 inovatorjev na 100 zaposlenih. Kljub temu si je treba prizadevati, da bi vsaj v Sloveniji dosegli povprečno okoli 20 do 25 inovatorjev na 100 zaposlenih. Ce pa primerjamo INGRAD kot gradbeno firmo v slovenskem prostoru, lahko u-gotovimo, da smo med boljšimi gradbenimi kolektivi na področju inventivne dejavnosti, saj imamo pravilnik in komisijo za inovacije že 10 let. Spodbudno je dejstvo, da si Ingradove DPO, vodstvene strukture kot tudi služba za organizacijo poslovanja prizadevajo za ustvarjanje miselnosti in pogojev do uspešnejše inventivne dejavnosti. Milisav Mandič Inventivna dejavnost Od 10. do 19. maja je bil v Novem Sadu že 52. mednarodni kmetijski sejem. Ingrad Je bil tudi letos prisoten s prikazom našega montažnega sistema za kmetijski program V Laškem gradimo hotel Hum. Izvajalec: TOZD GO Laško. Foto: Vlil Šuster LB Splošna banka Celje nudi občanom na podlagi namenskega varčevanja ali na podlagi vezave dinarskih sredstev ali dinarske protivrednosti prodanih deviz kredite za nasled-nie namene: 1. — nakup starih stanovanj ali stanovanjskih hiš — plačilo stroškov za vzdrževanje oziroma adaptacijo stanovanja ali stanovanjske hiše — nakup in izgradnjo manjših hidroelektrarn — nakup materialov in naprav za varčevanje z energijo za stanovanja ali stanovanjske hiše 2. — plačilo stroškov za telefonski priključek — plačilo stroškov za priključek na električno ali plinsko omrežje, toplotno ogrevanje, na vodovodno omrežje in kanalizacijo za stanovanja in stanovanjske hiše 3. — popravilo avtomobilov in kmetijskih strojev 4. — plačilo uvoznih dajatev 5. — plačilo vpisnine za izredno šolanje 6. — plačilo invalidskih pripomočkov in drugih pripomočkov in storitev rehabilitacije 7. — nakup garaže od organizacije, ki je pooblaščena za prodajo, ali od fizične osebe — gradnjo garaže 8. — plačilo stroškov za zdravstveno rekreacijo v klimatskih in termalnih zdraviliščih 9. — za nakup avtomobila, če služi kot inval dsl.i pripomoček 10. — plačilo postavitve skupinske antene 11. — hišni računalnik Na podlagi prodaje deviz daje banka občanom poleg o-slalin še kredite za: —nakup apartmajev ali počitniških hiš, ki jih gradijo organizacije združenega dela, če se s tem povečujejo turistične kapacitete. Občan dobi kredit če: — namensko varčuje dinarska sredstva — proda banki konvertibilne devize in nepiek'Jcr.0 veže za določen čas njihovo dinarsko protivrednost ali — veže dinarska sredstva. V ta namen sklene občan z banko ustrezno pogodbo. O-bresti pri odplačilih so različne in sicer so odvisne od namena kredita, znašajo pa od 12% do 16%. Za namene, navedene v 4., 5. in 8. točki je doba vračanja do 12 mesecev, za nakup starih stanovanj in stanovanjskih hiš do 10 let, za nakup hidroelektrarn do 8 let, za vse ostale namene pa do 5 let. Črpanje kredita Je dokumentarno V vsaki enoti LB Splošne banke Celje pa vam bodo postregli še s podrobnejšimi informacijami. LJUBLJANSKA BANKA Splošna banka Ceije STANOVANJSKO KREDITIRANJE V LB SPLOŠNI BANKI CELJE V LB Splošni banki Celje poskušamo z različnimi vrstami kreditiranja pomagati občanom pri reševanju stanovanjskih problemov. Poskušali vam bomo predstaviti najosnovnejše in tudi najbolj željene načine. S praktičnim primerom pri vsakem načinu kreditiranja pa smo vam želeli čimbolj približati in poenostaviti posamezno obliko kredita. DEVIZNA PRODAJA — (za novogradnjo, adaptacijo, nakup stanovanja, nakup kom. urejenega zemljišča ...) Obč&n proda konvertibilno valuto in veže dinarsko protivrednost brezobrestno. Dobi 250 % posojila na 15 let odplačilne dobe, po 9 % obr. meri. Primeri: 3000 DM = 212.230,00 din — vezava 16 let (brezobrestno) 250% posojila = 530.570,00 — na 15 let po 9% mesečni obrok = 5.390.00 din DINARSKA VEZAVA — (za novo gradnjo, adaptacijo, nakup stanovanja, nakup kom. urejenega zemljišča ...) Občan veže dinarje in dobi 220 % posojila na 15 let odplačilne dobe po 5 % obr. meri. Primer: veže 100.000,00 din — 16 let brezobrestno) dobi 220% = 220.000,00 — 15 let po 5% obr. meri obrok = 1.740,00 din KREDIT ZA PLAČILO LASTNE UDELEŽBE DEVIZNA PRODAJA: Občan proda devize in veže dinarsko protivrednost za 6 let brezobrestno in dobi 250 % posojila na 5 let po 9 % obr. meri. Primer: Lastna udeležba, ki jo mora plačati znese 200.000,00 din. Prodati mora 1.130 DM, kar znese 80.000,00 din, ki jih veže na 6 let. Odplačuje 200.000,00 din 5 let (obrok je 4.150,00 din) DINARSKA VEZAVA: Veže dinarje na 6 let brezobrestno in dobi 220 % posojila na 5 let po 5 % obr. meri. Primer: Lastna udeležba, ki jo mora plačati znese 200.000,00 din. Veže 90.910,00 din (to je 45 % od zneska, ki ga potrebuje) in dobi kredit v višini 220 %, to je 200.000,00 din. Odplačuje 5 let po 5 % obr. meri. Obrok je 3.780,00 din. Banka pokliče občana k sklenitvi pogodbe najkasneje v 30 dneh po predložitvi zahtevka za posojilo in ustrezne dokumentacije. OPOMBA: Dinarska protivrednost deviz se obračuna na dan odkupa deviz. Vse podrobnejše informacije lahko zahtevate v vsaki enoti LB Splošne banke Celje. LJUBLJANSKA BANKA Splošna banka Celje Tovariš Tito je bil boter Svetlani Podgoršek Tako kot vsakemu dva-najstorojenemu otroku v jugoslovanskih družinah, je tudi Svetlano Centrih — poročeno Podgoršek, doletela čast, da ji je ob rojstvu postal boter predsednik Republike tovariš Tito. Njeni starši, oče Jure in mati Cilka, sta imela že enajst otrok, ko sta se leta 1946 z družino preselila v Vršac, obdelovat plodovito banatsko zemljo, saj je bilo treba nahraniti številna lačna usta, za kar pa v hriboviti okolici Zidanega mosta ob mali plači železničarskega delavca ni bilo dovolj možnosti. Že naslednje leto, točneje 15. januarja 1947, se jim je v tej ravninski pokrajini rodila šesta hčerka, ob šestih sinovih, torej 12. otrok v številni, a složni družini. In kot je bila takrat navada, ji je tovariš Tito postal boter in ji izbral ime Svetlana. Ob rojstvu je prejela lepo denarno darilo ter paket oblačil in igrač. Tudi naslednja leta, vse do njenega 18. rojstnega dne, je ob Dnevu republike prejemala čestitke od tovariša Tita in pakete z raznimi dobrotami, v zadnjem paketu pa številne knjige, ki so ji še danes dragocen spomin na spoštovanega botra in ljubljenega predsednika. Svetlana je bila stara 14 let, ko se je družina Centrih vrnila v Slovenijo in se naselila v Trnovljah pri Celju. Po končanem šolanju se je zaposlila v EMU, potem se je poročila in zdaj ima že 18 let starega sina Francija. V Ingradu je zaposlena že 5 let. Poznamo jo kot prijazno sodelavko, ki nam vsak dan v skupnih službah razdeljuje malico. Njena skromnost pa je vzrok, da njeno zanimivo povezanost s tovarišem Titom predstavljamo šele zdaj. Vili Šuster SEKRETARIAT PREDSEDNIKA REPUBLIKE Beograd, 15. 11. 1970. Ob dnevu republike pošilja tovariš Tito svojemu bo-trovancu in njegovim družinskim članom prisrčne čestitke in najboljše želje. Pomočnik Ufa Kabintta Proditdmka RtpukUk* Mesec maj — mesec mladih in mesec mladosti Leto je naokoli in že zopet je prišel mesec mladosti, minilo pa je že pet let, odkar ni med nami tovariša TITA. Toda, on bo vedno ostal med nami, v naših srcih. Mladi Ingrada smo pričeli ta mesec že ob koncu aprila, ko smo na proslavi obudili spomin na tovariša Tita ter počastili tudi Prvi maj — praznik dela. Naše mladinke In mladinci so ponesli tudi lokalno štafeto mladosti po krajevni skupnosti Medlog, uspešno smo opravili evidentiranje brigadirjev za MDA, mesec pa bomo zaključili z našimi igrami — Igrami mladosti. Blaž Lilija Štafeta mladosti Kot vsako leto, je tudi letos začela svojo pot po Jugoslaviji ZVEZNA štafeta mladosti, ki pa je obenem tudi praznik za vse mlade, delovne ljudi in občane. Mladi iz celjske občine smo jo sprejeli od mladincev iz Laškega 20. aprila ter jo po krajši prireditvi, ki je potekala pod naslovom »Pomladno rajanje« pri hali Golovec, predali mladim iz Žalca. Ugotavljamo, da je sodelovanje med mladimi iz različnih krajevnih skupnosti, šol, delovnih organizacij, slabo. Zato se je OK ZSMS Celje odločila, da je mesec maj posvečen LOKALNI štafeti, ki bo mlade bolj povezala. Tako smo se tudi mladi iz naše delovne organizacije vključili v to sodelovanje. Lokalno štafeto so nam predali mladi iz KS Medlog 6. maja ob 9. uri, katero smo prenesli mimo TOZD Proizvodni obrati, Mehanizacije ter PC in jo predali mladim Cestnega podjetja Celje. Zdenka Šmarčan KVIZ MLADOST V PESMI, BESEDI IN SPRETNOSTI Po enem letu premora smo se ponovno odločili za kviz. Tematsko so bila vprašanja razdeljena na tri področja in sicer: zgodovina NOB, samoupravljanje ter splošna kultura. Ekipe so i-mele po tri člane. Prijavljenih je bilo 12 ekip in vsi sodelujoča so prikazali veliko znanje. Med vsemi so izstopali učenci Mladinskega doma Ljubljana, ki so na koncu osvojili prvo mesto brez izgubljene točke. Po o-gorčeni borbi vse do zadnjega so drugo mesto osvo- URESNIČITEV DOLGOLETNE ŽELJE Srednja tehniška šola v Celju bo nosila ime Josipa Broza-Tita. Za ta veliki dogodek — poimenovanje srednje tehniške šole v Celju v SREDNJO TEHNIŠKO ŠOLO MARŠALA TITA — je vse pripravljeno. Na slovesnosti, ki bo 24. maja ob 16. uri na zelenici pred šolsko stavbo, združeni s proslavljanjem dneva mladosti in 40-letnice osvoboditve, bo predsednik Centralnega komiteja ZK Slovenije Andrej Marinc odkril doprsni kip Josipa Broza-Tita in ga izročil v varstvo mladim te šole. jili mladinci iz 00 ZSMS TOZD GO Slov. Konjice, tretje mesto pa je pripadlo mladincem iz TOZD Mehanizacija. Po končanem kvizu smo se dogovorili, da podobnega organiziramo tudi v mesecu decembru. Upamo, da bo takrat prijavljenih še več ekip. Blaž Lilija ONA Bil je tako sam osamljen do dna duše jokal je brez solz a priplavala je ona nenadoma se je pojavila prečudovita in hkrati uničujoča... Kot se pritihotapi pomlad v deželo, tako je prišla ona. Počasi, neopazno se je plazila v njegovo dušo, dokler ni nenadoma vzcvetela v vsej svoji lepoti. Bila je tako majhna in drobcena, tako u-boga, da bi jo lahko umoril najneznatnejši dih vetra. Trepetal je zanjo in jo varoval, skrival jo je pred svetom in jo hranil z nežnostjo. Skušal jo je očuvati pred ljudmi. Vendar se je zgodilo, kar se je moralo zgoditi. Pomlad oddide in odšla je tudi ona. Prišel je nekdo, jo poteptal, zastrupil. Jokal je za njo, a v njegovi duši je ostal le grenak okus po njej in spoznanje, da je bila Ljubezen. Biža Volilno programska konferenca mladih GIF Ingrad Koordinacijski svet ZSMS je v preteklem mesecu imel volilno programsko konferenco, na kateri so mladi izvolili člane novega vodstva za naslednji dve leti ter opredelili svoj program dela. Za predsednika so ponovno izvolili Blaža Lilijo, ki je že v preteklih dveh letih vodil našo organizacijo, za sekretarja pa Zdenko Šmarčan. Prišlo pa je tudi do zamenjav pri raznih referentih in članih posameznih komisij. Na konferenci smo skupno ugotovili, da aktivnost mladih upada in da je nujno poiskati vzroke za to neaktivnost. Za svoje delo, oziroma za izboljšanje dela mladih smo se opredelili, da ponovno uvedemo mentorja, katerega bomo izvolili na prvi seji KS ZSMS. Sklenili smo tudi, da bomo aktivno sodelovali pri evidentiranju delegatov v samoupravne organe in delegacije. V razpravi o mladinskem prostovoljnem delu smo se dogovorili, da se mladim v GIP Ingrad mora omogočiti delo na mladinskih delovnih akcijah. Da bo delo potekalo nemoteno in po sprejetem programu bodo morali sodelovati vsi mladinci, pa tudi o-stale DPO bodo morale pomagati. Blaž Lilija Postani štipendist Titovega sklada Prav gotovo imamo tudi v naši delovni organizaciji kandidate, ki bi lahko postali štipendisti Titovega sklada. Zato naj bo ta ugotovitev predvsem poziv samoupravnim organom in družbenopolitičnim organizacijam, da poiščejo tiste, ki bi lahko dobivali štipendije iz tega sklada. Te so predvsem namenjene mladim delavcem in otrokom delavcev, ki so si s svojim odnosom do dela in učenja, z ustvarjalnostjo in nadarjenostjo, s poštenostjo in tovarištvom ter z družbenopolitičnim in društvenim delom ori-dobili ugled v svojem delovnem in življenjskem okolju. SKRBIMO ZA SVOJE OKOLJE Da bi bilo naše delovno okolje čim lepše urejeno, smo se mladi iz aktiva ZSMS Projektivni biro in 00 DSSS odločili, da organiziramo in počistimo okolico. Žal, nam jo je zagodlo slabo vreme (dež), tako da akcija v celoti ni uspela. Hkrati pa smo organizirali zbiranje odpadnega papirja, ki se nahaja v PC. Denar, ki smo ga zaslužili s prodajo papirja, smo nakazali v skupno blagajno KS ZSMS za potrebe mladih. Odločili smo se tudi, da bomo z zbiranjem papirja nadaljevali v prihodnje. Ker pa želimo, da imamo čisto okolje tudi na letnem oddihu, smo se odločili počistiti tudi naše počitniške kapacitete v Bašaniji. Te akcije se je udeležilo šest mladincev. Zdenka Šmarčan RAZSTAVA FOTOGRAFIJ Kulturna komisija pri Koordinacijskem svetu ZSMS vas vabi, da s svojimi fotografijami sodelujete pri razstavi, ki bo v mesecu JUNIJU. Fotografije — teme niso pomembne — pošljite na naslov Brigita KRIVEC, DSSS, Lava 7, najpozneje do 28. 5. 1985, tako, da bomo lahko opravili tudi Izbor najuspešnejših In najatraktivnejših fotografij, ki bodo potem na razstavi v avli Poslovnega centra GIP Ingrad Celje. Vabljeni! Blaž Lilija Skupščina Titovega sklada za štipendiranje mladih delavcev in otrok delavcev SR Slovenije je letos razpisala: 145 štipendij za mlade delavce, 122 za učence in študente ter 20 za mlade delavce ter za otroke delavcev na začasnem delu v tujini. Novost pri razpisu so štipendije za študij na lil. stopnji ter za specializacijo. V razpisnih pogojih seveda piše, kdo se lahko prijavi, kako poteka postopek za podelitev štipendije, kaj mora vsebovati predlog za podelitev oziroma odobritev štipendije, kako se izbirajo kandidati in ne nazadnje kakšne so pravice in obveznosti štipendistov sklada. Vsi ti pogoji, ne da bi jih podrobno naštevali, niso skrivnost, dobite jih lahko v službi za izobraževanje. Odločite se za Titov sklad! NADALJEVANKA O NAŠEM GRADBINČKU TELATMO TOVARJSt ! TE LATMO TOVARIŠ |f TA TbOMO UAIETE TUkilVELt INJ P)OMC To^A&IU NlA llGUbC, t\ 10 UsrVAFOAMO LE 5 S VOUKI DELOM Lr kršitve delovnih obveznosti §§ pravna posvetovalnica NOVI PRAVILNIKI — NOVE ZAHTEVE V SPREJEMU SO PRAVILNIKI V ZVEZI Z NOVIM ZAKONOM O GRADITVI OBJEKTOV Konec lanskega leta je izšel novi zakon o graditvi o-bjektov, ki od OZD zahteva, da do začetka novembra 1985 uskladijo s tem zakonom svoje samoupravne splošne akte. Na podlagi te zahteve so dani v sprejem: — pravilnik o notranji kontroli pri gradnji objektov, — pravilnik o notranji kontroli tehnične dokumentacije v sektorju priprave procesov, — pravilnik o notranji kontroli tehnične dokumentacije v TOZD Projektiva, — pravilnik o strokovni izobrazbi delavcev, ki izdelujejo tehnično dokumentacijo v TOZD Projekitva, — pravilnik o strokovni izobrazbi delavcev, ki vodijo gradnjo objektov. Prvi trije pravilniki so v pretežni meri tehnične narave, dočim se zadnja dva pravilnika nanašata na delavce, ki pri svojem delu opravljajo dela in naloge, za katere določata pravilnika posebne pogoje. Po citiranem pravilniku se od posameznih delavcev v skladu z zakonom zahtevajo naslednji pogoji: — samostojno lahko vodijo gradnjo posameznih vrst objektov kot odgovorni vodje del samo delavci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: — da imajo dokončano visoko ali višjo izobrazbo u-strezne smeri, — najmanj 3 leta delovnih izkušenj, — opravljen strokovni izpit, — izpit iz VPD, — pooblastilo za opravljanje del in nalog vodenja. Odgovorni vodja del pri gradnji hidro in termoenergetskih objektov, pristanišč, letališč, avtocest, mostov z razpetino nad 15 m ter pri gradnji zahtevnih industrijskih objektov je lahko delavec: — s končano visoko izobrazbo ustrezne stroke, — z opravljenim strokovnim izpitom in izpitom iz VPD, — z najmanj 5 let delovnih izkušenj pri gradnji objektov, — s pooblastilom za vodenje del. Za izvajanje posameznih del na objektu je lahko odgovorni vodja del delavec: — s končano štiriletno srednjo šolo ustrezne smeri, — z opravljenim strokovnim izpitom, — z najmanj tremi leti delovnih izkušenj ter — s pooblastilom za izvajanje teh del. Odgovornega vodjo del imenuje direktor TOZD izmed delavcev, ki izpolnjujejo vse navedene pogoje. 2e v uvodu je omenjeno, da morajo imeti opravljen strokovni izpit in pooblastilo. Strokovni izpit pa lahko o-pravljajo delavci: — ki so končali tehnično šolo ali višjo šolo ustrezne smeri in imajo 3 leta delovne prakse ali diplomirani inženirji in 2 leti delovne prakse. Delavec, ki izpolnjuje pogoje glede šolske izobrazbe, delovne dobe in ima opravljen strokovni izpit, lahko zahteva, da se mu izda pooblastilo za opravljanje tovrstnih del. Z ozirom na to, ker smatramo, da morajo biti s postopkom izdaje pooblastila seznanjeni vsi zainteresirani delavci, ta postopek razlagamo nekoliko podrobneje. Pismene vloge za pridobitev pooblastila sprejema komisija za delovna razmerja TOZD, v kateri delavec združuje delo. Vlogi mora biti priloženo potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu in reference o tem, na katerih objektih je delavec sodeloval. Komisija za delovna razmerja odstopi vlogo posebni strokovni komisiji, ki jo sestavljajo direktor TOZD, oziroma direktor sektorja v DSSS, kjer delavec (predlagatelj) združuje svoje delo, direktor sektorja plana procesov, direktor sektorja priprave procesov in predstavnik kadrovsko-pravnega sektorja, da le-ta preveri ali je kandidat sposoben za samostojno opravljanje del in nalog, za katera zahteva pooblastilo. Strokovna komisija pošlje svoje mnenje komisiji za delovna razmerja, ki nato sprejme sklep o izdaji pooblastila. Če kandidat s sklepom komisije za delovna razmerja ni zadovoljen, lahko v 30 dneh od dneva vročitve sklepa vloži pri delavskem svetu TOZD zahtevo za varstvo pravic. Na podlagi sklepa se delavcu izda pooblastilo, ki ga glede na združene funkcije podpiše glavni direktor DO, sopodpiše pa tudi direktor ustrezne TOZD. V pooblastilu morata biti navedena čas in področje, za katero velja pooblastilo. Pooblastila, ki jih dobijo delavci po določbah tega pravilnika, veljajo le za čas, dokler delavci združujejo delo v GIF Ingrad Celje. Z ozirom na to, ker zakon predpisuje za odgovorne vodje del precej ostre pogoje, je v cilju, da ne bi bili prizadeti nekateri delavci, določil rok do katerega si morajo ti delavci pridobiti ustrezno izobrazbo. Ta rok je 1. 1. 1995. Ta rok je sicer precej dolg, kljub temu pa dajemo ta datum v razmišljanje nekaterim delavcem, da jih 1. 1. 1995 le ne bo presenetil. Štefan Gruškovnjak Ob Izgubi drage mame ZDRAVKE BAKOVIČ se Iskreno zahvaljujem Osnovni organizaciji sindikata TOZD IGM Medlog In sodelavcem za Izkazano pomoč ter Izrečena sožalja. Sin Jovo z družino V prvih štirih mesecih 1985 je skupna disciplinska komisija obravnavala na petih sejah 54 kršiteljev delovne obveznosti. V 3 primerih je u-stavila postopek, v 2 primerih ni izrekla ukrepa, izrekla je 4 opomine, ostali ukrepi pa so: JAVNI OPOMIN BOMEŠTAR DUŠAN, kršitev predpisov iz varstva pri delu, TOZD GO Ljubljana, MOČIČ BRANISLAV, MARKOVIČ Gojko, GOŠNJAK Go-stimir, vsi neopravičen izostanek z dela 1 delovni dan, TOZD IGM Med, log, BAŠAGIČ HUSEIN, malomarno opravljanje dela, TOZD IGM Medlog, VIŠIČ BORKO in FILIPOVIČ RADE, neopravičeno odklanjanje dela, TOZD IGM Medlog, KRESLIN OLGA, neopravičen izostanek z dela 2 delovna dneva, TOZD IGM Medlog, TA-PAI JOSIP, neopravičen izostanek z dela 3 delovne dni in VELIČ SULJO, neopravičen izostanek z dela 2 delovna dneva, oba TOZD GO Žalec. DENARNA KAZEN MEHMETAJ AVDULA, spanje na delu čuvaja (5% OD), TOZD Mobilia, Ljubljana, LAZAREVIČ STEVO, vinjenost in prinašanje alkohola na delo, TOZD GO Ljubljana (5% OD), KRKUŠIČ HASIM, neprimerno grobo obnašanje do nadrejenih (10% OD), BRZIČ AVDIJA, neprimerno, grobo obnašanje do nadrejenih v vinjenem stanju (8% OD), oba TOZD GO Ljubljana, VU- V mesecu marcu in aprilu smo na novo kadrovali 99 delavcev, od tega iz JLA 7. V istem razdobju je odšlo 120 delavcev in sicer v JLA 14. UPOKOJENI SO BILI: Invalidsko: Koščak Franjo, zidar iz Sl. Konjic, rojen 3. 10. 1929, delo je združeval od 24. 10. 61 do 30. 5. 85, stalno bivališče ima Črešnjevo 18, Radovan. Nedeljkovič Marko, sobo-slikar iz P. O., roj. 26. 5.1926, delo je združeval od 14. 6. 1978 do 30. 4. 1985, stalno bivališče ima Ul. Kosovska 14, Uroševac. Derviševič Ale, strojnik iz Laškega, roj. 21. 10. 1931, delo je združeval od 9. 5. 72 do 8. 4. 1985, stalno bivali- ZAHVALA Ob boleči Izgubi drage žene In matere MARIJE JAVORNIK se iskreno zahvaljujem sodelavcem v TOZD GO Šentjur za darovani venec In spremstvo na njeni zadnji poti. Mož Milan Javornik s sinovoma ČANOVIČ ZORAN, povzročanje prepira in pretepa na delu TOZD IGM Medlog (7% OD). PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA pogojno HAJDARPAŠIČ HAKI, neopravičen izostanek z dela 2 delovna dneva in dvakrat predčasno zapuščanje dela — TOZD Mobilia, (pogojno na 6 mesecev), REP KRISTINA, neopravičen izostanek z dela 6 delovnih dni — DSSS (pogojno na dobo 1 leta), Bl-TIČI šEREMET, neopravičen Izostanek z dela 3 delovne dni, TOZD GO Ljubljana (pogojno na 9 mesecev), OšTRA-KOVIC SEJDALIJA, neopravičen izostanek z dela 3 delovne dni, TOZD IGM Medlog (pogojno na 8 mesecev), PREDIČ MILE, neopravičen izostanek z dela 3 delovne dni, TOZD IGM Medlog (pogojno na 4 mesece), DIDO-VIČ LJUBO, neopravičen izostanek z dela 8 delovnih dni, TOZD GO Žalec (disciplinska komisija izrekla prenehanje delovnega razmerja, na nroš-njo delavca pa je DS TOZD ukrep spremenil v pogojni na 1 leto), STARČEVIČ BRANKO, neopravičen izostanek z dela 5 delovnih dni, TOZD GO Žalec. prenehanje delovnega razmerja ZAGAJŠEK BARBARA, neopravičen izostanek z dela 6 delovnih dni in vinjenost na delu, TOZD Proizvodni obrati, PRSKALO ILIJA, neopravi- šče ima Hadžiči 81, Ključ. Šmarčan Ivan, šofer iz Mehanizacije, rojen 30. 7. 1931, delo je združeval od 13. 11. 1961 do 31. 3. 1985. Stalno bivališče ima Tumova 12, Škofja vas. Salkič Čamil, železokrivec iz IGM Medlog, roj. 19. 10. 1931, delo je združeval od 11. 7. 1970 do 8. 4. 1985, stalno bivališče ima D. Srnica 21, Djurdjevik. Starostno: Vračko Ivan, zidar iz Šentjurja, roj. 2. 4. 1925, delo je združeval od 1. 1. 1959 do 2. 4. 1985, stalno bivališče i-ma Prožinska vas 82, štore. Polič Ahmet, tesar iz Laškega, roj. 10. 3. 1929, delo ZAHVALA Ob boleči Izgubi mojega očeta IVANA KOTNIKA se Iskreno zahvaljujem sodelavcem v TOZD Mehanizacija za Izraze sožalja, venec In spremstvo na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujem za denarne prispevke, ki so Jih v spomin na očeta, poklonili moji sodelavci za modernizacijo Bolnice v Celju. Sin Boris čen izostanek z dela nad 20 delovnih dni, BINOVlC HASAN, neopravičen izostanek z dela več kot 10 delovnih dni, oba TOZD Proizvodni o-brati, GAŠI RAMADAN, neopravičen izostanek z dela 12 delovnih dni, ZEKIC BEKRI-JA, neopravičen izostanek z dela nad 30 delovnih dni, ŠE-LEMBER BRANKO, neopravičen izostanek z dela 13 delovnih dni, IVOŠ DOVORIN, neopravičen izostanek z dela 10 delovnih dni, DOLIČ OSMAN, neopravičen izostanek z dela 8 delovnih dni, vsi TOZD GO Celje, BECIRI BE-ČIR, večkrat spanje na delu kot čuvaj, TOZD Mobilia, KOVAČEVIČ ALEKSANDER, neopravičen izostanek z dela 6 delovnih dni in vinjenost na delu, TOZD GO Ljubljana, PAšlC MESUD, neopravičen izostanek z dela 6 delovnih dni, RABIHIC HALIL, neopravičen izostanek z dela 7 delovnih dni, PAVLOVIČ STIPE, neopravičen izostanek z dela 5 delovnih dni, HAMZIČ SEVAL, neopravičen izostanek z dela 6 delovnih dni, RAŠEVIČ SRETEN, neopravičen izostanek z dela 5 delovnih dni, MUHIC ENVER, neopravičen izostanek z dela 7 delovnih dni, LJUBOS MA-TAN, neopravičen izostanek z dela 7 delovnih dni, BATISTA BRANKO, neopravičen izostanek z dela 11 delovnih dni, vsi TOZD IGM Medlog, SOFLIC VEHADEM, neopravičen izostanek z dela nad 20 delovnih dni, D2ANIČ IR-FAN, neopravičen izostanek z dela nad 20 delovnih dni, oba TOZD GO Žalec, OSMIČ HASAN, neopravičen izostanek z dela nad 20 delovnih dni, TOZD GO Celje, BABIC STIPO, neopravičen izostanek z dela 6 delovnih dni, TOZD Proizvodni obrati. Štefka Krušič je združeval od 14. 5. 1973 do 28. 2. 1985, stalno bivališče ima Bajvati b. b., Zavi-doviči. Terglav Branko, železokrivec iz Medloga, roj. 19. 2. 1928, delo je združeval od 5. 6. 1963 do 11. 3. 1985, stalno bivališče ima Trnovlje 119, Celje. Petecin Bariča, kuharica v menzi, roj. 2. 12. 1930, delo je združevala od 1. 1. 1959 do 31. 3. 1985, stalno bivališče ima Šaranovičeva 6, Celje. Kožuh Terezija, kuharica KV, dne 28. 2. 1985 iz Ljubljane. Predčasno: Kajba Neža, čistilka iz Celja, roj. 20. 1. 1935, delo je združevala od 1. 1. 1959 do 15. 3. 1985, stalno bivališče ima Kristan vrh 27, Podplat. Umrli so: Arhanič Josip, strojnik iz Medloga, rojen 31. 1. 1930, delo je združeval od 1. 1. 1959 do 7. 3. 1985, stalno bivališče je imel Desinič 45. Zapustil je ženo Josipo in hči Hado ter sina Avgusta. Brodej Bernarda, točajka v bifeju, roj. 12. 4. 1963, delo je združevala od 1. 6. 1984 do 1. 4. 1985, stalno bivališče je imela Velika raven 4, Strmec pri Vojniku. Zargi Janez, ključavničar iz Prevozov, delo je združeval do 9. 3. 1985. Konec aprila je bilo v Alžiriji 39 delavcev. Marija Pšaker ZAHVALA kadrovske vesti Letovanje ’85 Aktivna jesen Kot vsa leta nazaj, se je tudi letos prijavilo za letovanje v naših počitniških kapacitetah zelo veliko delavcev s svojimi družinami, ki želijo, poleg tistega, kar je napisano v razpisu za letovanje, zvedeti še druge informacije. Domenjeno je bilo, da bo letos obnovljena kanalizacija in povečano število prh v počitniški hiši v Portorožu. Prav tako bo obnovljena fasada v Piranu ter odpravljene nekatere pomanjkljivosti, na žalost, zaradi pomanjkanja sredstev, ne vse, v prikolicah. In kaj Je novega v samih krajih letovanja? V avtokampu Straško v Novalji na Pagu obljubljajo za letos kar precej sprememb, saj nameravajo dograditi športni kompleks igrišč, betonirati nekatere dele plaže, urediti gostinsko ponudbo v naturističnem kampu in še poskrbeti za boljše delovanje vseh služb. Ker je bilo za ta avtokamp več prijav kakor lansko leto, je komisija za letovanje odločila, da tam ostanejo štiri prikolice in ena v naturističnem avtokamou. V avtokampu Stella Maris pri Umagu bo letos, kot je bilo že lani, dobra turistična ponudba, saj so v bližini vsi potrebni objekti za šport, rekreacijo in tudi zabavo. Podobno je tudi s turistično ponudbo v Bašaniji, ki je v bližini. V Piranu je od lanskega leta prepovedano voziti in parkirati z osebnimi vozili v stari del mesta, razen v primerih, ko se dovoli turistom samo za določen čas dostop z vozilom v peš cono. Voz- Veliko časa sem že odsoten od svoje delovne organizacije, družine, prijateljev. Žal do zdaj nisem našel časa, da bi kaj napisal o našem delu, ki ga opravljamo v tujini, tu v Alžiru, o življenju nas samih delavcev in o mnogih drugih rečeh. Zato koristim priložnost, da se javim z nekaj vrsticami za naše Glasilo in napišem nekatere zanimivosti, ki so na Improsovem gradbišču in tod okrog. Improsovo gradbišče je na periferiji mesta Arzevv, v katerem sestavu smo tudi močna ekipa Ingradovcev. Delamo na izgradnji stanovanj po Outinordu tehnologiji. Delovni čas je od 8. do 12. in od 13. do 18. ure. Ob petkih ne delamo. Deževnih ur ni, če pa so, (kar je redkost) jih moramo nadoknaditi. Naselje je kontejnersko, ob njem I-mamo urejena igrišča za mali nogomet, košarko, namizni tenis, ustanavljamo pa tudi razne druge krožke, ki so zelo pomembni za naše delavce. Časopisi prihajajo s približno tedensko zamudo, ostala pošta pa še bolj neredno in nezanesljivo. Tudi telefonska zveza je slaba. Z Ingradovci je tudi okrog 50 alžirskih delavcev. Njiho- niki so dolžni svoja vozila parkirati na javnem parkirišču ob obali zunaj mesta. V Portorožu je turistična ponudba tako raznovrstna in pestra, da so prejeli organizatorji lani več pomembnih javnih priznanj in zato v zapisu ne bi vsega naštevali. Vse informacije o konkretnin prireditvah boste dobili v turističnem uradu v Portorožu. V Med veji bo v sezoni organiziranih več prireditev in zabavnih večerov, trgovina bo odprta tudi ob nedeljah in praznikih, ponudba na plaži pa tudi zelo raznolika. V avtokampu Cikat na o-toku Lošinju so uredili nekatere dostopne poti, drugače pa bistvenih novosti glede na prejšnja leta ni. V Miholjaščici na otoku Cresu so že lansko sezono zgradili in odprli novo trgovino, tako, da se je s tem ponudba izboljšala. V avtokampu Zablače v Baški na otoku Krku so posadili nekaj sto dreves, vendar se bo s tem senčnost kampa izboljšala šele čez nekaj let. Precej novega pa je bilo narejenega na področju gostinske ponudbe v sami Baški, saj so obnovili štiri restavracije ob obali. V avtokampu zdravilišča A-tomske toplice v Podčetrtku smo letos namestili dve prikolici, ki sta namenjeni za preventivni oddih delavcev. Na Rogli vsako leto zgradijo kaj novega. Letos bodo uporabnikom na voljo igrišča za rokomet, košarko, odbojko, tenis in nogomet. Poleg savne in bazena je na novo ustanovljen medicinski center za preventivne preg'ede in vse ostale usluge zvezane s klimatskim zdravljenjem. Goran Hočevar ve delovne navade so povsem drugačne od naših, težave pa povzroča tudi jezik Sporazumevanje poteka zelo mešano, malo arabsko, malo francosko, največkrat pa z mimiko in praktičnimi gibi. Z delavci ostalih članic Gi-possa in Improsa se vsakodnevno videvamo in imamo dobre medsebojne odnose. Takoj po prihodu v Alžir, sem se udeležil izleta, ki ga je organiziral za delavce sindikat v glavno mesto Alžirije Alžir. Pozneje smo šli na izlet tudi v puščavo Saharo. Na mnoge delavce je to vplivalo zelo dobro, saj smo si ogledali zanimivosti, srečali pa smo se tudi z ljudmi, ki živijo sredi puščave. Poleg Sahare in Alžira smo o-biskovali sosednjo državo Maroko. Okrog osebnih dohodkov se je uredilo, saj se je točka od 110 din dvignila na 150, kar je tudi med ljudmi vneslo zadovoljstvo in jih pomirilo. Proizvodno delo poteka v normalnem tempu in smo že proslavljali likof z vodstvom Gipossa za prvo šestetažni-co.« Pisec Miljič ob koncu pisma še želi vsem delavcem Ingrada veliko uspehov pri nadaljnjem delu in upa, da bo njegov prispevek našel svoje mesto v našem časopisu. Ingradovi planinci Ni nas veliko, toda kljub temu smo močni in vneti ljubitelji narave. Samo letos smo se udeležili štirih zimskih pohodov. Na vseh nas je bilo le osemnajst članov delovne organizacije. Zato naj bo ta podatek bolj vabilo, da se nam pridružite še drugi. Letos smo opravili naslednje zimske pohode: 23. februarja smo bili na Stolu (1985 m). To je bil dvajseti jubilejni pohod v spomin na bitko jeseniških partizanov 20. februarja 1942. 10. marca smo šli na Snežnik (1796 m). Pohod je bil posvečen junaškemu boju Istrskega odreda pod Snežnikom. 24. marca smo se odpravili na Po reze n (1632 m). Pohod je bil v počastitev spomina padlih junakov in njihove borbe proti okupatorju na ta dan 1945. leta. Sekcija za izletništvo pri celjskem Planinskem društvu pa ima do konca leta v programu še naslednje izlete: MAJ. 25. oziroma 26. maja na Storžič. JUNIJ. 8. in 9. junija — Mrzla gora, Matkov škaf; 16. junija — Nanos; 29. oziroma 30. junija — Raduha (južna smer). JULIJ. Od 1. do 7. julija — Durmitor; 27. in 28. julija — Grebensko prečenje Ponče. AVGUST. 10. in 11. avgusta — Škrlatica; 24. in 25. avgusta — Jerebica. SEPTEMBER. 7. in 8. septembra — Triglav; 21. in 22. septembra — Dobrča, Be-gunjščica. OKTOBER. 5. oziroma 6. Gorjanci; 19. oziroma 20. oktobra — Rodica, Črna prst. NOVEMBER, 9. novembra — Izlet v neznano; 23. oziroma 24. novembra — E-6. DECEMBER. 7. oziroma 8. decembra — Čemšeniška planina; 27. decembra — Celjska koča. Pridružite se nam! Fanika Skamen GRADNJA RAČUNALNIŠKO ZASNOVANEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA Ni odločanja brez podatkov, brez informacij in da bi spoznali celovitost problematike v zvezi z razvojem in delovanjem informacijskega sistema, smo v marcu, v sodelovanju z Visoko šolo za organizacijo dela v Kranju, organizirali na Gomilskem seminar za poslovodne organe. Enoten je bil zaključek, da se moramo odločiti za sistem in na izdelati, saj si za jutri dela drugače ne moremo predstavljati, še zlasti zato, ker imamo na tem področju že kar precej narejenega. Zato moramo s tem razvojem nadaljevati. Pokazala se je tudi potreba, da organiziramo seminar, kjer bodo podane tudi osnove računalništva, oziroma tista znanja, ki so potrebna, da se lahko sodeluje z računalniškim programerjem. Služba za izobraževanje V lanskem letu je našo delovno organizacijo zaradi upokojitve zapustil Albert Kerkoš, ki je celih sedem- najst let vodil službo za izobraževanje, pred tem pa deloval v operativi in projekti-vi. V teh letih so se izučili vrste poklicev številni učenci, ki so danes uspešni delavci. Za svoje delo je tudi dobil Kavčičevo nagrado za delo na izobraževalnem področju, ki jo podeljuje Posebna izobraževalna skupnost Slovenije za gradbeništvo. Deloval je tudi pri republiškem odboru sindikata za gradbeništvo in to nad se- Kaj pisati o človeku, ki je orišel v našo delovno organizacijo že leta 1958 in ji ostal zvest vse do lani. Pri toliko letih opravljanja zadanih nalog doživi človek res veliko. Tako je tudi tovariš Lah prešel vse faze konjunkture in nekonjunkture v gradbeništvu. Pravijo, da je bilo včasih tudi v težkih gospodarskih razmerah lahko lepo. Cilj za lepši jutri je zbližal ljudi in ob udarniških ter drugih akcijah so bili vsi enaki, polni elana. Ingradove barve je zastopal tudi na športnem področju kot igralec in v organizacijskem smislu. Pri o-pravljanju svojega poklica pa je delal kot normirec, gradbeni kalkulant, v varstvu pri delu in najdaljše obdobje v komerciali kot vodja obrtnih del. Svoje dolgoletne izkušnje je prenašal z zagnanostjo na mlajše in starejše. Človek, ki mu ni vseeno, kaj in kako se dela, pride marsikdaj navzkriž z drugimi. Po debatah in u-sklajevanjih pa se vse uredi. Po novi organizacijski shemi je opravljal, tik pred upoko- dem let v komisiji za proizvodno tekmovanje gradbenih delavcev in nad petnajst let v komisiji za šport in rekreacijo. Tovariša Kerkoša si brez športa ne moremo predstavljati. 2e od mladih let je bil aktiven športnik. Zlasti se je zapisal hokeju, saj je bil celo mednarodni sodnik in sodil med drugim tudi na olimpijskih igrah v Innsbrucku. Se vedno deluje v hokejskem klubu in slovenski hokejski zvezi. Presenečeni bi bili, če bi mu upokojitev pomenila prekinitev dela. Da temu ni tako, nam dokazuje tudi njegova aktivna udeležba na Radgonskem sejmu, ko je sodeloval kot predstavnik Posebne izobraževalne skupnosti Slovenije za gradbeništvo in sicer odbora za kadrovska vprašanja in mrežo šol, v juniju pa bo sodeloval tudi pri športnih igrah gradbincev Slovenije, katerih organizator je letos naša delovna organizacija. Ob njegovem odhodu v zaslužen pokoj mu želimo mnogo prijetnih trenutkov v prepričanju, da je njegov delovni prispevek vreden spoštovanja in da nam bo s svojimi bogatimi izkušnjami še kdaj v pomoč. Edita Čebela jitvijo dela in naloge kot vodja službe Kooperacija v sektoriu Plan procesov. Tovariš Lah nas je zapustil kot invalidski upokojenec, vendar nas ni zapustil v pravem pomenu besede, še vedno nas obišče, se zanima za usodo delovne organizacije in pravi, da bo še naprej tako. Želimo mu sproščenost, zdravje in veliko srečnih let pri uživanju zaslužene pokojnine, saj mu to ob vnučku in Šmartnem ne bo težko. M. T. Ali se da kvaliteta našega dela izboljšati? Zlasti uporabniki s kvaliteto našega dela niso vedno zadovoljni. Današnja situacija v gradbeništvu nas že sili, da bomo o tem vprašanju več razmišljali in tudi kaj naredili. Na seminarju o »Kakovosti«, ki smo ga organizirali na Gomilskem, smo slišali, kako pomembno je to področje, sodobni koncepti, po- litika kakovosti, organizacija in metode ter motivacijske oblike za doseganje . večje kakovosti. Predaval je prof. dr. Andrejčič. Začeto delo se bo nadaljevalo v ožji delovni skupini, ki naj bi problematiko še bolj proučila in že programirala tudi konkretne rešitve. Služba za izobraževanje Pismo od Miroslava Miljiča iz Alžira Oton Lah upokojen 34. ŠPORTNE IGRE GRADBINCEV SLOVENIJE ŠIG spet v V soboto, 8. junija 1985 bodo v Celju na igriščih šRC Golovec finalna tekmovanja 34. šlG Slovenije. XXXIV. ŠPORTNE IGRE GRADBINCEV SLOVENIJE - CELJE 8. JUNIJA 1985 inarad MM cene Organizator je Ingrad, I-menovan je že organizacijski odbor: predsednik Anton Aškerc, podpredsednik Stane Turk, sekretar Franci Ram- Celju šak, člani pa Karl Gornik (tekmovanja), Marija Jan (finance), Vili Šuster (informacije), Albert Kerkoš (disciplinska komisija), Franc Berginc (priznanja), Matija Krneč (RO sindikata gradb. delavcev Slovenije) in Ernest Marguč (šRC Golovec). Za posamezne panoge so zadolženi: Hubert Golner (odbojka) Dušan Vanovšek (kegljanje), Jernej Pelko (na. mizni tenis), Alojz Krajnc (streljanje), Drago Jankovič (m. nogomet), Miha Njego-vac in Vlado Podgoršek (balinanje) in Zvone Streicher (šah). V vsaki panogi bo tekmovalo 6 ekip, ki so si to uvrstitev priborile v predtekmovanju. Iz Ingrada bodo v finalu nastopile ekipe v šahu, odbojki ženske, v nam. tenisu moški in ženske, v malem nogometu in v kegljanju ženske. Zaželimo jim uspešen nastop. Vili Šuster Številčnica Ista številka pomeni vedno Isto črko. vsaka črka se pojavi najmanj dvakrat. 1. cesta, zgrajena z nasipanjem in valjanjem drobljenega gramoza, 2. medicinska omama z etrom, 3. geometrijsko telo, 4. športni komentator RTV Ljubljana (Marko), 5. tekstilni izdelek, 6. zastava, prapor, 7. nit, 8. zlobno, grdo bitje, 9. del mize ali omare, 10. trda in često u-porabna kovina, žal podvržena rjavenju, 11. majhno mašilo, 12. del stadiona, tudi naziv časopisa ljubljanskih študentov. V tretji In peti navpični vrsti boste prebrali misel, ki jo je za naše glasilo predlagal delavec iz temeljne organizacije Projektivni biro. Vili Šuster 4 8 k 3 H 9 M 8 2. 5 H 4o 3, 44 42 L 3' 3 4o 1 42 8 H- "T > V \o 4/1 15 2 1 5" s1 3 Mo U 17 r 44~ 78 ¥ !T 9 t 40 i 7 1 1 3 V 5" fc 7 8 n M 19 U 1 n 9 13 10 Č, 9 H 1b 10 i