AMERIŠKA GEOGRAFIJA: ZBOROVANJA AMERIŠKEGA ZDRUŽENJA GEOGRAFOV IN SLOVENSKA UDELEŽBA AVTOR dr. Anton Gosar Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije, Oddelek za geografijo, Titov trg 5, SI – 6000 Koper anton.gosar@guest.arnes.si, anton.gosar@fhs.upr.si DOI: https://doi.org/10.3986/GV96203 UDK: 91:005.745 (73)+316.775(=163.6) COBISS: 1.02 IZVLEČEK Ameriška geografija: zborovanja Ameriškega združenja geografov in slovenska udeležba V letu 2024 praznuje Ameriško združenje geografov (American Geographic Society – AAG) 120. oble- tnico ustanovitve. Združenje vsako leto prireja zborovanje, ki je priljubljeno med ameriškimi, vedno bolj pa tudi med tujimi, tudi slovenskimi geografi. Namen sestavka je ugotoviti razloge za naraščajočo popu- larnost ter v 35. letih slovenske prisotnosti opredeliti spremenjena vsebinska težišča zborovanj. Osrednji vir so programi zborovanj oziroma povzetki ter ključne besede predstavitev. Avtorje in vsebine slovenskih prispevkov dokumentirajo zabeležke v COBISS-u. Zborovanja AAG so prvotno potekala v univerzitetnih središčih na vzhodu severnoameriške celine, v tem stoletju jih gostijo predvsem severnoameriške metro- pole, ki imajo ustrezne konferenčne zmogljivosti. Na zadnjih dveh zborovanjih je bilo predstavljenih več kot pet tisoč vsebin; v primerjavi z letom 1992 se je število referatov povečalo za trikrat. V zadnjih treh desetletjih se je težišče geografskega preučevanja v določeni meri spremenilo. Zmanjšala se je prisotnost naravno- in regionalnogeografskih vsebin, pridobile pa so družbenogeografske vsebine, z urbano geografi- jo na čelu, ki ji sledijo metode spremljanja geografske zaznave, predvsem GIS. V obravnavanem obdobju so slovenski geografi predstavili 47 vsebin, ki so zajemala politično- in socialnogeografska vprašanja, rural- no-urbana razmerja ter problematiko geografskega izobraževanja. Udeležba slovenskih geografov na zborovanjih AAG je pripomogla k prepoznavnosti slovenske geografije in posledično k skupnim raziska- vam, štipendijam in gostovanjem ter ekskurzijam slovenskih geografov v ZDA in tamkajšnjih geografov in študentov v Sloveniji. KLJUČNE BESEDE zgodovina geografije, strokovni posveti, Ameriško združenje geografov, razvoj slovenske geografije, Združene države Amerike 61 Geografski vestnik 96-2, 2024, 61–88 Razgledi RAZGLEDI vestnik 96_2_vestnik 82_1.qxd 12.3.2025 11:54 Page 61 ABSTRACT American geography: annual meetings of the American Association of Geographers and the Slovenian participation The American Geographical Society (AAG) celebrates in 2024 its 120th anniversary. The annual meet- ings of the AAG are popular among American geographers, recently they’ve become a stage of presenting professional research results by foreign, including Slovenian geographers. The aim of this paper is to iden- tify the reasons for the growing popularity and to define the changed focus of the gatherings in the three decades of Slovenian presence. The article deals with the period of Slovenian independence. The study is based on available conference programs and paper titles or/and key words published. The contents and authors of Slovenian contributions are confirmed by the COBISS Co-operative Online Bibliographic System. In the first few decades of existence, AAG annual meetings were held at universities in the eastern part of North America; in this century AAG annual meetings are mainly hosted in large metropolis with adequate conference capacities. In the last two meetings more than 5000 papers were presented; compared to 1992, the number of papers presented have increased by three times. In the last three decades the focus of geo- graphical research has changed to a certain extent. The presence of physical- and regional-geographical presentations decreased and issues in human geography – with urban geography at the forefront – as well as methods monitoring the geographic perception, especially GIS, have gained ground. During the con- sidered period 47 papers were presented by Slovenian scholars; they dealt with political- and social-geographic issues, rural-urban relations and issues related to geographic education. Based on presentations at AAG meetings, the activities of Slovenian geographers have become known to American geographers and, on this foundation, several institutional partnerships, scholarships, excursions, research projects and guest lectureships by Slovenian geographers in the USA and by American colleagues in Slovenia have taken place. KEY WORDS historical geography, professional meetings, American Association of Geographers, impact of Slovenian geography, United States of America Uredništvo je prispevek prejelo 29. avgusta 2024. 62 Anton Gosar Ameriška geografija: zborovanja Ameriškega združenja geografov in slovenska udeležba vestnik 96_2_vestnik 82_1.qxd 12.3.2025 11:54 Page 62 1 Uvod V prejšnji številki Geografskega vestnika (Gosar 2024) smo predstavili ameriška stanovska zdru- ženja: Ameriško geografsko društvo (American Geographical Society – AGS), Nacionalno geografsko zvezo (National Geographic Society – NGS) in Ameriško združenje geografov (American Association of Geographers – AAG). Slednje prireja vsakoletna zborovanja The Annual Meetings of the AAG, ki se ga udeležuje več tisoč udeležencev in ga plemenitijo pestre geografske vsebine. Osrednjo prireditev dopol- njujejo srečanja v okviru osmih divizij oziroma regij združenja. AAG je neprofitna raziskovalna in izobraževalna ustanova, ki razširja védenja, povezana s teorijo, metodami in uporabnostjo geografije, predvsem preko diseminacije znanja v okviru vsakoletnih zbo- rovanj in publikacij, kot so Annals of the American Association of Geographers, The Professional Geographer, AAG Review of Books in GeoHumanities. Zborovanja so priljubljena med ameriškimi, vedno bolj pa tudi med tujimi, tudi slovenskimi geografi. Namen prispevka je na podlagi AAG zborovanj opredeliti vsebino in težo posameznih področij geo- grafije ter izpostaviti povečano zanimanje zanje. Osrednji vir so programi zborovanj AAG oziroma naslovi in/ali ključne besede prispevkov. Posvetili se bomo tudi številu udeležencev, lokaciji zborovanj ter obse- gu in vsebini na zborovanju predstavljenih raziskav v zadnjih treh desetletjih. Potek vsakoletnega zborovanja AAG je že ukalupljen. Prireditev se praviloma začne v prvih dneh izbra- nega tedna in konča ob koncu tedna, na soboto, kar daje področnim sekcijam (specialty groups) dovolj časa, da dan ali dva poprej oziroma kasneje organizirajo svoja tematska pred- ali pokonferenčna sreča- nja. Na uvodnem plenarnem predavanju se udeleženci seznanijo z značilnostmi mesta in regije, čemur sledi predavanje priznanega raziskovalca, publicista ali politika s temo, ki naj bi se geografije vsaj obro- bno dotaknila (slika 5). Praviloma se ta ali naslednji večer sklene s  skromno zakusko, ki poteka v razstaviščnem prostoru razstavljavcev (Exhibitors Reception), kjer se prisotni družijo in seznanjajo s ponud- bo knjig ter geografski znanosti namenjeno programsko opremo. V Los Angelesu leta 2013 se je na primer predstavilo 67 razstavljavcev. Večerne pogostitve praviloma potekajo tudi naslednje dni, udeležba pa je na podlagi osebnega vabila. Te vzporedne sprejeme prirejajo različni akterji – univerze, študentski klubi, področne sekcije, založbe in drugi. V tem okviru je avtorju tega zapisa ostalo v spominu zborovanje leta 1999 na Havajih, ko nas je, ob priliki prve izdaje učbenika World Regional Geography (Regionalna geo- grafija sveta) »naše« avtorice Lidije Mihelič Pulsipher, založnik W. H. Freeman povabil na večerni izlet z jadrnico. Edini sprejem, ki ga prireja AAG, je sprejem za tuje udeležence zborovanja (AAG International Reception), na katerem eden od članov upravnega odbora pozdravi prisotne. Za najbolj prestižno velja AAG Annual Awards Luncheon – kosilo – na praviloma predzadnji dan zborovanja. Pred časom je ta dogo- dek potekal v  večernih urah kot slavnostna večerja. Zdaj je plačljivo slavnostno kosilo namenjeno udeležencem zborovanja, predvsem nagrajencem AAG priznanj. Na tem dogodku predsednik AAG v odha- janju razglasi denarne nagrade in podeli priznanja zaslužnim članom združenja oziroma imenuje posameznike, ki so se v teku njegovega mandata izkazali s svojimi deli. Pogosto, a ne vedno, v slavnost- nem nagovoru prisotne obogati z inovativnimi zamislimi, ki so kasneje objavljena v eni izmed revij AAG. Problem večernih sprejemov je, poleg potovalne utrujenosti (jetleg), da se strokovne delavnice (works- hops) z dvajset minutnimi predstavitvami prično že ob osmi uri zjutraj. Enako velja za ekskurzije (field trips), ki ob tej uri odrinejo izpred prireditvenega prostora. Dnevno je v ponudbi od pet do deset ekskur- zij; organizatorji zborovanja v Los Angelesu so na primer v petih dneh izvedli 32 ekskurzij. Praviloma se ob osmi uri odpirajo tudi delavnice, ki povezujejo študente s potencialnimi delodajalci (Jobs & Careers Center). Področne sekcije in podporne skupine se srečujejo v zgodnjem večeru (Specialty & Affinity Group Business Meetings), da bi določile programe lastnega delovanja za naslednje obdobje ter izbra- le svoje funkcionarje. Zborovanja AAG potekajo v okviru plenarnih zasedanj, vsebinsko zaokroženih panelov, problemsko zasnovanih okroglih miz in terenskih ekskurzij. Vzporedno potekajo tudi tekmovanja študentov v pozna- vanju geografije ter slavnostne podelitve priznanj in nagrad v okviru področnih sekcij združenja. 63 Geografski vestnik 96-2, 2024 Razgledi vestnik 96_2_vestnik 82_1.qxd 12.3.2025 11:54 Page 63 2 Predmet obravnave Vpetost v mednarodno izmenjavo znanja utrjuje položaj katerikoli vede, tudi geografije, tako v domo- vini kot tujini. Vsako zgodovinsko obdobje pa po svoje oblikuje mednarodno vpetost nacionalne vede. Slovenska geografija je v preteklosti tesneje sodelovala z nemško geografijo (Pak 2008). Vseskozi je bila aktivna na zborovanjih in srečanjih delovnih skupin/komisij Mednarodne zveze geografov (IGU). Tesnejše povezave slovenske z geografijo v Združenih državah Amerike so se oblikovale ob koncu 80. let prejš- njega stoletja. K popularizaciji ameriške geografije pri nas so prispevala tudi zborovanja AAG. V tem oziru želimo: • predstaviti načine delovanje AAG pri animaciji strokovnega sodelovanja in stanovskega mreženja; • predstaviti spreminjanje težišč geografskega preučevanja, vidnih na zborovanjih AAG in; • ugotoviti, kakšno vlogo je v obdobju nacionalne suverenosti imela slovenska geografija na zboro- vanjih AAG ter kakšne stanovske/strokovne vezi so se stkale med geografi obeh narodov. Gradiva, uporabljena v tej raziskavi so bila s strani večine slovenskih udeležencev zborovanj pre- dana knjižnicama Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v  Ljubljani in Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. Osrednji vir so programi zborovanj, izvlečki in klju- čne besede prispevkov. Za zborovanje v Los Angelesu so na primer organizatorji izdali 409 strani obsežen zbornik s priloženo zgoščenko in naslovom AAG 2013 Los Angeles: Annual Meeting Program, April 9–13, 2013, Los Angeles, California. V programu so po abecednem redu priimkov in pod zaporedno števil- ko objavljeni kratki izvlečki (z navedenim naslovom, ključnimi besedami in avtorjem). V kazalu so oštevilčeni prispevki nanizani v skupkih glede na ožji vsebinski okvir. Prispevki so razvrščeni po stro- kovnih področjih bodisi glede na pojavnost ključnih besed bodisi glede na naslov. V članku se osredotočamo na obdobje zborovanj med letoma 1992 in 2024. V 33-letnem obdobju delno izostajajo podatki za dvanajst zborovanj (preglednica 2), saj zborniki le-teh niso v hrambi ome- njenih knjižnic. Podrobnejšo analizo namenjamo programom petih zaporednih zborovanj med letoma 1993 in1997, ko je bila udeležba še relativno skromna in jih primerjamo z zborovanjem v Los Angelesu leta 2013. Skupno število prispevkov na petih zborovanjih v 90. letih prejšnjega stoletja je podobno šte- vilu predstavitev tega leta. Obravnavana so tudi vsebinska težišča predstavitev na virtualnem zborovanju v prvem letu pandemije Covid 19 (Seong in sodelavci 2020). Omeniti je treba, da so programi, zbor- niki in vodniki ekskurzij spreminjali fizično obliko. Knjižno obliko je leta 2015 zamenjalo gradivo na zgoščenkah, kasneje na USB ključih, zdaj pa je dostopno (le) na svetovnem spletu. Vodnikov ekskur- zij v članku ne predstavljamo, so pa v njih praviloma izpostavljene »skrite« značilnosti regije, v kateri je zborovanje. Navedimo nekaj naslovov: Aligatorji, brzice in sprehod po »ulici mareličnih dreves« v Atlanti (Aligators, Souseholes, and a Trek Down Peachtree Street; Bederman 1993), Utrinki iz obeh Karolin: pokra- jina in kulture (Snapshots of the Carolinas: Landscapes and Cultures; Bennett 1996), Južna Florida: vetrovi sprememb (South Florida: The Winds of Change; Boswell 1991), Geografske perspektive Teksasa (Geographic Perspectives on the Texas Region; Lyons in Hudak 1997). Avtor se zaveda, da bi bil k pričujočemu pregledu značilnostih zborovanja AAG dobrodošel tudi vzporeden/komparativen pregled vsebin iz zborovanj Mednarodne geografske zveze (IGU), za katere slovenska geografija obdobno pripravi zbornik (Perko in Zorn 2012). Zapis bi lahko obogatil tudi pre- gled sestankov delovnih skupin/komisij oziroma regionalnih srečanj IGU ter sorodnih prireditev stanovskih organizacij, kot so EUROGEO, EGEA, EUGEO in drugih. Množica in razpršenost virov je avtorju preprečila izvedbo takšne analize. 3 Zborovanja: lokacija, potek in udeležba Uvodnik Geografskega vestnika 94-2 (Smrekar in sodelavci 2022), namenjenem 100. obletnici delo- vanja Zveze geografov Slovenije prikazuje zemljevid krajev, kjer so potekala zborovanja organizacije. 64 Anton Gosar Ameriška geografija: zborovanja Ameriškega združenja geografov in slovenska udeležba vestnik 96_2_vestnik 82_1.qxd 12.3.2025 11:54 Page 64 65 Geografski vestnik 96-2, 2024 Razgledi Članek ne navaja, da bi se slovenski geografi srečevali pred drugo svetovno vojno (z izjemo občnih zbo- rov društva), so se pa udeleževali jugoslovanskih srečanj in leta 1933 tudi organizirali vsejugoslovansko geografsko srečanje. Tako za prvo zborovanje slovenskih geografov velja zborovanje v Kamniku leta 1952, naslednje pa je bilo dve leti kasneje v Mariboru. Do zdaj je bilo organizirano 23 zborovanj v različnih krajih po Sloveniji (Smrekar in sodelavci 2022). Vzrokov za izbiro krajev zapis ne navaja. V primeru zbo- rovanj AAG pa postajajo vzroki za izbiro krajev vedno bolj očitni. Odločilno vlogo ima naraščajoče zanimanje za srečanja. To postavlja organizatorje, predvsem upravni odbor AAG pred izziv, kako najti ustrezne konferenčne in namestitvene zmogljivosti, ki bi bile v določenem terminu sposobne spreje- ti več tisoč enotedenskih obiskovalcev. Ti so zalogaj tudi za infrastrukturne storitve mest ter širše logistične in turistične infrastrukture (letalski in kopenski prevozi, prenočišča, vzporedne prireditve, turistično-gostinska ponudba) (Rogelj 2019). Prvotno so bila zborovanja AAG umeščena v obdobje spomladanskih počitnic (spring break), pra- viloma po krščanskem prazniku Velike noči. Na prehodu v 21. stoletje se je to pravilo vedno pogosteje kršilo ter stopnjevalo nezadovoljstvo med predavatelji in sodelavci na univerzah. Odpovedovati je bilo namreč treba predavanja, vaje in terensko delo ter jih kasneje nadomeščati. Splošno prepričanje ude- ležencev je, da večino terminov kroji razpoložljivost in cena konferenčnih zmogljivosti. Zborovanja pogosto sovpadajo z zaključevanjem predavanj na univerzah in obdobno potekajo v vremensko neu- godnih okoliščinah. Zborovanji v Denverju leta 2005 in 2023 sta se zaključili v snežnem metežu in posledično so sledili zamiki letalskih povezav; izbruh islandskega ognjenika Eyjafjallajökull je udele- žence zborovanja leta 2010 zadržal nekaj dodatnih dni v glavnem mestu ZDA. Število udeležencev je po prvem srečanju leta 1904 vsako leto naraščalo, a se je do druge svetovne vojne gibalo pri nekaj sto udeležencih. Geografski položaj krajev, v katerih so potekala prva zborova- nja, so bila praviloma skladna z razvitostjo geografske stroke tamkajšnjih univerz, manj pa zaradi velikosti kraja in ponudbe ustreznih zmogljivosti. Danes na univerzah praviloma potekajo zgolj pred-/pokon- gresna srečanja področnih delovnih skupin/sekcij. Prva zborovanja so bila v krajih z manj kot 5000 prebivalci (na primer Princeton, Ypsilanti), le izjemoma v večjih, kot rečeno tam, kjer so bile za vedo pomembne univerze (na primer New Haven: Univerza Yale; Evanstone – predmestje Chicaga: Univerza North-Western) (preglednica 1). Vsaj od leta 1980 potekajo zborovanja v konferenčnih središčih in/ali Preglednica 1: Nekateri kraji zborovanj Ameriškega združenja geografov v začetku 20. in 21. stoletja (*popisi 1910, 1930, 1960; **popis 2020). leto kraj število univerza leto kraj število univerza (zvezna država) prebivalcev* prebivalcev** 1912 New Haven 103.605 Yale 2017 Boston 674.272 Harvard, Boston, (Connecticut) (Massachusetts) NorthEastern 1913 Princeton 4767 Princeton 2018 New Orleans 383.282 Tulane, Loyola, (New Jersey) (Louisiana) New Orleans 1931 Ypsilanti 4762 East Michigan 2019 Washington, 712.816 Georgetown, (Michigan) DC Howard, George Washington 1933 Evanston 63.338 North-Western 2023 Denver 735.538 Colorado, (Illinois) (Kolorado) Denver 1961 East Lansing 4368 Michigan State 2024 Honolulu 349.800 Hawaii, (Michigan) (Havaji) Chaminade, Hawaii Pacific vestnik 96_2_vestnik 82_1.qxd 12.3.2025 11:54 Page 65 66 Anton Gosar Ameriška geografija: zborovanja Ameriškega združenja geografov in slovenska udeležba Preglednica 2: Zborovanja Ameriškega združenja geografov in slovenska udeležba 1992–2024 (*vir- tualno srečanje (pandemija Covida 19); **avtorji in soavtorji predstavitev ter »nemi« udeleženci; – število udeležencev ni znano (vir ni dostopen)) (AAG 1993–2013; COBISS 1992–2024; Derudder in Xingjian 2015). leto zborovanje kraj število predsednik/ca slovenska številka (zvezna država) predstavitev AAG udeležba** 1992 88 San Diego (Kalifornija) - Susan Hanson 0 1993 89 Atlanta (Georgija) 1596 Thomas Wilbanks 1 1994 90 San Francisco (Kalifornija) 2856 Robert Kates 0 1995 91 Chicago (Illinois) 2064 Stephen S. Birdsall 1 1996 92 Charlotte (Severna Karolina) 1980 Judy M. Olson 1 1997 93 Forth Worth (Teksas) 1812 Lawrence A. Brown 1 1998 94 Boston (Massachusetts) 2643 Patricia Gober 1 1999 95 Honolulu (Havaji) 2034 William L. Graf 1 2000 96 Pittsburgh (Pensilvanija) - Reginald Golledge 2 2001 97 New York (New York) - Susan L. Cutter 0 2002 98 Los Angeles (Kalifornija) 3228 Janice Monk 2 2003 99 New Orleans (Louisiana) - Duane Nellis 0 2004 100 Filadelfija (Pensilvanija) 2946 Alexander B. Murphy 5 2005 101 Denver (Kolorado) 3595 Victoria A. Lawson 6 2006 102 Chicago (Illinois) 4164 Richard A. Marston 1 2007 103 San Francisco (Kalifornija) 4320 Kavita Pandit 5 2008 104 Boston (Massachusetts) - Thomas J. Baerwald 2 2009 105 Las Vegas (Nevada) - John A. Agnew 2 2010 106 Washington D.C. - Carol P. Harden 2 2011 107 Seattle (Washington) 4825 Kenneth E. Foote 5 2012 108 New York (New York) 5575 Audrey Kobayashi 7 2013 109 Los Angeles (Kalifornija) 6165 Eric Sheppard 2 2014 110 Tampa (Florida) - Julie Winkler 1 2015 111 Chicago (Illinois) - Mona Domosh 5 2016 112 San Francisco (Kalifornija) - Sarah Bednarz 0 2017 113 Boston (Massachusetts) - Glen M. MacDonald 5 2018 114 New Orleans (Louisiana) 6021 Derek Alderman 3 2019 115 Washington D.C. - Sheryl Luzzadder-Beach 4 2020 116 Denver* (Kolorado) 4893 David H. Kaplan 0 2021 117 Seattle* (Washington) 4501 Amy Lobben 0 2022 118 New York* (New York) 4560 Emily Yeh 0 2023 119 Denver (Kolorado) 4216 Marilyn Raphael 4 2024 120 Honolulu (Havaji) 6120 Rebecca Lave 1 vestnik 96_2_vestnik 82_1.qxd 12.3.2025 11:54 Page 66 67 Geografski vestnik 96-2, 2024 Razgledi prostorih enega ali več mestnih »mega-hotelov«. Univerze oziroma geografi na njih imajo le še obro- bno vlogo, saj so praviloma zadolženi le, da prvi dan na plenarnem delu predstavijo in opredelijo problematiko regije, ter da izvedejo vzporedni program izletov in del slavnostnih dogodkov. Zborovanja AAG so se pomaknila zahodno od Misisipija šele sredi preteklega stoletja: najprej v Dallas (1960), Denver (1963), Kansas City (1972) in Salt Lake City (1977). V mestih ob Tihem oceanu so zborovanja pote- kala še kasneje (izjema Santa Monica, 1958): San Franciscu (1970), Seattle (1974), Los Angeles (1981), San Diego (1992) in Honolulu (1999). V Kanadi je AAG gostoval le trikrat: Montreal (1956) in Toronto (1966 in 1990). V seštevku vseh zborovanj AAG prednjačijo velemesta, ki so gostila tretjino vseh zbo- rovanj: v Washingtonu so jih organizirali 11-krat, v New Yorku 9-krat, v Filadelfiji 6-krat, v San Franciscu 4-krat in v Denverju 3-krat (slika 1). 3.1 Prijava Rok za prijavo na naslednje zborovanje se praviloma zaključi novembra oziroma približno štiri mese- ce pred že nekaj let vnaprej napovedanim terminom in krajem zborovanja. Vnaprej je nujno plačilo kotizacije, ki je v zadnjih letih med 200 in 500 dolarji in se razlikuje v višini glede na članstvo v AAG, statusom posameznika in zvrstjo predvidene (aktivne ali neaktivne) udeležbe. Če gre za aktivnega ude- leženca, je treba izvleček prispevka posredovati po elektronski pošti oziroma na ustrezno spletno stran organizatorja. Na lokaciji zborovanja je še pred nekaj leti registracija potekala prek prijavnega pulta. Prostovoljci, praviloma študenti, so obiskovalcem izročali vrečke z gradivom. Zdaj poteka registracija Število zborovanj 1 2–3 4–6 7–11 Avtor vsebine: Anton Gosar Avtorica zemljevida: Mojca Poklar Vir podatkov: Esri 2022; Ktayloraag 2018 © Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije 1000 km 5000 Slika 1: Prizorišča zborovanj Ameriškega združenja geografov 1904–1924 (vir podatkov: AAG 2024). vestnik 96_2_vestnik 82_1.qxd 12.3.2025 11:54 Page 67 68 Anton Gosar Ameriška geografija: zborovanja Ameriškega združenja geografov in slovenska udeležba Slika 2: Prijavni pult za udeležence 115. zborovanja Ameriškega združenja geografov v Washingtonu leta 2019. BO ŠT JA N R O G EL J Slika 3: »Shopping« udeležencev 115. zborovanja Ameriškega združenja geografov v razstaviščnem prostoru knjižnih založnikov in programske opreme v Washingtonu leta 2019. BO ŠT JA N R O G EL J vestnik 96_2_vestnik 82_1.qxd 12.3.2025 11:54 Page 68 izključno na računalniških postajah, ki so nameščene v avlah hotelov ali kongresnih centrov. Ob regi- straciji prejme udeleženec program zborovanja (z izvlečki) na svojo spletno stran ali v elektronsko pošto. Izostalo je različno promocijsko gradivo. Prvi in drugi dan zborovanja se pred premajhnim številom računalnikov vijejo daljše vrste udeležencev zborovanja. Ob tem se v sicer ločenih vrstah lahko stke- jo nova ali obnovijo stara poznanstva (slika 2). Zbornik oziroma digitalne zapise izvlečkov so sčasoma začeli zapolnjevati vedno številčnejši oglasi splošnih (na primer Pearson, Wiley, Routledge, Penguin, Rowman & Littlefield, W. H. Freeman), specializiranih (na primer Lonely Planet, National Geographic, Rand McNally, First People, Guilford) in univerzitetnih založb (na primer Cambridge, Minnesota, Georgia, Chicago, Liverpool). Sledili so jim promocijski oglasi podjetij, specializiranih za programsko opremo (na primer Geoconnexion, CRC, Esri, GIS Lounge, Directions Media, Sensors Systems, GIM International, Google) in elektronskih naprav (na primer hp, LG in drugi) (AAG 2013). Omenjene založbe in podje- tja razstavljajo praviloma v kletnih prostorih kongresnih centrov (slika 3) ter omogočajo pregledovanje, testiranje in nakup/naročanje gradiva/blaga. Prodaja se zaključi dan ali dva pred zaključkom kongre- sa, takrat so prodajalci še posebej zainteresirani, da razstavljene knjige prodajo (s popustom) ali (vedno redkeje) podarijo. Avtorjev prvi obisk zborovanja AAG leta 1982 se je zaključil z vrečkami podarje- nih, težkih učbenikov, ki so posledično privedli do doplačila za letalsko prtljago. 3.2 Udeležba Letnih zborovanj AAG se v zadnjem obdobju udeležuje več tisoč geografov in podpornikov geo- grafije iz vsega sveta. Navkljub temu ostaja zborovanje pretežno »ameriška zadeva« (Rogelj 2019). Število udeležencev je sicer spreminjajoče. V Denverju je bilo leta 2005 registriranih 5830 udeležencev iz 44 držav, v Los Angelesu leta 2013 pa kar 10.332 iz 90 držav. Število udeležencev iz ZDA se je iz 71 % leta 69 Geografski vestnik 96-2, 2024 Razgledi Preglednica 3: Regionalna pripadnost udeležencev zborovanj Ameriškega združenja geografov v Denverju leta 2005 in Los Angelesu 2013 (Derudder in Xingjian 2015). 2005 2013 2005/2013 regija/država avtorstvo referatov avtorstvo referatov avtorstvo (indeks) udeležba 5830 10.332 177 število držav 44 90 205 Združene države Amerike 4156 5868 141 Evropa 612 1640 268 Latinska Amerika 38 170 447 Vzhodna Azija (izven Kitajske) 104 598 575 Afrika 4 67 1675 Avstralija in Oceanija 68 192 282 Jugovzhodna Azija 20 75 375 Bližnji vzhod 19 57 300 Evrazija 3 20 666 Kanada 370 674 182 Velika Britanija 404 621 154 Kitajska 29 350 1129 vestnik 96_2_vestnik 82_1.qxd 12.3.2025 11:54 Page 69 70 Anton Gosar Ameriška geografija: zborovanja Ameriškega združenja geografov in slovenska udeležba Slika 4: Kohabitacija v hotelski sobi Boštjana Roglja (levo) in avtorja članka leta 2010 na 106. zborova- nju Ameriškega združenja geografov v Washingtonu. BO ŠT JA N R O G EL J Slika 5: Večerno otvoritveno predavanje dr. Jareda Diamonda, Pulitzerjevega nagrajenca in avtorja svetovne uspešnice Puške, bacili in jeklo, ter Charlesa C. Manna, novinarja, ki se posveča okoljskim temam, na 109. zborovanja Ameriškega združenja geografov v Los Angelesu, 13. aprila 2013. M IH A K O D ER M A N vestnik 96_2_vestnik 82_1.qxd 12.3.2025 11:54 Page 70 71 Geografski vestnik 96-2, 2024 Razgledi 2005 zmanjšajo na 57 %, čeprav se je številčno povečalo za 1712 oseb (preglednica 3). Močno se je pove- čala prisotnost/avtorstvo udeležencev iz Kitajske, iz afriških držav ter držav Srednje in Vzhodne Azije. Število evropskih geografov, vključujoč Veliko Britanijo, je ob prvem in drugem merjenju, v obeh letih za 974 oziroma 58 preseglo število geografov iz drugih držav (brez ZDA). Leta 2013 je bil evropski delež udeležencev 22 %, udeležba geografov iz drugih delov sveta (brez upoštevanja ameriške in evropske celine) pa je bila 20 %. Posebno mladim geografom se zdi pomembno, da svoje izsledke predstavijo na zborovanju, saj jim to odpira možnosti za mreženje in zvišuje možnosti štipendij ali zaposlitev v ZDA in Kanadi, kjer na univerzah in v raziskovalnih ustanovah vedno pogosteje srečujemo diplomante angle- ških in nemških univerz (Derudder in Xingjian 2015). Če se na začetku zborovanja kar tare ljudi ob predstavitvah in okroglih mizah, jih je proti koncu srečanja vedno manj; predstavitev zadnjega dne se udeleži le še peščica udeležencev. Eden od vzrokov za zgodnejši odhod leži tudi v ceni hotelskih namestitev. Cena prenočitev, praviloma nad 100 dolar- jev za sobo na noč, vodi predvsem med študenti do maksimalnega izkoristka najete hotelske sobe. V sobi z dvema posteljama (slika 4) se pogosto stiskajo štirje študentje; na zborovanju v San Antoniu (leta 1982) si je avtor, takrat študent, delil sobo s šestimi podiplomskimi študenti Univerze Kolorado (University of Colorado Boulder). 4 Strokovne vsebine 4.1 Izbor in metodologija Število prispevkov in udeležencev na zborovanjih AAG je bilo v zadnjem desetletju 20. stoletja vsaj za polovico manjše kot danes. V Atlanti leta 1993 je bilo predstavljenih 1596 prispevkov, v Honoluluju leta 2024 pa kar 6120. Zato se je zdelo primerno vsebinska težišča zborovanj v nekaj zaporednih letih v 20. stoletju, primerjati z vsebinami dve desetletji kasneje. V pretres smo vzeli razpoložljive vire za obdob- je med letoma 1993 in 1997, ko je bilo predstavljenih skupaj 10.308 vsebin, in leto 2013, ko je bilo predstavljenih 9340 vsebin. Ob tem se je odprlo vprašanje, kako v obeh obdobjih meriti pogostost pojav- nosti različnih vsebin, razvrščenih po področjih. Razvila so se namreč nova, poprej nenaslovljena vsebinska področja, »klasična« pa so se v številu in deležu zmanjševala. Še večja zadrega je nastala, ko je bilo treba določiti prag pogostosti, saj se je razpon med številom ključnih besed po vsebinskih področjih v prvem in drugem obdobju močno razlikoval. Sprejeta je bila odločitev, da se za analizo v prvem (1993–1997) in drugem obdobju (2013) uvrstijo vsebine, ki jih je obravnavalo vsaj sto prispevkov. Poleg pogosto- sti ključnih besed so povedna tudi zaporedja in stalnost pojavnosti določenih vsebin, torej trend (rast ali upad) števila pojavljanja posameznih vsebin. Medletna primerjava je mogoča za prvo obdobje, še bolj pa se zdi umestna primerjava vsebin med obema obdobjema. Analiza vsebin, ki so bile prijavlje- ne leta 2020 za virtualno zborovanje – ob sicer skromnejšem številu 4893 udeležencev – je povzeta po korejskem viru in potrjuje zaznani trend sedem let prej (Seong in sodelavci 2020) (slika 6). 4.2 Strokovni prispevki V obdobju med 1993 in 1997 je v nastopih povprečno 2062 avtorjev na leto izstopalo 79 ključnih besed. Med njimi so bile v povprečju petih let najbolj pogoste ključne besede: geografski informacij- ski sistemi – GIS (438 predstavitev, povprečno 88 na leto; izstopa leto 1994), daljinsko zaznavanje (186 predstavitev, povprečno 37 na leto; izstopa leto 1997), spol (176 predstavitev, povprečno 35 na leto; izstopa leto 1996), migracije (173 predstavitev, povprečno 35 na leto; izstopa leto 1997 ), urbana geo- grafija (151 predstavitev, povprečno 30 na leto; izstopa leto 1996), politična geografija (121 predstavitev, povprečno 24 na leto; izstopa leto 1996), turizem in razvoj (112 oziroma 111 predstavitev, povprečno 22 na leto; izstopa leto 1995), ekonomska geografija (107 predstavitev, povprečno 21 na leto; izstopa vestnik 96_2_vestnik 82_1.qxd 12.3.2025 11:54 Page 71 72 Anton Gosar Ameriška geografija: zborovanja Ameriškega združenja geografov in slovenska udeležba 1996) in podnebne spremembe (101 oziroma, povprečno 20 na leto; izstopa leto 1994). Vseh 5 let se stalno ponavlja še nekaj vsebin, med njimi največkrat Afrika, Kitajska, kmetijstvo, pokrajina, izobra- ževanje, etnije, geomorfologija, naravne nesreče, raba zemljišč in močvirja. Na osnovi povedanega lahko sklepamo, da je osredje zanimanja veljalo prodirajočim geografskim informacijskim sistemom (GIS) ter podnebnim in demografskim spremembam, vključno z vlogo žensk v družbi. Ohranjale oziroma močneje zastopane so bile tudi vsebine s področij geomorfologije, migracij in turizma ter geograf- skega izobraževanja. Uplahnilo je zanimanje za vsebine povezane z verstvi, za socialno geografijo (kot jo pojmujejo v ZDA) in za etnična vprašanja. Čeprav so omenjeno obdobje zaznamovali voja- ški spopadi v nekdanji Jugoslaviji, je bila ta problematika na vsakoletnih zborovanjih AAG bolj ali manj prezrta. V petih letih je le 16 avtorjev vneslo ključne besede, povezane z razpadom Jugoslavije; več interpretacij je bila tematika deležna le na predkongresih političnogeografske sekcije združenja (preglednica 4). Preglednica 4: Izstopajoče vsebine zborovanj Ameriškega združenja geografov med letoma 1993 in 1997 (AAG 1993–1997). Atlanta San Francisco Chicago Charlotte Forth Worth skupaj povprečno (1993) (1994) (1995) (1996) (1997) (1993–1997) na leto podnebne 14 29 13 17 28 101 20 spremembe razvoj 26 19 31 19 16 111 22 ekonomska – 25 23 30 29 107 21 geografija spol 23 41 38 40 34 176 35 geografski 59 106 94 91 88 438 88 informacijski sistemi (GIS) pokrajina 18 22 17 20 22 99 20 migracije 20 34 33 41 45 173 35 politična geografija – 23 27 36 35 121 24 daljinsko 18 47 33 34 54 186 37 zaznavanje turizem 10 27 31 22 22 112 22 urbana geografija 21 16 31 48 35 151 30 zastopanost območja nekdanje Jugoslavije Jugoslavija 2 1 1 1 0 5 1 Slovenija 0 1 1 0 0 2 0,5 Hrvaška/Hrvati 0 1 2 0 0 3 0,6 Srbija/Srbi 0 0 1 0 0 1 0,2 Bosna in 0 0 2 1 1 4 08 Hercegovina Severna 0 0 0 0 1 1 0,2 Makedonija vestnik 96_2_vestnik 82_1.qxd 12.3.2025 11:54 Page 72 73 Geografski vestnik 96-2, 2024 Razgledi Preglednica 5: Izstopajoče vsebine zborovanj Ameriškega združenja geografov leta 2013 (*vključeni so nastopi na predkongresih in osrednjem zborovanju) (AAG 2013). osrednje zborovanje ključne delež ključnih področne skupine ključne delež ključnih AAG besede* besed (%) besede besed (%) Afrika 153 1,6 okoljski in socialni aktivizem 59 6,2 agrarna geografija 152 1,6 Afrika 30 3,1 aplikativna geografija 101 1.1 Azija 38 4,0 Azija 203 2,2 kartografija 31 3,2 Kitajska 129 1,4 Kitajska 65 6,9 klimatologija 103 1,1 podnebne spremembe 44 4,6 človeški in naravni viri 126 1,3 kulturna in politična ekologija 127 13,3 kulturna in politična ekologija 217 2,3 kulturna geografija 63 6,6 kulturna geografija 313 3,3 kibernetski prostor 45 4,7 razvojna geografija 224 2,4 ekonomska geografija 86 9,0 ekonomska geografija 315 3.4 energija in okolje 45 4,7 etnije in rase 104 1,1 etika, pravo in človek. pravice 30 3,1 Evropa 116 1,2 geografsko informacijski 121 12,7 sistemi (GIS) geografsko informacijski 296 3,2 geografija ženskih pravic 30 3,1 sistemi (GIS) globalne spremembe 123 1,3 hrana in kmetijstvo 42 4,4 naravne nesreče 105 1,1 šolska geografija 43 4,5 historična geografija 109 1.2 geografija zdravja 41 4,3 socialnoekonomska geografija 266 2,8 urbana geografija 197 20,5 migracije in transnacionalizem 100 1,1 geografija ujm 43 4,5 raba tal 127 1,4 človek in globalne spremembe 68 7,1 rastlinska pokritost 114 1,2 geografija staroselcev 35 3,7 Latinska Amerika 158 1.0 politična geografija 99 10,3 geografija zdravja in medicine 117 1,3 regionalno planiranje 34 3,6 migracije 100 1,0 socialistična in kritična geografija 84 8,8 politična geografija 311 3,3 prostorske analize in modeli 85 8,9 kvalitativne raziskave 107 1,1 prometna geografija 40 4.2 kvantitativne metode 112 1,2 daljinsko zaznavanje 131 1,4 socialna geografija 219 2,3 socialna teorija 166 1,8 prostorska analiza in modeliranje 235 2,5 geografija prometa 114 1,2 ZDA 136 1,5 urbano in regionalno načrtovanje 271 2,9 urbana geografija 516 5,5 vodni vir in hidrologija 137 1,5 drugo (okvirne vsebine, 2090 22,3 343 40,0 ki po številu niso presegle 99 prispevkov)+ skupaj 9340 100 953 100 vestnik 96_2_vestnik 82_1.qxd 12.3.2025 11:54 Page 73 74 Anton Gosar Ameriška geografija: zborovanja Ameriškega združenja geografov in slovenska udeležba Prvič se je število referatov povzpelo nad 10.000 leta 2013. Zanimanje geografov se je težiščno usme- rilo v urbano, ekonomsko- in ponovno v socialno/kulturno geografijo. Iz perspektive družbenega geografa preseneča ponovna obuditev socialne geografije in vseh z njo povezanih podzvrsti, kot je na primer preučevanje migracij čez prizmo transnacionalizma, ter rast zanimanja za Evropo in Azijo, še posebej za Kitajsko. Pomenljivo je tudi, da so številna vprašanja glede podnebnih sprememb, globalnega segre- vanja in svetovne disharmonije (revščina proti bogastvu), ki so v 90. letih močno prisotna, do neke mere poniknila. Zaznano je tudi skromnejše zanimanje za poprej prevladujoče vsebine, kot so to bile geo- grafski informacijski sistemi, daljinsko zaznavanje in turizem (preglednica 5). V naslednjih letih se položaj ni bistveno spremenil. Leta 2020, v času pandemije Covida 19, je AAG priredil virtualno srečanje geografov, katerega izvedba je bila sicer predvidena v Denverju (Kolorado). Po prejetju prijav in še pred začetkom zborovanja je organizator naročil raziskavo o številu udeležen- cev in vsebini prispelih prispevkov. Raziskavo je podprlo južnokorejsko ministrstvo za znanost. Prejeli so 4893 prispevkov; pogostost ključnih besed je bila podobna vsebinam na zborovanjih v preteklem desetletju. Na prvem mestu so bile ključne besede povezane z urbano geografijo (532 ključnih besed), sledile pa so: podnebje in podnebne spremembe (402), GIS (322), prostor (276), razvoj (218), voda (215), zdravje (191), prostorsko zaznavanje (164) ter socialna vprašanja in prehrana (po 158). Analiza naslo- vov predvidenih predstavitev je pokazala le rahlo spremenjeno zanimanje udeležencev. Prednjačile so vsebine iz urbane geografije (28 % naslovov), politične geografije (13 %), prostorskega zaznavanja (12 %), pokrajinske ekologije (11%) ter vsebine povezane z podnebnimi spremembami (10%), GIS-i (7%), zdrav- jem (5 %), vodami (4 %), izobraževanjem (4 %), geopolitiko (3 %) in energetskimi vprašanji (2 %) (Seong in sodelavci 2020) (slika 6). Slika 6: Vsebinska težišča predstavitev na virtualnem zborovanju Ameriškega združenja geografov leta 2020 (Seong in sodelavci 2020). vestnik 96_2_vestnik 82_1.qxd 12.3.2025 11:54 Page 74 75 Geografski vestnik 96-2, 2024 Razgledi 5 Slovenski geografi na zborovanjih AAG 5.1 Aktivna udeležba Slovenski geografi smo redni obiskovalci zborovanj AAG. Po osamosvojitvi smo se izmed ose- mindvajset v živo izpeljanimi zborovanji udeležili petindvajsetih. Na treh, ki so bila med letoma 2020 in 2022 izvedena virtualno (pandemija Covid 19), nismo sodelovali. Pred razpadom Jugoslavije so bile slovenske predstavitve redke. Precejšnja zastopanost slovenskih geografov je bila ob stoti obletnici AAG v Filadelfiji, nato pa še v San Franciscu, Seattlu, New Yorku, Chicagu, Denverju in New Orleansu. Med letoma 2004 in 2024 so slovenski geografi obogatili zborovanja AAG s 47. prispevki. Najbolj pogosto so nastopali s političnogeografskimi vsebinami, po številu pa so enakomerno zastopane še okoljske-, socio-ekonomske in turistično-geografske vsebine, problematika podeželja in sodobnega strokovne- ga izobraževanja (preglednica 6) V naslednjem obdobju so bila pogosto predstavljena socioekonomska razmerja ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo, energetska in gospodarska soodvisnost v evropskem prostoru ter vprašanje nacionalne in evropske identitete. V zadnjem obdobju stopajo v ospredje problematika ilegalnih imigracij, azilna politika Evropske unije in Slovenije ter dvomljiva evropska brezmejnost. Po triletnem obdobju virtual- nih srečanj se je fokus političnogeografskih predstavitev delno spremenil: razložen je bil »sentiment« slovenskih medijev do ZDA in preučena raznolikost motivov na znamkah sedmih držav, ki so nasledi- le okroglo tri četrt stoletja dolgo enotno jugoslovansko poštno ustanovo. Vsebine, ki so obravnavale socialna in ekonomska vprašanja, so se naslanjale na predhodne ugotovitve: preučena so bila urbano-podežel- ska nasprotja, prostori delovanja »kreativnega razreda« ter ekonomski odnosi z Bosno in Hercegovino ter Evropsko unijo. V kontekstu podeželja so se pogosto naslavljale posebnosti in tradicionalnost v soz- vočju z  globalnostjo, problematiko ostarelosti in »podeželskim čudaštvom«. V  razlagi okoljskih problemov so referenti izpostavljali življenje v zaščitenih območjih gorskega in obmorskega sveta, rural- no-urbana razmerja, zdravje in problematiko onesnaževanja. Turistično-geografske predstavitve so se Preglednica 6: Prispevki slovenskih udeležencev na zborovanjih AAG glede na vsebino, 2004–2024 (COBISS 2024). vsebina število kraj (število predstavitev) leto predstavitev politična 20 Filadelfija (4), Denver (2+2), 2004, 2005, 2007, 2008, geografija San Francisco (3), Boston (1+1), 2010, 2011, 2012, 2013, Washington (1+1), Seattle (2), New York (1), 2017, 2018, 2019, 2023 Los Angeles (1), New Orleans (1) socialnoekonomska 6 Boston (1+1), Las Vegas (1), Seattle (1), 2008, 2009, 2011, 2015, geografija Chicago (2), 2017 geografija podeželja 5 Seattle (2), New York (1), New Orleans (1), 2011, 2012, 2018, 2024 Honolulu (1) geografsko okolje 6 Denver (2), San Francisco, Chicago (1), 2005, 2007, 2015, 2017, Boston (1), Washington (1) 2019 geografija turizma 6 Chicago (1), Las Vegas (2), Washington (1), 2006, 2009, 2010, 2012, New York (1), Los Angeles (1), Tampa (1) 2013, 2014 pedagoška geografija 4 Boston (1), New Orleans (1), Washington (1), 2017, 2018, 2019, 2023 Denver (1) vestnik 96_2_vestnik 82_1.qxd 12.3.2025 11:54 Page 75 76 Anton Gosar Ameriška geografija: zborovanja Ameriškega združenja geografov in slovenska udeležba lotile obravnave turizma v zavarovanih območjih, ponudbe zdravilišč in turizma etničnih korenin. V zad- njih dvajset letih so političnogeografske vsebine zapolnile kar 35 % vsebin, ki so jih predstavili slovenski geografi. Tem so se pridružile še razprave o razmerah na slovenskem podeželju v kontekstu »ruralno-tra- dicionalno-lokalno-urbano« ter vsebine o problematiki migracij v osnovnih in srednjih šolah (preglednica 7). Na zborovanjih AAG so bili najbolj pogosti slovenski poročevalci: Milan Bufon, Mojca Ilc Klun, Simon Kerma, Miha Koderman, Irena Mrak, Irma Potočnik Slavič, Boštjan Rogelj in avtor tega zapisa. Preglednica 7: Slovenski predavatelji ter vsebine njihovih nastopov na zborovanjih Ameriškega združenja geografov, 2004–2024 (*soavtorji na zborovanjih niso bili vedno prisotni; **izvlečki/referati vneseni v COBISS). leto kraj (zvezna država) slovenski avtorji* naslov prispevka** prispevki 2004 Filadelfija 4 Simon Kerma Transformation of the Slovene-Croatian border: (Pensilvanija) the »Schengen« perspective Milan Bufon, The impact of boundary change: A.E. Moodie Julian V. Minghi and the Julian march 50 years later Boštjan Rogelj Slovenian trade and investment in SE Europe Anton Gosar Slovenia as the EU gateway to East-Central and Southeastern Europe 2005 Denver (Kolorado) 4 Irena Mrak, Living in the protected area – adjusting Irma Potočnik Slavič to restrictions or development Natalija Špeh, Challenges of waste management in isolated Anica Ščuka coastal environments: the case study of Pašman Island Milan Bufon Unity in diversity: a possible new European paradigm? Anton Gosar Demographic and cultural impacts of migrations from the area of former Yugoslavia: the case of Slovenia 2006 Chicago (Illinois) 1 Anton Gosar Tourism in postsocialist countries of Southeastern Europe 2007 San Francisco 4 Milan Bufon Multicultural regions and contact areas in the (Kalifornija) context of European integration Simon Kerma, Slovenian borders and the European integration: Janez Berdavs the case of Slovene Istria Miha Staut Contextualizing the idea of the ‘healthy Mediterranean’ in Slovenia: diverging processes in health related cultural practices Anton Gosar Managing EU’s southern border: the Slovenia- -Croatia dispute vestnik 96_2_vestnik 82_1.qxd 12.3.2025 11:54 Page 76 77 Geografski vestnik 96-2, 2024 Razgledi 2008 Boston 2 Boštjan Rogelj European union geopolitics towards Bosnia and (Massachusetts) Herzegovina Anton Gosar New economic and socio-geographic trends in South-Eastern Europe: the case of Slovenia 2009 Las Vegas (Nevada) 2 Miha Koderman Roots tourism in Slovenia Anton Gosar Sociogeographic trends in contemporary Europe: the case of Slovenia 2010 Washington D.C. 2 Boštjan Rogelj Slovenia and borderless Europe Anton Gosar Spa – another successful tourism product in East Central Europe 2011 Seattle (Washington) 5 Boštjan Rogelj Schengen area and Slovenia Irma Potočnik Slavič Embeddedness vs. global networking: the case of Slovenian rural areas Irma Potočnik Slavič Slovenian rural areas: suitable place to grow old? Irena Mrak The application of surface exposure dating method in case of Veliki vrh rockfall (Karavanke mountains, Slovenia) Anton Gosar Energy-hungry Europe: development projects in Central Europe 2012 New York 5 Miha Koderman The visit made history come alive’: selected (New York) characteristics of roots tourism in Slovenia Irma Potočnik Slavič Profile of age-friendly rural communities: some insights from Slovenia Aleš Smrekar How long is the road from environmental acquaintance to environmental awareness Mimi Urbanc, Space of Slovenian literary culture Jerneja Fridl, Marko Juvan Anton Gosar Border puzzle: the results of disintegration and EU integration processes on the territory of the former Yugoslavia 2013 Los Angeles 2 Miha Koderman Ethnic tourism – Cinderella of European tourism (Kalifornija) industry? Anton Gosar How have I become European? 2014 Tampa (Florida) 1 Anton Gosar The Adriatic-Ionian Sea: challenges in planning the future vestnik 96_2_vestnik 82_1.qxd 12.3.2025 11:54 Page 77 78 Anton Gosar Ameriška geografija: zborovanja Ameriškega združenja geografov in slovenska udeležba 2015 Chicago (Illinois) 3 Jani Kozina, The need for ‘place-based distinctiveness’ in Nick Clifton appropriate policy-making: understanding the locational factors of the creative class David Bole, Geography of daily mobility in post-socialist Matej Gabrovec European countries: evidence from Slovenia Katarina Polajnar The role of social and psychological factors in Horvat developing environmental awareness and changing environmental behaviour 2016 San Francisco 0 – – (Kalifornija) 2017 Boston 3 Boštjan Rogelj Is it really a European crisis? Analysing the EU (Massachusetts) refugee and migrant crisis Irena Mrak, Toward a pedagogy of unplugged-ness: rural Sarah Halvorson publics, national parks and student participation Jernej Tiran Growing urban-rural political divide: theoretical and methodological considerations 2018 New Orleans 3 Peter Kumer Navigating rural querness in Slovenia: (Louisiana) a qualitative inquiry Mojca Ilc Klun Gamification in geography education – the use of a board game »Crossing borders« to teach about migration and Slovenian emigration Boštjan Rogelj »Free to leave:« Consequences of asylum policy in Slovenia in the face of European Union obligation 2019 Washington D.C. 3 Mojca Ilc Klun Let’s educate youth about migration processes through innovative teaching tools from Slovenia Boštjan Rogelj, The European asylum policy changes and its Borjana Lubura domino effect on the Balkan route Irena Mrak Impacts of mountaineering in Karakorum – Hindukush Himalaya 2020– virtualna srečanja 0 virtualna srečanja 2022 2023 Denver (Kolorado) 3 Mojca Ilc Klun Gamification for a better education: how we can use didactic board game Crossing Borders to educate youth about migration Boštjan Rogelj, Geopolitical narratives of the USA in Slovenian Darren Purcell media Nejc Kavka, Letters from the ashes: nationalist symbolism on Anton Gosar Post-Yugoslav postage stamps 2024 Honolulu (Havaji) 1 Peter Kumer Navigating rural querness in Slovenia: qualitative inquiry vestnik 96_2_vestnik 82_1.qxd 12.3.2025 11:54 Page 78 79 Geografski vestnik 96-2, 2024 Razgledi Nekateri slovenski udeleženci zborovanj AAG so svoja opažanja opisali v Geografskem vestniku in Delih (Berdavs in Kerma 2007; Polajnar Horvat 2015; Kumer, Ilc Klun in Rogelj 2018; Rogelj 2019). O svojih vtisih so, na zaprosilo avtorja, razmišljali tudi takole (v oklepaju ime in priimek udeleženca; letnica udeležbe): • »Srečanje Zveze ameriških geografov nudi zaradi svoje velikosti in raznovrstne ponudbe tematskih sek- cij resnično svež vpogled v aktualno dogajanje v geografski vedi, še posebej iz angleško govorečega sveta, vabljivo pa je tudi brskanje po novih izdajah znanstvenih založb« (Janez Berdavs in Simon Kerma; 2007). • »Obisk vsaj enega od številnih vsakoletnih kongresov AAG naj bi bila za vsakega slovenskega geogra- fa obveza. Navdušujoče je število geografov, število sekcij in neformalnih srečanj; udeležencu se odpre ocean geografske domišljije, kar omogoča, da lahko posameznik marsikatero novost vpelje v svoje razi- skovanje in pedagoško delo; odpirajo se nova osebna prijateljstva in strokovna poznanstva« (Irma Potočnik Slavič; 2011, 2012) (slika 7). • »Ena izmed najbolj kakovostnih konferenc, ki sem se jih udeležila kot raziskovalka. Navdušila me je raznolikost tematik, predvsem so me navdušile tematike izven okvirja. Obsežna je tudi velikost dogod- ka, odprtost ljudi na dogodku in izjemnost nekaterih tematik, kot so Polar Studies, o katerih se pri nas nič ne sliši« (Katarina Polajnar Horvat; 2015). • »Pohvalno, a za Evropejca nenavadno je, da je predavatelj, ugledni ameriški geograf, med predavanjem in po njem deležen glasne podpore sodelavcev in študentov« (David Bole; 2015). • »Velikost dogodka je nepredstavljiva, tako po številu udeležencev, številu sekcij in prostoru. Imel sem čast poslušati dva izjemna intelektualca, Noama Chomskega in Davida Harveya – s prvim je bil opra- vljen intervju, drugi pa je imel predavanje. Dogodek je potekal v ogromni dvorani in se ga je udeležilo 2500 poslušalcev. V oči mi je padla zelo razvita kultura razpravljanja. Po vsakem predavanju je kar mrgolelo komentarjev in vprašanj, vsa so bila zelo konstruktivna« (Jernej Tiran; 2017). Slika 7: Udeleženci razprave o demografskih vprašanjih na slovenskem podeželju na zborovanju Združenja ameriških geografov leta 2011 v Seattle-u (organizator panela Irma Potočnik Slavič (druga z desne), moderator Lydia Mihelič Pulsipher (prva z desne)). BO ŠT JA N R O G EL J vestnik 96_2_vestnik 82_1.qxd 12.3.2025 11:54 Page 79 80 Anton Gosar Ameriška geografija: zborovanja Ameriškega združenja geografov in slovenska udeležba • »Obisk te konference udeleženca običajno ne pusti ravnodušnega. Geografija bo in ostaja pomembna znanstvena disciplina prav zato, ker ne zmanjka tem, ki jih obravnava z vidika prostorske razsežnosti. To širino panoge ameriška konferenca uspešno neguje, zato po mnenju mnogih njen obstoj v prihod- nosti ni vprašljiv« (Peter Kumer, Mojca Ilc Klun in Boštjan Rogelj; 2018). • »Zborovanje AAG je dogodek, ki se ga je vredno udeležiti. Čeprav je v prvi vrsti namenjen raziskoval- cem, ponuja številne zanimive vsebine tudi učiteljem geografije in geografom, ki delujejo v različnih državnih ustanovah in zasebnih podjetjih. Udeležba na zborovanju je še posebej priporočljiva za štu- dente magistrskega [slika 8] in doktorskega študija geografije in sorodnih ved. Zborovanje AAG je namreč odličen poligon za spoznavanje novih/drugačnih pogledov na geografijo, študij geografije in geografsko raziskovanje« (Boštjan Rogelj; 2019). 5.2 Ameriško-slovensko geografsko mreženje Ne gre zanemariti zanimanja ameriške geografske stroke za vsebine, ki jih je preučevala slovenska geografija. Avtor se zaveda dejstva, da vsesplošne podobe mreženja med geografi obeh držav ne more podati, vendar želi po najboljših močeh predstaviti vsaj nekaj povezav, ki so jim pogosto botrovala prav zborovanja AAG. V zgodovinskem zaporedju najprej omenimo Georga Hoffmana (1914– 1990), na Dunaju rojenega geografa judovskega rodu ter profesorja na Univerzi v Austinu (Teksas) in Univerzi George Washington v glavnem mestu ZDA. V poznih 60. letih prejšnjega stoletja se je navdušil nad raziskavo o slovenskih planinah in podprl vlogo njenega avtorja, Metoda Vojvode (1937–2021), za Slika 8: Maja Djorčev, ki je leta 2010 pod mentorstvom Valentine Brečko Grubar in somentorstvom Simona Kerme diplomirala na Oddelku za geografijo Fakultete za humanistične študije v Kopru z diplomsko nalogo »Izbrani geografski vidiki ekološke in njej sorodne biodinamične pridelave in predelave grozdja v Sloveniji«, je predstavila rezultate raziskave na zborovanju Združenja ameriških geografov v New Yorku leta 2012. M IH A K O D ER M A N vestnik 96_2_vestnik 82_1.qxd 12.3.2025 11:54 Page 80 Fulbrightovo štipendijo. Leta 1975 je ljubljanski Inštitut za geografijo obiskal Thomas M. Poulsen (1931–2014), profesor Univerze Portland State (Oregon) in se pri predstojniku inštituta Vladimirju Klemenčiču (1926–2013) pozanimal o možnostih za skupno terensko delo ameriških in slovenskih štu- dentov na podeželju Jugoslavije. Posledično so bile v treh zaporednih letih izvedene slovensko-ameriške terenske vaje v Sloveniji, na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini. Knjiga T. Poulsena Narodi in drža- ve: geografska ozadja svetovnih problemov (Nation and States: Geographical Background of World Affairs), izdana leta 1995, vključuje številna opažanja, zabeležena v času omenjenih terenskih preučevanj (Poulsen 1995). V začetku osemdesetih let je slovensko znanstveno okolje prepoznalo pomen študij ameriško- slovenskega geografa Jožeta Velikonje (1923–2015), profesorja na Univerzi Washington v Seattle-u, ki je svoja dela posvetil povojni italijanski in slovenski emigraciji, in ga povabilo na predavanje na lju- bljanski Filozofski fakulteti (Velikonja 1963; Gosar 1993; Velikonja in Lenček 1995; Žajdela 2024). V omenjenem desetletju smo diplomanti le-te že obiskovali zborovanja AAG in tam navezali stik z Lidijo Mihelič Pulsipher (1939–), ki je bila takrat angažirana v uredniškem odboru revije Annals of American Geographers in kasneje pri pripravi geografske razstave inštituta Smithsonian Semena sprememb (Seeds of Change) v Washingtonu. Zatem je bila imenovana za profesorico na Državni univerzi Tennessee, Knoxville. Pogosto je obiskovala svojo širšo ribniško družino in leta 1993 gostovala z delovnim pane- lom Kako objavljati v  ameriških geografskih revijah (How to Publish in American Geographical Journals) na Oddelku za geografijo v Ljubljani. Kasnejši obiski v Sloveniji so potekali v okviru štipen- dij Fulbrightovega sklada, v okviru katerih je v enem semestru izvajala tudi predmet na Oddelku za geografijo Fakultete za humanistične študije v Kopru. Pri njej, v Tennesseeju, so se pogosto ustavljali slovenski študenti, koprska študentka geografije Maja Djorčev – Roy je pri njej tudi magistrirala. Razumljivo je, da so v njenem najbolj čislanem delu, tj. univerzitetnem učbeniku Regionalna geogra- fija sveta: globalna razmerja, lokalna življenja (World Regional Geography: Global Patterns, Local Lives), objavljeni primeri iz Slovenije (tudi fotografija avtorja pričujoče razprave na švicarskem prelazu Furka s pločevinko Coca Cole v roki). Tudi slovenska vinorodna območja so po zaslugi Simona Kerme, pre- davatelja na primorski Fakulteti za turistične študije – Turistica, zašla v  njen učbenik (Mihelič Pulsipher, Pulsipher in Goodwin 2007). Republika Slovenija je Lidijo Mihelič Pulsipher leta 2010 ime- novala za častnega konzula Slovenije v njeni matični ameriški zvezni državi. Še pred razpadom Jugoslavije je zanimanje za slovensko preučevanje obmejnih in etnično kontaktnih območij kazal ameriški politični geograf Julian Minghi (1933–2024). Z Milanom Bufonom, ki je gosto- val v Južni Karolini na matični univerzi Američana, sta postala prijatelja in sodelavca pri preučevanju območja ob slovensko-italijanski meji. Na zborovanju AAG v Pittsburghu sta leta 2000 predstavila prvo skupno raziskavo Politična geografija Slovenije kot obmejne dežele (Political Geography of Slovenia: the State as Borderland), kasneje pa še več sorodnih vsebin, zadnjo leta 2014, ko sta bila urednika in pro- motorja zbornika Nove evropske meje: socialna in prostorska vprašanja (re)integracije v multikulturnih in obmejnih regijah (The New European Frontiers: Social and Spatial (Re)Integration Issues in Multicultural and Border Regions) (Bufon in Minghi 2000; Bufon, Minghi in Paasi 2014). Na zborovanju AAG v Severni Karolini leta 1997 smo slovenski geografi spoznali takrat doktorskega študenta Darrena Purcella iz flo- ridske univerze v Tallahassee-ju, zdaj profesorja na Univerzi v Oklahomi. Raziskovalno ga je zanimalo vprašanje, kako se Slovenija predstavlja/promovira na spletnih platformah. S Fulbrightovo štipendijo je preživel študijsko leto 1997/1998 na ljubljanski Filozofski fakulteti. S takratnim asistentom na Oddelku za geografijo, Boštjanom Rogljem, sta zasledovala sorodne političnogeografske vsebine in nastopila s skup- nim prispevkom na 119. zborovanju AAG z naslovom Geopolitični narativi o ZDA v slovenskih medijih (Geopolitical Narratives of the USA in Slovenian Media) (Purcell in Rogelj 2023). Z rudarjenjem geo- političnih besedil je Boštjan Rogelj nadaljeval pri raziskovalnem partnerju v  Oklahomi, kjer je s pomočjo Fulbrightove štipendije gostoval v poletnem semestru študijskega leta 2021/2022. Podobno sta na zborovanjih AAG prvi stik z gostitelji vzpostavila Miha Koderman z Oddelka za geografijo Fakultete za humanistične študije v Kopru in Irena Mrak s Fakultete za varstvo okolja. Miha Koderman je tesno sodeloval z Lidijo Mihelič Pulsipher že ob njenih obiskih v Sloveniji. Skupaj sta objavila raziskavo 81 Geografski vestnik 96-2, 2024 Razgledi vestnik 96_2_vestnik 82_1.qxd 12.3.2025 11:54 Page 81 82 Anton Gosar Ameriška geografija: zborovanja Ameriškega združenja geografov in slovenska udeležba o turizmu korenin v reviji Dve domovini (Koderman in Pulsipher 2012). Na zborovanju AAG v Las Vegasu sta nastopila skupaj, na naslednjih zborovanjih v New Yorku in Los Angelesu pa je slovenski soavtor predstavil raziskavo samostojno (Koderman in Pulsipher 2009; Koderman 2012; 2013). Kot vablje- ni predavatelj je nameraval v študijskem letu 2019/2020 gostovati pri Tobyju Applegatu na Univerzi Massachusetts v Amherstu, a mu je pandemija preprečila, da bi lahko v celoti izkoristil priložnost. Irena Mrak je s Fulbrightovo polletno štipendijo gostovala na univerzi zvezne države Wyoming v Laramie- ju in navezala tesnejše stike z geografi, ki tam preučujejo visokogorje. Mreženje slovenskih udeležencev na zborovanjih AAG je botrovalo kasnejšemu medoddelčnemu partnerstvu (na primer z Ball State University (Muncie, Indiana), Indiana State University in University of California, San Diego), medu- niverzitetni izmenjavi predavateljev, organizaciji posvetov komisij Mednarodne geografske zveze na slovenskih tleh ter petim ekskurzijam učiteljev oziroma študentov slovenskih univerz po ZDA, od kate- rih sta dve botrovali strokovni skripti (Gosar 1995; 1996). Ekskurzije ameriških študentov iz Ball State University, ki so od leta 2001 do 2014 pod vodstvom Jerzyja Jemiola, profesorja poljskega porekla, redno obiskovali Srednjo Evropo, so se praviloma končale v Sloveniji. Strokovno pomoč so pri tem prispe- vali geografi slovenskih univerz. Ameriški geografi so spoznali, da je Slovenija gostoljubna in preučevanja vredna članica Evropske unije. V študijskem letu 2013/2014 je na Oddelku za geografijo Fakultete za humanistične študije v Kopru gostoval nekdanji urednik revije Professional Geographer in profesor na University of California (San Diego) Stuart Aitken. Preučeval je delikatno vprašanje otrok v Sloveniji »izbrisanih« oseb oziroma dru- žin. Štiri leta kasneje je izšla njegova knjiga Mladi ljudje, pravice in njih položaj: izbris, neoliberalne politike in etika (Young People, Rights and Place: Erasure, Neoliberal Politics and Postchild Ethics), kate- re osrčje razprave je posvečeno za Slovenijo specifičnemu političnogeografskemu vprašanju »izbrisa« Slika 9: Avtorica visokošolskega učbenika Uvod v geografijo turizma (Introduction to the Geography of Tourism) Velvet Nelson (v družbi soproga in avtorja tega zapisa) ob pripravljanju predstavitve knjige na zborovanju Združenja ameriških geografov Los Angelesu leta 2013. M IH A K O D ER M A N vestnik 96_2_vestnik 82_1.qxd 12.3.2025 11:54 Page 82 (Aitken 2018). S pomočjo Fulbrightovega sklada je v študijskem letu 2009/2010 na istem oddelku Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem gostovala tudi mlada doktorandka Univerze Kent State Velvet Nelson (slika 9), ki smo jo spoznali leto poprej na zborovanju AAG v Bostonu. Na Fakulteti za humanistične študije je prevzela predmet Naravni in družbeni viri v turizmu ter obenem pripravljala visokošolski učbenik. Po vrnitvi na delovno mesto na teksaški univerzi Sam Houston v Huntsville-u je leta 2013 izdala knjigo Uvod v geografijo turizma (Introduction to the Geography of Tourism), ki so jo že drugič ponatisnili (Nelson 2013). V njej so fotografije slovenskih pokrajin in ljudi ter citati slo- venskih geografov in turističnih delavcev. Na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani je preko slovenskega razpisa Krajša in daljša gostovanja tujih strokovnjakov in visokošolskih učiteljev leta 2021 gostoval prej omenjeni Toby Applegate z  Oddelka za geoznanosti Univerze Massachusetts v Amherstu. Obenem je ta visokošolska ustanova med letoma 2018 in 2022 z Američani sodelovala v treh bilateralnih projektih: ZDA v očeh mladih Slovencev, Omejitve skupne evropske azilne politi- ke in Vpliv geopolitičnih diskurzov na slovensko azilno politiko. Da je slovenski visokošolski prostor zanimiv tudi za ameriške študente dokazuje primer Christopherja Harta, ki je pod mentorstvom Boštjana Roglja leta 2021 magistriral na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani z delom Slovenski odnos do zveze NATO: Omejitve pragmatizma (Slovene Attitudes Towards NATO: The Limits of Pragmatism) (Hart 2021). 6 Sklep Vsakoletna zborovanja Ameriškega združenja geografov (AAG) so se do druge svetovne vojne pra- viloma odvijala v krajih z visokošolsko tradicijo. Člani združenja so se srečevali v prostorih univerz, saj je bila udeležba sprva skromna – prisostvovalo je le nekaj deset, kasneje nekaj sto geografov in pod- pornikov. Geografsko težišče zborovanj je bilo v vzhodnem delu ZDA; želja po organiziranju zborovanja zahodno od Misisipija se je pojavila šele v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, obalo Pacifika je pa dose- gla šele deset let kasneje. Odločitev za organizacijo zborovanja ni bila več le raziskovalna in pedagoška vpetost geografije v delovanje univerz in kraja, temveč obseg zmogljivosti, ki bi omogočile izvedbo pri- reditve v velikih dvoranah. Tako so sčasoma postala središča dogajanja kongresni centri in veliki hoteli, slednji pa so bili tudi osrednja točka za druženje in nastanitev udeležencev. Zaradi številčnosti pred- stavitev, številna potekajo vzporedno, se ni mogoče izogniti nejevolji. V povprečju je tudi vsaj šest ekskurzij na dan, ki dodatno redčijo število udeležencev na predstavitvah, število pa občutno usiha proti koncu zborovanja. V preteklih trideset letih je število predstavitev stalno naraščalo in nihalo od nekaj čez 1500 do preko 6000. Po letu 2000 v enotedenskem terminu srečanja nikoli ni bilo manj kot 3000 predstavi- tev. Navkljub naraščajočemu številu tujih udeležencev še vedno prednjačijo vsebine, ki jih posredujejo državljani ZDA. V številu predstavitev prednjačijo družbenogeografske vsebine s področij urbane, poli- tične in socialne/kulturne geografije, ki jim sledijo razmisleki o okoljskih vprašanjih in geografskih informacijskih sistemih. Na začetku stoletja je bilo med okroglo šest tisoč udeleženci praviloma okrog štiri petine severnoameriških, a je njihovo število v desetih letih pri skupnem številu več kot deset tisoč udeležencev upadlo na manj kot dve tretjini. Na zborovanjih se je bistveno povečalo število Evropejcev (blizu 2000) ter Britancev in drugih angleško govorečih tujcev. Precejšnja je bila v zadnjem obdobju tudi prisotnost Kitajcev in geografov iz držav Vzhodne Azije. Slovenski geografi se redno udeležujejo srečanj AAG. Po osamosvojitvi leta 1991 so se udeležili petind- vajset od osemindvajset konferenc AAG. Slovenske udeležbe ni bilo na treh zborovanj v času pandemije Covid 19 med letoma 2020 in 2022, ki so potekala virtualno. Slovenski geografi so med letoma 2004 in 2024 popestrili zborovanja AAG s 47. prispevki. Prednjačile so predvsem razprave o politični geo- grafiji (35 %). Sledile so socioekonomske in okoljske teme, pogosto povezane z geografijo turizma (po 12 %). V  zadnjem desetletju se vsebine slovenskih predstavitev navezujejo tudi na problematiko »podeželje-mesto« (10 %) in na posebnosti aktualnega geografskega izobraževanja v šolah (po 8 %). Po 83 Geografski vestnik 96-2, 2024 Razgledi vestnik 96_2_vestnik 82_1.qxd 12.3.2025 11:54 Page 83 podatkih COBISS-a in drugih virov se je v letih po osamosvojitvi vsaj 50 slovenskih geografov udele- žilo vsaj enega zborovanja AAG. Slovenska delegacija je bila najštevilčnejša ob 100. jubilejnem zborovanju v Filadelfiji. Mreženje slovenskih udeležencev na teh srečanjih je privedlo do medoddel- čnih/medinštitutskih partnerstev, meduniverzitetnih in medoddelčnih izmenjav predavateljev, organizacije področnih ameriško-evropskih posvetov ter terenskega dela ameriških in slovenskih štu- dentov. Sodelovanje ameriških in slovenskih geografov je omogočilo Oddelku za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani, da organizira pet študentskih in učiteljskih ekskurzij v različne dele ZDA, reci- pročno pa so na Oddelku za geografijo v Kopru gostili osem ekskurzij Univerze Ball State (Muncie, Indiana), ki so jih podprle vse tri slovenske javne univerze oziroma njihovi geografski oddelki. Poznanstva, ki so se oblikovala na zborovanjih AAG, so omogočala slovenskim geografom tudi soo- blikovati pregledna strokovna dela, kot na primer 844 strani obsežen zbornik Geografija v Ameriki ob zori 21. stoletja (Geography in America at the Dawn of the 21 Century) (Gaile in Willmott 2005). Visokošolske ustanove v Sloveniji so postale priljubljeno »zatočišče« ameriškim geografom, ki se pri- pravljajo na izdajo prodornega visokošolskega učbenika ali odmevno znanstveno razpravo (Mihelič Pulsipher 2007; Nelson 2013; Aitken 2018). Primer ameriškega študenta geografije, ki je magistriral na ljubljanski univerzi (Hart 2021) pa dodatno potrjuje, da sta, zahvaljujoč objavam in delovanju slo- venskih geografov na Zborovanjih AAG, sloves dobre stanovske organiziranosti v Sloveniji in kakovosti raziskovanja slovenskih geografov prodrli na ameriška tla. Zahvala: Pri pisanju članka so mi bili v pomoč naslednji informatorji: Irma Potočnik Slavič in Boštjan Rogelj (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo), Miha Koderman (Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije, Oddelek za geografijo), Simon Kerma (Univerza na Primorskem, Fakulteta za turistične študije – Turistica), David Bole, Jani Kozina, Katarina Polajnar Horvat, Jernej Tiran in Aleš Smrekar (ZRC SAZU Geografski inštitut Antona Melika), Peter Kumer (Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo) ter Irena Mrak in Natalija Špeh (Fakulteta za varstvo okolja). 6 Viri in literatura AAG 1993: Abstracts. New Horizons in Meeting Society’s Needs. The Association of American Geographers 89th Annual Meeting. Atlanta. AAG 1994: Abstracts. Looking Beyond the Golden Gate: Environment, Space and Place: Abstracts. The Association of American Geographers 90th Annual Meeting. San Francisco. AAG 1995: Abstracts. The Association of American Geographers 91st Annual Meeting. Chicago. AAG 1996: Abstracts. The Association of American Geographers 92nd Annual Meeting. Charlotte. AAG 1997: Abstracts. The Association of American Geographers 93th Annual Meeting. Forth Worth. AAG 1998: Abstracts. The Association of American Geographers 94th Annual Meeting. Boston. AAG 1999: Abstracts. The Association of American Geographers 95th Annual Meeting. Honolulu. AAG 2002: Program. The Association of American Geographers 98th Annual Meeting. Los Angeles. AAG 2004: Program. The Association of American Geographers Centennial Meeting. Philadelphia. AAG 2005: Program. The Association of American Geographers 101st Annual Meeting. Denver. AAG 2006: Program. The Association of American Geographers 102nd Annual Meeting. Chicago. AAG 2007: Program. The Association of American Geographers 103rd Annual Meeting. San Francisco. AAG 2011: Program. The Association of American Geographers 107th Annual Meeting. Seattle. AAG 2012: Program. The Association of American Geographers 108th Annual Meeting. New York. AAG 2013: Program. The Association of American Geographers 109th Annual Meeting. Los Angeles. AAG 2024: AAG Annual Meeting Host Cities, 1904–2022. Medmrežje: https://ktayloraag.carto.com/viz/ 0e0826c4-9fa4-11e6-9eaa-0e3a376473ab/public_map (29. 8. 2024). 84 Anton Gosar Ameriška geografija: zborovanja Ameriškega združenja geografov in slovenska udeležba vestnik 96_2_vestnik 82_1.qxd 12.3.2025 11:54 Page 84 AAG 2024: Specialty Groups. Medmrežje: https://www.aag.org/groups/?group_type=specialty_group (29. 8. 2024). Aitken, S. 2018: Young People, Rights and Place: Erasure, Neoliberal Politics and Postchild Ethics. New York. Bederman, S. 1993: Aligators, Souseholes, and a Trek Down Peachtree Street. Prepared for the 90th Annual Meeting of the Association of American Geographers. Atlanta. Bennett, G. 1996: Snapshots of the Carolinas: Landscapes and Cultures. Prepared for the 92nd Annual Meeting of the Association of American Geographers. Charlotte. Berdavs, J., Kerma, S. 2007: Letno srečanje Zveze ameriških geografov. Geografski vestnik 79-1. Boswell, T. 1991: South Florida: The Winds of Change. Prepared for the 88th Annual Meeting of the Association of American Geographers. Miami. Bufon, M., Minghi, J. 2000: The political geography of Slovenia: the state as borderland. The Association of American Geographers 96th Meeting. Pittsburgh. Bufon, M., Minghi, J., Paasi, A. (ur.) 2014: The New European Frontiers: Social and Spatial (Re)Integration Issues in Multicultural and Border Regions. Newcastle upon Tyne. Derudder, B., Xingjian, L. 2015: How international is the Annual Meeting of the Association of American Geographers? A social network analysis perspective. Environment and Planning A: Economy and Space 48-2. DOI: https://doi.org/10.1177/0308518X15611892 Gosar, A. 1993: Ob sedemdesetletnici univerzitetnega profesorja Jožeta Velikonje. Geografski vestnik 65. Gosar, A. (ur.) 1995: Ameriške razglednice 1995: knjižica za laike in strokovnjake. Absolventska geo- grafska ekskurzija Združene države Amerike: Kalifornija, Arizona, Utah, Nevada. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete. Ljubljana. Gosar, A. (ur.) 1996: Ob pacifiški prelomnici: geografska ekskurzija 1996: program in strokovni pri- spevki. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete. Ljubljana. Gosar, A. 2024: Ameriška geografija: stanovska organiziranost (ob 120. obletnici ustanovitve Ameriškega združenja geografov, 1904–2024). Geografski vestnik 96-1. DOI: https://doi.org/10.3986/GV96105 Gaile, G. L., Willmott C. J. (ur.) 2003: Geography in America at the Dawn of the 21st Century. New York. DOI: https://doi.org/10.1093/oso/9780198233923.001.0001 Hart, C. 2021: Slovenski odnos do zveze NATO: Omejitve pragmatizma. Magistrsko delo, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete. Ljubljana. Koderman, M. 2012: ‘The visit made history come alive’: selected characteristics of roots tourism in Slovenia. Abstract: Annual Meeting of the Association of American Geographers. New York. Koderman, M. 2013: Ethnic tourism – Cinderella of European tourism industry? Abstract: Annual Meeting of the Association of American Geographers. Los Angeles. Koderman, M., Pulsipher, L. 2009: Roots tourism in Slovenia. 2009 Annual Meeting of the Association of American Geographers. Las Vegas. Koderman, M., Pulsipher, L. 2012: Social and spatial aspects of roots tourism in Slovenia: The case of the Slovene-American diaspora. Dve domovini 35. Kumer, P., Ilc Klun, M., Rogelj, B. 2018: Letno zborovanje Ameriške zveze geografov. Geografski vest- nik 90-1. Lyons, D., Hudak, P. 1997: Geographic Perspectives on the Texas Region – Included Suggested Field Trips. Prepared for the 93rd Annual Meeting of the Association of American Geographers. Forth Worth. Mihelič Pulsipher, L., Pulsipher A., Goodwin, M. 2007: World Regional Geography: Global Patterns, Local Lives. New York. Nelson, V. 2013: An Introduction to the Geography of Tourism. Lanham. Pak, M. 2008: Kooperation slowenischer und deutscher Geographen. Slowenien: Transformationen und kleinräumige Vielfalt. Frankfurt am Main. Perko, D., Zorn, M. 2012: Foreword. Geografski vestnik 84-1. 85 Geografski vestnik 96-2, 2024 Razgledi vestnik 96_2_vestnik 82_1.qxd 12.3.2025 11:54 Page 85 Polajnar Horvat, K. 2015: Letna konferenca Ameriškega združenja geografov. Geografski vestnik 87-1. Political Geography 2024: AAG Specialty Group: Political Geography. Medmrežje: https://www.aag.org/ groups/political-geography (29. 8. 2024). Poulsen, T. M. 1995: Nations and States: A Geographic Background to World Affairs. Englewood Cliffs. Purcell, D., Rogelj, B. 2023: Geopolitical narratives of the USA in Slovenian media. The Association of American Geographers 119th Annual Meeting. Denver. Rogelj, B. 2019: Zborovanje Ameriškega združenja geografov 2018. Dela 50. Smrekar, A., Pelc, S., Urbanc, M., Kunaver, J. 2022: 100 let delovanja Zveze geografov Slovenije (1922–2022). Geografski vestnik 94-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV94201 Seong, J., Hwang, C., Stonescue, A., Lee, Y., Lee, Y. 2020: What will be presented at the 2020 AAG meeting? The Association of American Geographers. DOI: https://doi.org/10.14433/2017.0068 Velikonja, J., Lenček, R. 1995: Who is Who of Slovene Descent in the United States. New York. Velikonja, J. 1963: Italians in the United States. Carbondale. Žajdela, I. 2024: Jože Velikonja: Razpet med dvema svetovoma. Družina, 10. 11. 2024. Medmrežje: https://www.druzina.si/clanek/joze-velikonja-rozina-svent-razpet-med-dvema-svetovoma (29. 8. 2024). 86 Anton Gosar Ameriška geografija: zborovanja Ameriškega združenja geografov in slovenska udeležba vestnik 96_2_vestnik 82_1.qxd 12.3.2025 11:54 Page 86 7 Summary: American geography: annual meetings of the American Association of Geographers and the Slovenian participation (translated by the author) Until World War II, annual meetings of the American Association of Geographers (AAG) were usu- ally held in places with a tradition of higher education. The members of the association met in the premises of universities, as the participation was modest – only a few dozens, and later several hundred geog- raphers and supporters attended. The geographical centre of gravity of the gatherings was in the eastern part of the USA, the desire to organise gatherings west of the Mississippi appeared in the 1960s and reached the Pacific coast 10 years later. Organising the annual conference was no longer just a research and pedagogical involvement of geographers of universities and the municipality. The range of capac- ities that should enable events has become decisive. Extremely large lecture halls for plenary sessions and receptions and several dozen smaller lecture rooms for presentations of thousands of interested participants who felt to perform were asked. Thus, over time, congress centres and large hotels became the backbone of events, where the latter were also central points of plenary meetings and have accom- modated participants. Conference participants attend lectures that are in interest to them, but since many took place in parallel sessions, it is impossible to avoid reluctance if the individual may have been deprived of information when attending a lecture in another section. On average, at least 6 excursions per day could have further reduced the number of participants in lecture halls and lecture rooms, this number also shrank significantly towards the end of the week, when due to costs of attending and/or other reasons participants left the conference venue earlier. Over the past 30 years, the number of presentations has steadily increased and fluctuated from a lit- tle over 1,500 to over 6,000. After the year 2000, there were never less than 3,000 professional discussions during the one-week term of the meeting. Despite the growing number of foreign attendees, content delivered by US citizens is still leading the way. In a way, it is surprising that in the number of presen- tations, at least recently, socio-geographic contents from the field of urban, political and social/cultural geography lead, followed by reflections on environmental issues and geographic information systems. At the beginning of this century, among the approximately six thousand participants, as a rule, around four-fifths were North American, but subsequently their number dropped to less than two-thirds, with more than ten thousand participants at each meeting. The number of Europeans (nearly 2,000) and Britons and other English-speaking foreigners has at gatherings increased significantly. Recently, the presence of Chinese and geographers from East Asian countries are also significant. Slovenian geographers are regularly attending meetings of the AAG. After gaining independence in 1991, geographers from the Republic of Slovenia attended twenty-five of twenty-eight live confer- ences of the AAG. They did not participate in the three meetings that were held virtually between 2020 and 2022 (Covid 19 pandemic). Before the breakup of Yugoslavia, only a few graduates from the University of Ljubljana presented their studies in the USA. According to COBISS (Co-operative Online Bibliographic System and Services) and other sources in the past at least 50 Slovenian geographers attend- ed the main annual meetings of the AAG or have participated in the pre-congresses of AAG specialty groups. The Slovenian delegation was most numerous at the 100th anniversary of the AAG in Philadelphia. The networking of the Slovenian participants at these meetings led to departmental/insti- tutional partnerships (e.g., with Ball State University, Indiana State University, University of California – San Diego), the exchange of lecturers and the organisation of seminars and field works of the International Geographical Union sub-commissions on Slovenian soils. Due to personal networking at AAG meetings five teacher-student excursions to the USA were organised. According to several sources between 2004 and 2024 Slovenian geographers enriched the meetings of the AAG by presenting 47 papers there. The predominant number of contributions was related to issues in political geogra- phy (35%). Equally in the share of topics were environment issues, socio and economic geography and issues related to geography of tourism (12% each). Recently rural-urban spatial relationship (10%) 87 Geografski vestnik 96-2, 2024 Razgledi vestnik 96_2_vestnik 82_1.qxd 12.3.2025 11:54 Page 87 and specifics of the professional education in schools (8% each) diversified Slovenian presence at the AAG meetings. The networking of the Slovenian participants at these meetings led to inter-departmental partnerships, inter-university exchange of lecturers, and led to the organisation of regional American-European con- ferences and field works of American and Slovenian students. The cooperation of American and Slovenian geographers enabled the Department of Geography at the Faculty of Arts in Ljubljana to organize five student and teacher excursions to different areas of the USA, and reciprocally, the Department of Geography at the Faculty of Humanities in Koper hosted eight excursions from Ball State University (Muncie, Indiana). The acquaintances and friendships that were formed at the AAG meetings enabled Slovenian geographers to co-create comprehensive professional works – such as the 844-page compendium Geography in America at the Dawn of the 21st century (Gaile and Willmott 2005). Higher education institutions in Slovenia have become a popular »refuge« for American geographers who are preparing to publish a penetrating higher education textbook or a resounding scientific treatise (Mihelič Pulsipher 2007; Nelson 2013; Aitken 2017). The example of an American student in geography who earned a mas- ter’s degree at the University of Ljubljana (Hart 2021) proves that thanks to activities of Slovenian geographers at the meetings of the AAG the reputation of the research quality of Slovenian geography has already penetrated onto American soils. 88 Anton Gosar Ameriška geografija: zborovanja Ameriškega združenja geografov in slovenska udeležba vestnik 96_2_vestnik 82_1.qxd 12.3.2025 11:54 Page 88