Leto XY. V Celju, dne 6. oktobra 1905. 1. Stev. 79. DOMOVINA Uredništvo je v Schillerjevi cesti št. 3. —_ Dopise blagovolite trankirati, rokopisi se ne vračajo. Preidimo od besed k dejanjem! .m. Mladina naša je bodočnost naša! Če nam ni to samo fraza — tedaj glejmo, kako se vzgaja ta naša mladina, da ne bo pokopala naših upov, naših nad! Kako radi jo zagovarjamo, češ šola ne stori dovolj, šola je kriva. In spet, kako radi jo grajamo, da ni za nič, da nima idealov — in zopet, da je neumno idealna. Pri tem se seveda prav nič ne pomisli, da si vsak narod mladino vzgaja sam — idealov tirja od mladine v istem času, ko ji sam ideale ubij a! Slovenska mladina je uvedla „Narodni kolek"' v prid družbi sv. Cirila in Metoda. Le poglejte v dijaška društva, boste videli, kako idealno polaga naš dijak svoj dar domu na oltar, ko bi dostikrat storil bolje, da si kupi kruha! In mi? Naša omladina se pripravlja za resno narodno delo, že stopa med narod. Pomagajmo ji, navajajmo jo k praktičnemu delu z lastnimi skušnjami! Ne odvajajmo je pa od dela z ono „n sigir ■ jo in izkušenostjo" — za katero tiči cetlOfirat ;e komodnost in strah pred delom. Voditeljev je mnogo, a manjka nam vodstva, manjka nam nekega „narodnega sveta'1, ki bi se zavedal svoje naloge —- ki bi pa tudi užival avtoriteto v narodu. Kako radi dolžimo naše voditelje, da so krivi vseh naših neuspehov, ne pomislimo pa, da oni tudi ne zmorejo vsega. Delo se mora deliti! Podrobno narodno delo v vsakem kraju je dolžnost tamkajšnjih izobražencev. Gotovo pa je, da bi storili posamezni kraji mnogo več in dosegla in pomenila bi tudi naša kulturna središča za uresničenje skupnih ciljev nepregledno več — da smo v kakem ožjem stiku, da smo organizirani, ne pa tako prepuščeni samim sebi. Nam pa manjka tudi ljudij, ki bi imeli voljo v naših narodnih ognjiščih, v naših društvih delati in ne samo „paradirati". V manjših krajih, Izhaja dvakrat na teden, vsak torek in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo na leto 8 kron, pol leta 4 krone, 3 mesece 2 kroni. Za Ameriko in druge dežele toliko več, kolikor znaža poštnina, namreč: Na leto 13 kron, pol leta 6 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu, plačuje se vnaprej. po naših trgih manjka narodnih delavcev, dasi ne manjka „narodnih voditeljev!-' Tam, kjer nam nemške šole odtujujejo mladino — tam je treba dela ne samo tedaj, kadar pridejo volitve, da pridejo vsi. volilci in se pre-štejejo slovenski glasovi manjšine. Tu je treba neprestano delati, braniti mladino, sicer bomo skoro klicali obupen „Morituri vos salutant" — pozdravljajo vas umirajoči — a to ne bo obupen klic obmejnih bratov, ne- klic iz tužnega Korotana — tako bomo klicali mi v osrčju s 1 o-venskega Stajerja. Braniti našo mladino, vzgajati jo in izobraževati, je naloga društev! Ne moremo trditi, da imamo mi Slovenci malo društev, malo organizacij, kojih namen je skrbeti za ljudsko izobrazbo! Kar se tiče števila društev, smo v zadnjih letih res zelo napredovali, ali ta napredek še ne pomeni napredka, če ni v teh društvih nikakega življenja, če spe ta slavna društva spanje pravičnega in se prebude zopet za malo časa, da slovesno proslave svoje častne jubileje, svoje 20, 25letn;ce obstoja! Mislimo tukaj naše čitajniu\ bralna in izobraževalna društva. Sns-cut-O1 navdušenost »i potreba časa jih je rodila, izpolnile so morda v svojem času svojo nalogo, danes žive le ob spominih, a nimajo več pravice do življenja. Treba je, da se prilagodijo potrebam časa, da streme za višjimi cilji. Kaka pa so naša društva? Društvo ima svoje prostore, kjer se nahaja obilica časopisov, če le mogoče vsi slovenski politični listi, pa še nekaj leposlovnih in par knjig v omari! Vsako leto se priredi običajen občni zbor, pa še kak sijajen ples in kaka veselica, če ravno tako kaže. To je cilj, do katerega se povspe pretežna večina naših društev. Kar je bilo nekdaj dovolj, to danes ni več! Naša društva se morajo preustro-jiti, reformirati. Navduševati se za narod danes ne zadošča več, treba je tudi dela, prej še pa priprave za delo — treba je prave izobrazbe. V društvih naj Za inserate se plačuje 1 krono temeljne pristojbino ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat; za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust. dobiva ljudstvo duševne hrane, zajema in širi si naj v njih svojo izobrazbo. Kar smo že prej omenjali, tu zopet povdar-jamo, da se čitanje časopisja omeji. Še tisto malo prostega časa, kar ga ima naše priprosto ljudstvo potrati si s tem, da čita razne malenkostne prepire uri dogodbice v raznih oblikah — duša, srce pa ostane pri tem tako prazno.! Dovolj je, če čita naš kmet kak manjši list, ne dnevnik — pa to vse tudi razume! Uvedli naj bi se v društvih po potrebi in možnosti tedenski sestanki s pogovori, kar bi mnogo koristilo in pospeševalo skupnost in edinost članov. Izginiti mora seveda vsak seperatizem in ona „■visokost" in častihlepnost, ki je kal prepirom in vzrok nedelavnosti. Ne govoriti vedno in vedno o lepi ponižnosti, — buditi in krepiti narodni ponos, širiti pravo izobrazbo in smisel skupnosti med našim ljudstvom — to bodi naloga naših društev! Da slede besedam dejanja! Interpelacija poslancev Robiča, viteza Berksa, dr. Ploja in tovarišev na ministra notranjih zadev, tičoča se celjskega in slovenjegraškega okrajnega zastopa, vložena v seji državnega zbora dne 2 9. septembra 190 5. Meseca majnika 1904 so bile razpisane nove volitve v okrajni zastop celjski. Veleposestvo, veleindustrijalci in veletržci ter kmečke občine so volile, in sicer vsaka skupina določeno število udov v okrajni zastop. Volila pa ni skupina mest in trgov. V tej skupini imajo voilti mesto Celje ter trgi Vojnik, Žalec, Št. Jurij ob juž. žel. Št. Jurij ob juž. žel. ter Žalec sta volila in sicer po enega Slovenca v okrajni zastop; mestna občina celjska in trška občina vojniška niste volili in sicer zato, ker je pri volitvi iz veleposestniške skupine, ki voli postavno pred mesti in trgi, zmagala slovenska stranka z enim glasom večine. LIS TEK. Pavla. Črtica. Spisal Vek. Potočnik. Nad mestom kraljuje megla, dolgočasna in neprozorna, ki lega na dušo in jo teži in mori, poulične svetilke blešče motno liki kresnice v julijski noči, v oknih ugašajo luči. Iz neba kaplja rahel dež. Ulice so prazne in mrtve. Drobne kapljice padajo v nastajajoče mlake na tlaku in v vrhovih mestnega parka šumlja tiho in tajinstveno. Tupatam se slišijo hitri koraki zapoznelega obiskovalca kavarne, rožljanje ključa, zapiranje vrat in zopet je vse tiho. V parku ob deblu košatega kostanja slom mlad človek. Motna luč svetilke mu sije v bledi obraz, listnice se mu krčevito stiskajo, oči mu strme nepremično v daljno daljavo. Bilo je baš pred letom dni. Deževno je bilo in nad mestom je ležala megla. Po ulicah in v oknih so ugašale luči, ugašala in ugasnila je tudi Vida. Položili so jo na oder in njen obraz se je smehljal. Ivan se trese pri misli na njo in na njegovo dušo lega megla. Žavije se v površnik, hiteti hoče iz mesta, proč, daleč proč od onega kraja, ki mu vzbuja tako nemile spomine. Zašumelo je. Ozre se in zagleda pred seboj žensko zavito v modni plašč, s širokim fantastičnim klobukom na glavi. Velike, steklene oči strme nekako izzivalno in vabljivo in njeno lice se posiljeno smehlja. Hoče ga ogovoriti s sladkim, mamljivim glasom, prijeti ga za roko in se priviti k njemu. Stopi bliže. A ta bledi obraz, te trepetajoče ustnice, otožne oči! Mraz jo spreleti ob pogledu v njegovo bledo lice, oči se ji zresne in iz obraza ji izginja smeh. „Ne čutiš li, da je deževno?" ga ogovori. „Hm . . ." „Bolan si in stojiš tukaj." Ivan se nevoljno obrne, ona pa strmi v njegovo bledo lice. „Kaj me gledaš, kaj me občuduješ, norca, ki te ne primem pod pazduho! Poznam te. Prijatelj mi je pravil o dami s širokim fantastičnim klobukom, z velikimi očmi, o njenem vabljivem glasu in o sladkih objemih in pljunil sem mu v obraz; poznam te, Pavla." „Pljunil si mu v obraz, pa zakaj?" „Zakaj? . . . Ker sem bil norec!" „Norec? . . ." rDa, norec sem bil . . . Kaj mi mar . . •. Ah! . . ." Ivan hoče oditi. „Stoj, čakaj! Tako dobro mi de, rada bi še govorila s teboj, zbujajo se v meni čustva prejšnjih let in zdi se mi, da govorim zopet s človekom. Prosim te, govori." „Da, bil sem norec; sanjal sem o morali, o humaniteti, živel življenje različno od družbe. Pa kdo mi je dal pravico izpodtikati se nad tem, kar je že zdavna posvečeno." Molk. Iz neba še vedno prši in motne svetilke tre-pečejo v megli. „Govoriš, a misliš drugače", de Pavla. „Tvoj obraz me ne vara." Če ministrstvo to postopanje odobrava, ustvari s tem prenevaren prejudic, ki pa je sicer že našel posnemanje. Volitve v okrajni zastop slovenjegraški so se vršile meseca avgusta 1.1. Slovenska stranka je zmagala v skupini veleposestva, in ker so tudi zastopniki kmečkih občin pristaši te stranke, bi bila ta dosegla večino v okrajnem zastopu, odnosno bi bili glasovi jednako razdeljeni, 16 Slovencev, 16 takozvanih Nemcev. Ker se je manever nemške stranke v Celju posrečil in našel odobravanje pri dež. namestniku, ni šla. volit mestna občina. slovenjegraška, ki pošlje sama 8 zastopnikov v okrajni zastop, ker v okraju ni več mest in trgov. Politična oblast pa, mesto da bi bila mestni občini ev. zaukazala, naj gre volit, in če bi se ukaz ne respektiral, sklicala brez ozira na to ostale voljene zastopnike, kojih število znaša 3X8, .torej 24, k ustanovni seji, tega dozdaj ni storila. Namen nemške stranke je jasen. Vsekakor hoče doseči pri dež. namestniku, da se tudi tam nastavi vladni komisar, da se morda čez kakega pol leta radi prekoračenja; opravilne dobe stari okrajni zastop razpusti, in da se potem čez čas, ko bode nemška stranka smatrala trenutek ugodnim, volitev, odnosno veljavnost vže voljenih zastopnikov okrajnega zastopa anulira in se razpišejo nove volitve. Če se sprejme ta praksa v vsakem slučaju, tudi če bi kedaj slovenska stranka hotela poskusiti tak manever, potem bo sploh težko še v kakem okraju Spodnje Štajerske prišlo do konstituiranja novovoljenega okrajnega zastopa ter s tem k volitvi okrajnega odbora in načelnika. Če v kateri volilni skupini ali v skupini mest in trgcrv kak trg ali katero mesto ne bi hotelo voliti, bode moralo z enako pravico kakor zdaj, dež. namestnffitvo odrediti nove volitve. To bi se ponavljalo v brezkončnost; medtem bi uradoval vladni komisar. Tako bi se odpravila autonomija. Podpisani interpelanti stavijo na njega eks-celenco gospoda ministra notranjih zadev vprašanja: 1. So-li njemu te okolnosti znane, oziroma je-li pripravljen, takoj se o njih uveriti? 2.'Je-li pripravljen takoj sistirati odredbo dež. namestništva v zadevi novih volitev v celjski okrajni zastop, in dež. namestništvu zaukazati, da odredi konstituiranje okr. zastopa v zmislu imenovanega zakona in sicer po ev. zopetnem ukazu mestni občini celjski ter trški občini vojniški, da volita, s" pripomnjo, da se v slučaju, da spet ne bi hoteli vol i tj, ,^>piatra kot izjava, da imenovani občini odstopita mf izvrševanja volilne pravice? 3. Je-li ravnotako pripravljen, takoj izpo-slovati, da se novoljeni okrajni zastop slovenjegraški na ravno omenjeni način in v istem času, konstituira ? Slede podpisi. Sokolski vestnik. — Ustanovni zbor »Slovenske sokolske zveze". V nedeljo 1. vinotoka t. 1. ob desetih dopoldne je Ifil v mali dvorani ..Narodnega doma"' v Ljubljani ustanovni zbor „Slovenske sokolske zveze'1. Zastopana so bila vsa slovenska sokolska društva razen „Dolenjskega Sokola'1 — ter „Žen-sko telovadno društvo v Ljubljani"; bilo je skupno 119 delegatov. Razen teh je bilo navzočih mnogo članov ljubljanskega Sokola, članic ženskega telovadnega društva in nekaj gostov. Zborovanje je otvoril dr. Ivan Tavčar kot starosta „Ljubljanskega Sokola". Pozdravil je zbrane Sokole in Sokolice ter jim zaklical sokolski „Nazdar!" „Danes se ima ustanoviti", je nadaljeval. „zveza slovenskih sokolskih društev, ki je postala že nujna potreba. Želeti je le in to bodi slovesno 1 izrečeno, da bi ta zveza uspevala in da bi izpolnila vse nade, ki se stavljajo vanjo. Mnogo je bilo zaprek, predno se je mogla uresničiti ta ideja; treba je bilo dolgoletnega truda in dela, da se je dosegel smoter, za katerim je težilo sokolstvo že zdavna. V tem oziru so si stekle nevenljivih zaslug razne osebe, katerim gre vsa zahvala. A brez dvoma si je pridobil za ustanovitev zveze največ zaslug dr. Viktor Mur-nik, kateremu bodi tudi v prvi vrsti izrečena . posebna zahvala na njegovem požrtvovalnem delu in trudu. Takisto pa je treba izreči iskreno zahvalo vsem drugim, ki so na ta ali oni način pripomogli, da se je mogla osnovati zveza. Nimam namena dolgo govoriti, ker vem. da je čas zelo pičlo odmerjen in da čaka več nujnih točk svoje rešitve, a zdi se mi potrebno, da še nekaj posebno naglašam. V zadnjem času se je pričela od gotove strani prava gonja proti moji osebi, ker sem jaz slučajno starosta ljubljanskega Sokola, in se m« je dolžilo, da izrabljam Sokola v svoje politične svrhe. Z ozirom na to konstatujem slovesno in poživljam v to za svedoka ves odbor, da nisem nikdar zastopal v društvu političnih tendenc, še manj ,pa, da bi hotel društvo izkoriščati v politične svrhe. Povedano bodi odkrito, da liarodno-napredna stranka še ni tako propadla, da bi ji bilo potreba v politične svrhe izrabljati Sokola. S tem končujem in odrejam po sporedu volitev staroste „Slovenske sokolske zveze". Za skrutinatorja imenujem bb. Lindtnerja in Smertnika. Nato se zglasi za besedo dr. Josip Kušar. ter predlaga, naj se otvori o volitvi staroste razgovor, da se delegatje dogovore o kandidatih. Predlaga za starosto dr. Tavčarja, ki pa odločno izjavi, da ne sprejme kandidature. Dr. Kušar na to nadaljuje, da je nujno potrebno, da se izbere za starosto zveze zanesljiv in odločen pristaš ; narodno-napredne stranke (hrup in ugovor v ozadju) in takšna oseba, ki bo dajala dovolj jamstva, da bo čuvala sokolsko idejo neomadeže-vano in tudi izpolnjevala dolžnosti, ki jih nalaga častno mesto staroste. Ker je dr. Tavčar, ki bi bil brez dvoma najbolj sposoben za to dostojanstvo, odločno odklonil vsako kandidaturo, je za to mesto na vsak način najbolj sposoben dr. Viktor Murnik. kateremu naj vsi Sokoli izkažejo svoje zaupanje s tem, da ga volijo za starosto. Mi naravnost zahtevamo, da ga volite in ga morate voliti-. (Bultni ugovori, klici: mi se ne damo terorizirati! mi smo prišli volit!) (Dalje prihodnjič). Domače in druge vesti. „Celjsko pevsko društvo" naznanja, da se za 15. oktobra t. I. napovedana gledališka predstava ne vrši. .— „Celjski Sokol" priredi v pondeljek, dne 9. t. m. v „Narodnem domu"' svojemu marljivemu vaditelju bratu Antonu Jager-u o tiho d ni c o. Vabimo vse člane in prijatelje ,.Sokola" k mnogobrojni udeležbi. Odbor. — Pesniku celjske slave, če mu še manjka junakov. Junaška dela slavne nemške celjske inteligence čakajo onega velikega dneva, ko zrase iz tolpe celjskih „podčlovekov" — kreatura, da jih pred svetom proslavi! Ker se že bliža oni veliki dan, ko nastopi nad razvalinami celjskega nemštva prerok nemške slave, pesnik nemške Nemška stranka je vložila proti volitvi v skupini veleposestva pritožbo na štajersko namestništvo. To pa pritožbe ni rešilo, ni ji ugodilo ne je zavrnilo, ampak jo pustilo od majnika do decembra 1904 ležati. Decembra 1904 je. bil stari okrajni zkstop razpuščen in vladnemu komisarju se je poverilo vodstvo okr. zastopa. Opravilna doba prejšnjega okrajnega zastopa je potekla jeseni §03, in okrajno glavarstvo celjsko je takoj odredilo potrebno za nove volitve; reklamacije protf' volilnemu imeniku v veleposestvu pa je štajersko namestništvo rešilo še le čez pol leta,' tako d.a so se Vršile volitve še le v majniku 1904. Da politična okrajna oblast ni storila svoje dolžnosti po § 37 štaj. dež. zakona z dne 14. junija 1866 in ni sklicala novovoljenih udov okrajnega zastopa k ustanovni seji, ni bila krivda novovoljenih udov; namestništvo, oziroma deželni namestnik je hotel zakriti svojo nedelavnost s tem, da je nepostavno razpustil okrajni zastop. Prebivalstvo občuti razpust kakšnega zastopstva vedno kot kazen ali kot nezaupnico dosedanjemu zastopstvu. Dež. namestništvo pa v razpustnem odloku ni imelo navesti drugega vzroka, kakor da uradu je stari okrajni zastop čez postavno dobo, odnosno, da je njegova opravilna doba potekla. Dasi pa je bilo dejstvo, da se ni sklicalo novovoljenih udov okrajnega zastopa v smislu § 37 k ustanovni seji, prva, in razpust okrajnega zastopa druga nepostavnost, še to vendar ni bilo dovolj dež. namestništvu. Četudi se ima po § 81 imenovanega zakona v slučaju razpusta okrajnega zastopa v šestih tednih razpisati nove volitve, se dež. namestnik nimalo ni pobrigal za to, ampak je pustil stvar v miru. Od decembra do danes se je zgodilo samo sledeče: Pred par meseci se je rešila, kakor se govori, pritožba nemške stranke, ki se je pritožila minolo leto proti volitvi v veleposestvu, v tem smislu, da se dež. namestništvo ne smatra kompetentnim, razsoditi glede tejuitožbe. Če se je to res zgodilo, je s tem dokazano, da se je imela pritožba takoj zavrniti, in da so imeli v smislu § 37 v prvi vrsti novovoljeni udje okrajnega zastopa preiskovati pravilnost volitev. Ker mestna občina celjska in trška občina vojniška niste volili, njima je dež, namestništvo pred nekoliko tedni po okr. glavarstvu zaukazalo, da imata naknadno voliti. "Samoumevno je bil ta ukaz bob ob stteno; dež. namestnik si je moral misliti, da bo to glas vpijočega v puščavi. Saj se je indirektno takorekoč obljubilo, da ne bo imelo nikakih posledic, če ne gredo volit. In baš kot darilo za to je dež. namestništvo izvršilo nadaljno nasilnost in razpisalo nove volitve, ter tako na kratek način brez vsakega povoda razveljavilo mandate vže voljenih udov okrajnega zastopa. Če se takemu početju ne stori konca, potem ne veljajo več pravica in zakoni, potem vlada navadna samovoljnost. Nikogar se ne more prisiliti, da izvršuje svojo volilno pravico. Če mestna občina celjska ter trška občina vojniška niste hoteli voliti, je bilo treba preko tega preiti na dnevni red, tembolj, ker sta dva trga iz skupine mest in trgov volila in ker je bilo vseh 30 udov iz ostalih treh skupin, torej z onima dvema iz trgov, ki sta volila, 32 udov popolnoma postavno voljenih. Podpisani interpelanti protestujejo proti temu postopanju dež. namestništva, koje postopanje se more imenovati očitno kršenje zakona. Ivan se zavije v svršnik. „Grem." „Ne hodi . . . Glej, zopet se čutim žensko in pozabljam preteklost, ne hodi!" Ni je slišal več in odhitel iz parka, a ona je gledala za njim. Na koncu drevoreda se ustavi, prime se za vroče čelo. in se obrne. Pavla mu hiti nasproti. „Na, vzemi! Hotel sem to dati menihu, da naj moli za njo . . . Bilo je pred letom ... deževno je bilo in žalostno in ona je ležala na odru ter se smehljala. Vzemi, idi domov in ugasni luč in posveti današnji večer njej! Vzemi pa idi in ne onečaščaj tega deževnega večera, ko je... Ona ne potrebuje molitve; saj je ležala na odru in se smehljala . . ." V Pavlinih očeh so se zalesketale solze. TT • | U „Vzemi! . . . Ivan ji pogleda v oči. „ Solze? . . . Slutiš li mojo bol? . . . Ne, ne, solz ne morem poplačati." „Jaz? ... Pa solze? . . . Motiš se. Pavla solz ne pozna!" „Tudi ti si ljubila, pa tvoja ljubezen je bila mračna. Mlada si bila in neizkušena . . . Otrovali so ti kri brezsrčni ljudje, vrgli so te v blato, teptali te in uživali v živalski pohoti. Ječala si s začetka pod njihovimi gnjusnimi petami in se zvijala kot črv, če stopiš nanj, a sedaj ne ječiš več in se ne zvijaš." Krčevit vzdih . . . Oči ji zarose. „Kaj me mučiš, čemu mi . zbujaš spomine na davne dni? Pusti me, naj živim in polaeoma ginem; saj nazaj ne morem." „A sedaj greš. domov, da se zapreš v sobo in ugasneš luč, tvoja solza mi pravi to. In srce tvoje bo žalovalo v tem meglenem, deževnem večeru ..." Pavlino lice je postalo resno, poteze trde in oči so ji zopet osteklenele. Pač so čestokrat močile solze njeno postelj, a moško oko jih še ni videlo od takrat ... o, to je davno. „Srce, srce . . . Imela sem je, tako mehko in mlado in neumno, a od tega je že dolgo . v. . sedaj ga nimam več." Listje je zašepetalo v vrhovih. „ Pavla, če bi se našel človek, dober in pošten ..." „Dober in pošten? ... Ni ga! Apač, ti, ti, zdi se mi, ti si dober in pošten . . . Vem, kaj misliš. Pa čemu bi se oblatil, jaz sem zadovoljna... Dve, tri leta še, dalje ne traja, čutim že v prsih in v žilah in v krvi. Čemu tedaj? Sicer pa sem zadovoljna in priljubila se mi je samotna in mračna ulica." V vrhovih je šumelo močneje, kaplje so pljuskale v luže, ob stene in okna, kalne luči so trepetale v rahlem vetru. ,.Naiaj ne morem, prepozno je; torej hitro -naprej . . . Dve — tri leta še . . ." Pavla je odhitela. Na oglu jo sreča družba vinjerih gospodov. ..Pavlica, hč-hč ..." Okrogel gospod s šilastim nosom skoči za njo, ona pa se mu izmuzne ter ga premeri za-ničljivo od pet do temena. „Ho-ho-ho! Kako ponosna . * . Gotovo se mudi . . . Hm, seveda . . . poročniki . . Pavla ga ni več slišala. Že stoji pri hišnih vratih. Odpira. Tam v kotu čepi deklica petnajstih let, drobna in šibka, bledih lic in trudnih očij. Oblečena je polugosposko in vsa premočena. Zebe jo. „Kaj pa ti tukaj?" jo vpraša Pavla. gnjilobe in zapoje po smrti svojim sodrugom žalosten zgodovinski živalski epos — bi se utegnilo pripetiti temu pesniku, da bi se pravično ne spominjal vseh junakov. Poznamo med njimi bitje, ki bi utegnilo trpeti škodo, poznamo junaka velikega dejanja, ki dela hudo konkurenco Homer-jevim junakom. — Oh. pa kako korajžen je ta [junak, ta mestni ekonom Derganc, Pomislite, I strmite: Lotil se je zadnjič ob eni popolnoči dveh slovenskih visokošolcev in jih vrgel iz kavarne ..Mercur". pomagalo mu je še okoli osem drugih iherojev nižje vrste! Te bodoče junake živinskega epa je razdražilo fazanovo pero na klobuku! Glavni junak Derganc, ki vidi že v duhu, kako razpenja čili ..Sokol"' svoja krila nad slovenskim 'Celjem je tulil ves besen in se napenjal in ren-tačil kakor puran, če vidi rdeč robec: „Weg mit [der Sokolfeder"'. — Pa dražila ga je slovenska beseda, zavrela mu je kri — pomagal mu je še tudi heroj najnižje vrste gospod natakar, ki je klical: ,.Hatt ich gewusst, dass ihr Bindische seid, i hatt sie nit eini glassen". Oh, gospod Der-Iganc in vi nižji junaki bodočega živalskega epa — kako majhni ste! Nič novega niste storili. Kaj pa človek pričakuje od psa — da laja, od žabe, da regija, od junakov celjskih pa, da-- Dovršili ste veliko delo, ekonom Derganc, vaša slava bo nevenljiva, spominjali se vas bodo pozni rodovi in si pravili o velikem junaku Hrvatu, ki je živel — ponosni bodo morda na vas celo bratje Hrvati. V plemski vaš grb pa pride fazanovo pero, ki postane takrat sokolovo in par verzov v ruskem jeziku — ki postane takrat francoski. Pač res, gospod Derganc „zna"' fran-: coski! „Seid ihr Fiancosen oder Bindische"' — naju je prašal. Ne, ne. gospod Derganc, samo [vaša častilca sva! — Dr. Poni mer, c. kr. gimn. profesor, drž. i poslanec celjskega mesta, slavni odgojevalec dunajskih srednješolcev, žugal je skupno s poslancem Erlerjem. ki je vodil uničevanje hišne oprave in hiše italijanske pravne fakultete v Inomostu, da bodo Nemci češko vseučilišče v Brnu, ako jo ustanovi vlada, do tal razdjali. To so ,,duševni" voditelji Nemcev v Avstriji, to je nemška kultura! V Celju razbija šipe in svetilke na „Narodnem domu, v Inomostu in Brnu ruši visoke šole. To je narod, ki hoče biti na čelu duševnega bitja na zemlji, v resnici pa je tak, ko — Turek in srednjeafriški človekožerec. — Narodu narodne sodnike! Tako kriče Nemci na Češkem. Prav! Dajte pa tudi Slovencem slovenske sodnike! V Celju imamo od 16 sodnikov, ne vemo, če smemo reči, da tri zavedne Slovence, državno pravdništvo je čisto nemško, okrajno 1 glavarstvo skoro ravno tako in Nemcev ni v ; ozemlju teh uradov ne 10%- Do človeškega miš-1 ljenja, t. j. do prepričanja, da imajo vsi ljudje »isto pravico do dobrot na svetu, avstrijski Nemci I še niso prišli. Oni žive še vedno ne v srednjem, I ampak v starem veku pred Kristom. Nemci hočejo f biti gospodje, drugi narodi pa jim naj bodo hlapci in sužnji! In to naj bode omika, to bodi kultura! — Nerednosti na celjski pošti postajajo [ od dne do dne hujše, zlasti to britko občutijo [ razni tukajšnji denarni zavodi in društva, od t katerih čujemo čimdalje več pritožb. Ti ljudje na l pošti mečejo vse v en koš, naj si bode pošiljatev | naslovljena na Petra ali Pavla in to pri najbolj | razločno pisanih naslovih. Kakrt naj zavod vedno posluje, ako dobi pošto namesto takoj, šele čez več dni in po raznih ovinkih, to pa le vsled nečuvene malomarnosti nekaterih poštnih usluž-! bencev, ki nikakor niso zmožni službovati v i Celju, ker ne razumejo, ali pa tudi nečejo razumeti I slovenskega jezika in ki so ponajvečkrat tudi tako I indolentni. vmes pa tudi zabiti, da si najpripro-stejših izrazov ne morejo zapomniti, četudi jih slišijo vsak dan na stotinekrat? Mi nikakor pečemo delati krivice, ali česa očitati postrež-ljivemu in ljubeznjivemu gospodu poštnemu nad-S oskrbniku, ki sam pri tem mnogo trpi in tarna, Deklica ji jokaje pripoveduje, da ji leži doma v nezakurjeni sobi bolna mama, ki bi potrebovala zdravnika in zdravil, pa še kruha nima za se in za majhna bratca, ki se ob mamini postelji zvijata gladu. ,.A zakaj ne ostaneš pri mami in bratcih?" „Šla sem po zdravnika, pa rekel je, naj pride mama sama. Pa mama ne more. In sedaj sem tukaj v kotu jokala in upala, da me kdo pogleda in se usmili mame in bratcev." Deklica je zopet milo zaplakala. ..In se nič ne bojiš?" ,,Česa?" „Tako sama . . ." „Uboga sem, kaj bi se bala!" „In nevedna še . . . Pa morebiti je to za te dobro. Vzemi to le! Več nimam. Oglasi pa se odslej vsak popoldan pri meni — tukaj v dragem nadstropju. Na ulico pa ne hodi, ker ulica je mračna, opolzka in blatna, in ti si še tako mlada, pa ljudje so hudobni . . . Sedaj še tega ne umeš in, da bi nikoli ne umela!" da si ne more pomagati, ker mu pošilja graško poštno ravnateljstvo za celjske poštne razmere same nesposobne uradnike in uradnice in novince, med katerimi ima sedaj 9, reci devet nižjih uradnic, ki k večjemu spadajo na deželo, nikakor pa ne v mesto s tolikim poštnim prometom, kakor je Celje. V tem oziru toraj ni nikakor umestna štedljivost, kakor jo hoče poštno ravnateljstvo upeljati z nastavljanjem samih nižjih uradnikov in uradnic. Naše potrpežljivosti bode kmalu konec, ako se te vnebokričeče, za celjsko pošto nevredne razmere nemudoma korenito ne spremenijo. Mi zahtevamo z vso pravico, da naredi c. kr. poštno ravnateljstvo na celjski pošti enkrat temeljit red ter pošlje sem takih uradnikov, ki bodo zmožni in voljni službo, tako opravljati, kakor se v državnem uradu spodobi. Ako pa ta naš poziv ne bi pomagal, imamo odprta še druga vrata, da se tem škandaloznim poštnim razmeram enkrat za vselej odpomore. , r-* Cesarjev god se je slavil dne 4. t. m. kakor običajno vsako leto. Mladina je bila pouka prosta. Raz nekaterih hiš so razobesili zastave. — Konja prebodel je trgovec Gustav Stiger v Celju nekemu vozniku iz Levca. G. Stiger je pridirjal s svojim vozom iz mesta in z vso silo bežoči njegov konj se ni izognil, vsled česa je oje Stigerjevega voza pehnilo konja onega Lev-škega posestnika v trebuh, da so mu takoj čreva na dan stopila. Stiger je znan brzovozec. — Boj za nemško (mestno) in za slovensko celjsko (Južnoštajersko hranilnico) v Hrastniku. Za šolo v Hrastniku potrebujejo 60.000 K, za katere so prosili pri obeh imenovanih hranilnicah. Mestna je obljubila denar po 5°/o, Južnoštajerska pa za 1/4 °/o boljši kup (43/4°/o)-Nemški načelnik krajnemu šolskemu svetu, kemik Burger, hotel je nemški denar po 5%, slovenski poslanec g. R o š pa je seveda nasvetoval vzeti ceneji denar po 43/4% °d Slovencev. Burger je vsled prepira odstopil, končno pa je 5 glasov proti trem sklenilo pomoči celjskim Nemcem do 5% od 60.000. — Tepeži slovenskih fantov so nemškim časnikom med nami veseli povod, da opisujejo vse Slovence kot hudodelce. Ako bodo še v prihodnje tako pisali, imamo eden dokaz več za nizko stopinjo izobraženja Nemcev v Avstriji v groženju celjskega nemškega poslanca Pommerja, da bodo Nemci razdejali češko univerzo v Brnu, tako kakor so italijansko pravno fakulteto v Wilten-u pri Inomostu. Sredstva za razširjenje nemške kulture v Avstriji so kol, sekira in — kamen. To čutimo tudi v J.'siju, kjer urejuje „D. W." razbijalec svetilk ..Narodnega doma". Proti Pommerju in njegovim prijateljem so pretepajoči se slovenski fantje igrajoči se otroci. — Celjsko tele molči. Dočim vahtarca zatrobi v svet vsako tudi najmanjšo stvar, če se ji le dozdeva, da bi količkaj mogla škodovati narodnemu napredku v Celju, molči trdovratno o dogodkih, ki bi zares znali imeti prav hude posledice. Bilo je v četrtek pretečenega tedna, ko nek mesar zakolje v mestni klavnici okuženega prašiča (svinjo). Ko je bil že napol osnažen, spozna šele 6skrbnik okuženost, prašiča konfiskuje in ga ukaže vreči v kot, kjer je še ležal v petek popoldan, toraj polnih 30 ur. Kdo bi neki bil kriv, če bi se vsled tega nedostatka pospešila okuženost? Ali je to v izboljšanje zdravega, tam shranjenega mesa, da se nahaja 30 ur v neposredni bližini okuženega? Potem ,.Dober tek"! Celjski mesarji tožijo že pač dovolj dolgo po redu in snagi v klavnici in nje okolici, ali se jim bode tudi kedaj ugodilo? — Celjski mesarji so tepci, tako si menda domišljuje oskrbništvo mestne klavnice, ker vkljub vednim pritožbam iz mesarskih krogov še vedno zanemarja snažnost in red. Tako ležijo po cele dneve konfiskovani deli po kotih in se odstranijo šele, ko že začenja gnjiloba. Tako se je odstra- Prišedša domov je Pavla zaklenila duri, ugasnila luč ter legla na divan. Mlada je prišla, nepokvarjena in nevedna v mesto iz kmetskega trga, verovala je še v svet, človeštvo in moštvo. Rožic ji v službah niso suli na življenja pot, in skrbna mati je ni čuvala pred groznimi brezdni mestnega življenja. Sama je bila, a duša njena si je poželela družbe. Takrat ji je zasijalo solnce ... A le za hip!. . . Verovala je, ker je bila tako mlada in nepokvarjena in nevedna; pa spoznanje je sledilo grehu prekmalu . . . Zapustil jo je v sramoti in bedi brez službe in kruha . . . Otrok ji je umrl, pri prsih umrl gladu; saj tudi sama ni imela niti kruha . . . Lotil se je je obup . . . Opotekala se je onemogla in medla po ulicah . . . „Pijana je!" so sikali. In takrat se je zgodilo, da je odprla duri in stopila v zaduhlo dvorano, in zijali so ji nasproti bledi, jetični in pijani obrazi. Dali so ji čaja in ruma in zijali v njo z izbuljenimi očmi in pila je hlastno; postajalo ji je toplo in sladka omotica se je je polastila. In . . . nila pretečeni teden tudi neka svinja šele vsled odločne zahteve mesarjev, ko je ležala v kotu že 30 ur. Za klavnico obstojijo sicer stroge odredbe od strani mestnega urada, samo izvršitev teh odredb manjka. No, morda si misli oskrbništvo klavnice, da so pri mestnem uradu tudi tepci. .. — Pes oskrbnika mestne klavnice ima menda večje pravice nego drugi psi celjski. Dovolil si je ter jedel od shranjenega mesa nekega mesarja. Dotični se je pritožil, in poslali so ga od Poncija do Pilata. Nazadnje vse ni pomagalo nič. Trpi škodo! Če driigi psi ne smejo v klavnico, zakaj ravno oskrbnikov? — Premembe v poštni službi. Poštnim pomožnim uradnikom 2. razreda 3. plač. stop. je imenovan Anton Boc v Zidanem mostu. Isto plačilno stop. je dosegla Gizela Opelka v Podčetrtku. Provizoričnim poštnim pomožnim uradnikom so imenovani: Engelbert Wolf, Vincenc Ločičnik. Otmar Kranjc, Tomaž Ahac, Jožef Beer, Anton Schvvarz in Franc Heide, vsi v Mariboru, ter Jožef Wolf v Celju. — Domača obrt. Ravnokar se je. v domovino povrnil g. Ivan Naraks ml. ter prevzel od svojega očeta že znano firmo za izdelovanje cerkvenih orgel v Arji vasi pri Žalcu. Imenovani umetnik je bival blizu štiri leta izven domovine n. pr. v Paderbornu, Berolinu, Monakovem itd. ter se tako popolnil, da more prevzeti, oziroma konkurirati z največjimi mojstri na polju stavbarstva cerkvenih orgel. O tem se bode vsakdo lahko prepričal pri novih orglah na dva igralnika, katere je ravnokar pričel izdelovati za cerkev sv. Mihaela nad Mozirjem. Predeluje tudi stare orgije. Ker je gosp. Naraks domačin, naroden, v svoji stroki izobražen mož, ga prečastiti duhovščini na slovenskem ozemlju toplo priporočamo. — Ne podpirajmo tujcev, če imamo svoje! — Končno naj omenimo, da odjemalci glasovirov ne pozabijo na gosp. Martin Ropas-a, ker njegovi izdelki so trpežni ter presegajo v lepoti glasu (intonacije) vse tuje firme. Puščajmo denar v domovini, pri svojih ljudeh! — Domača umetnost in obrt. Slovenci napredujemo počasi, a vendar vidno. Mnogo si oviramo svoj napredek sami s svojo nezavednostjo, ki je kriva, da se naši domači umetniki nezasluženo zapostavljajo. V lepi Savinski dolini najdeš po kapelah mnogo kipov, katere je izklesalo nemško dleto, a vendar imamo v Mozirju jako marljivega in akademično šolanega kiparja g. Ivana Cesarja. Po Koroškem znajo njegovo delo bolje ceniti nego pri nas, zato se koroški Slovenci s svojimi naročili pogosto nanj obračajo, mi pa silimo s svojimi naročili na Tirolsko, odkoder ne dobimo finejših kipov pač pa dražje, ter moramo povrh tega plačevati še visoke prevozne stroške. A kaj to de ? Da le ni naše, pa je vse dobro! — Melavc Radoslav, posestnik v Lačjivasi pri Rečici nam piše. da mu je akademični kipar g. Cesar v Mozirju izklesal za njegovo novo kapelo na Gorici 1"6 m visok kip „Marijinega srca" tako lepo in dovršeno, da gre o njem splošna hvala in da prekosi druge enake mnogo dražje kipe po sosednih kapelah, ki so bili naročeni iz tujine. — To naj bode javna zahvala, a tudi priporočilo za našega marljivega umetnika, ob enem pa bodrilo, naj se več slovenskih mladeničev posveti tej umetnosti. Narod, ki nima v vseh kulturnih strokah svojih zastopnikov v zadostni meri, ne more prav napredovati. Prvi pogoj napredka in osamosvojitve pa je „Svoji k svojim!" — Nizko nas cenijo. VI. oddelek c. kr. kmetijske družbe t. j. oddelek za konjerejo na Dunaju dopošilja vsem občinam po Slovenskem samonemške srečke za loterijo v razpečavanje. Mi bi ne izpregovorili proti tem srečkam nobene besede, ako bi se na njih oziralo na naš jezik in če bi kot take prihajale od naše kmetijske družbe. Kadar rabijo Nemci denarja, takrat se ozirajo sicer na naše mošnje, naš jezik pa vseeno pre- Pavla je pritisnila razbeljeno čelo k hladnemu zidu. A nazaj ne more več . . . Vržena je iz družbe ... . Čuti sicer v trenutkih v sebi silo levinje, da bi raztrgala verige, a»le za trenutek. Izsesali ji niso samo krvi in duše, ampak tudi voijo . . . Dve — tri leta še . . . * * Listje je padalo. Na mestnem pokopališču so spuščali leseno rakev v mokri grob brez zvonenja in brez duhovnika. Ob grobu stoji osemnajstletuo dekle s svojima bratcema in joka. ,.Molita! . . . Bila nam je tako dobra . . ." „Imela je srce", dostavi mladenič, pod cipreso, „otrovano sicer, a ne toliko po lastni krivdi. Večni, ne prekolni je, ampak sodi družbo . . .*' Solnce je posijalo izza oblakov. zirajo. Ne zdi se jim menda vredno računati z ljudmi, ki si do sedaj niso znali v državi pridobiti nobene veljave. Nizko nas cenijo ti dunajski gospodje. Prepričani naj bodo. da tudi mi njih višje ne cenimo, nego oni nas, zato jim te srečke prezirajmo, da se ne bode niti ena razpečala, potem nas bodo v prihodnje gotovo upoštevali. Naše občine naj obračajo svoje zanimanje h kmetijski družbi kranjski, ki ima roko in srce za Slovence. — Proti okrajnemu finančnemu ravnateljstvu v Mariboru se slišijo pogosto po časnikih pritožbe, da dopošilja dopise, plačilne naloge itd. samo v nemškem jeziku, in se pozivljejo deželni in državni poslanci, naj narede konec tem razmeram. Največjo moč imajo v tej zadevi občine, ki lahko dosežejo vse hitreje, nego gg. poslanci. Za izgled bodi omenjeno, da je občina Kokarje naredila brez državnih poslancev kratek račun z okrajnim finančnim ravnateljstvom v Mariboru. • Vsak od tam došli nemški dopis, plačilni nalog itd. se je upisal v opravilni zapisnik, to se pravi, se je sprejel v urad, a na akt se je zapisalo, da se ne more o njem uradovati. ker je pisan v tujem jeziku, in da zahteva županstvo v smislu člana XIX. državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867 štev. 142 drž. zakonika dopise le v slovenskem jeziku. Ob enem se je naznanilo, da to tudi stranke žele, in da sicer ne morejo dopisa sprejeti. Tako so storili z vsakim dopisom in s tem dosegli, da se pošiljajo sedaj občini Kokarje brez izjeme vsi dopisi tega ravnateljstva v pravilnem slovenskem jeziku in z dvojezičnim pečatom. Čemu za domače delo najemati delavce, ako lahko delo sami hitreje opravimo? Čemu nalagati še več dela našim že itak preobloženim poslancem, če pa lahko sami naredimo hiter in izdaten račun? Sicer se pa mora poslancem dotični akt doposlati, da ž njim pri vladi utemeljenost svojih pritožb dokažejo. Občina Kokarje se bode le tedaj obrnila do poslancev, če se njenim zakonitim zahtevam od državnih uradnikov ne bode hotelo ustreči. Vse občine naj tako postopajo, potem bodo nehali vzdihi, stokanje in jadikovanje, ter bodo nas in naš jezik tam spoštovali, kjer ga sedaj zaničujejo po naši krivdi. — Zakrpano sliko slovenskega uradovanja nam podaja občina Jeronimska pri Vranskem. Ondotni župan je pisal občini Kokarje sicer slovenski dopis, a je pozneje odgovor kokarske občine predložil okrajnemu glavarstvu s posebnim dopisom v nemškem jeziku. Glavarstvo je akt predložilo v nemškem jeziku župnemu uradu na Vranskem, ki je odgovoril, kakor gre našim pravicam, po slovensko, na kar je glavarstvo predložilo ves akt v pravilni slovenščini občini Kokarje. odkoder so ga predložili okrajnemu odboru gornjegrajskemu. Župan občine Jeronimske menda ne ve, da morajo biti vsi uradniki c. kr. okrajnega glavarstva celjskega vešči v govoru in pisavi slovenskemu jeziku, zato jim dopošilja nemške dopise, v katerih mrgoli vse polno pogreškov. On si tudi dovoljuje v njih pačiti slovensko ime Šoštir s, pokveko „Schoschter", kar ne sme biti nikdar in nikjer dovoljeno. Ves akt je močno podoben zakrpani suknji. Suknja ni nemška ne slovenska, in to je dovolj jasna slika slovenskega uradovanja v občini Jeronim ali kakor pravi njen dvojnolični pečat: „0 b č i n a H i e r o n i m s k a. GemeindeHieronim i" — Kakor poročajo nemški listi, se je razšel nemški krajni šolski svet v Vojniku. Delal je dolgo časa z vso silo na to, da ne bi posta katehet na tamošnji nemški šoli kaplan Hribar, ki je iskren Slovenec, roval je in roval, obreko-val imenovanega pri politični in šolski oblasti in pri knezoškofu samem, — a vse je bilo zaman. Kaplan Hribar je vseeno imenovan katehetom, — in gospodje v nemškem krajnem šolskem svetu so „demisijonirali". Ker so se gotovo od vseh oblastev pritožbe proti Hribarju natančno preiskale, je sedaj pač razvidno, da so bile docela neutemeljene. — Laško. Naše nemčurske glave se kesajo, da so šli nemško šolo zidat. Ne nese jim tistega uspeha, katerega so si obetali. Pred 15 leti, preden so se spravili nad zidanje te ponemčeval-nice, so sanjali, da bodo ž njo slovensko šolo onemogočili in zmašili vse slovenske otroke v nemško šolo. Zato so postavili poslopje takega obsega, da bi imel v njem prostora najmanj eden bataljon vojakov, no in dandanes stoji to veliko poslopje osamljeno, le včasih se začuje kak hreščeč glas nemčurskega učitelja, ki ubija par otrokom v glavo: miza — tiš, riba — fiš, kaša — prein — lustig sein. Otrokom pa se ne zdi prav nič prijetno v tej mučilnici, kjer so čedalje bolj zmešani in zaporedoma uhajajo v slovensko šolo nazaj, kjer se vsaj na podlagi slovenskega jezika učijo nemško. Znano je tudi, da jih ni raz-posajenejših otrok kot oni v nemški šoli. Vse to upliva, da se nemške šole že vse boji, kajti mesto da bi se otroci res kaj naučili, postajajo od dne do dne neumnejši in hudobnejši. Varuhi nemštva in nemške šole so uvideli, da gre z njihovo šolo navzdol, in so začeli kakor je že njih navada, z grožnjo: Ako ne daste vašega otroka v nemško šolo, vam ne bomo dali nič zaslužiti. (Prosimo za dejstva, da se nastopi kazenski pot. Ured.) — Ne bodite neprevidni! Tri prehodu čez železnico v Gaberjih pri Celju bi se bila v torek skoraj dogodila velika nesreča. Dasi je bila pre-graja spuščena, je hotel vendar nek kmet čez jrogo, ko je vlak bil že čisto blizu. K sreči se je spodtaknil prav pred progo, a padel je z rlavo ravno na njo, tako da bi ga bil vlak gotovo povozil, da ni vodja lokomotive dogodka zapazil in vlaka zaustavil. To ni prvi tak slučaj, d se je dogodil v Gaberjih, in želeti bi bilo, da se nastavi na dotičnem mestu železniški čuvaj. — Brežiški Slovenci niso izobesili na cesarjev god Črnožoltih zastav in sicer edino iz tega vzroka, ker je pri zadnji veteranski slavnosti občina dala brez vsega povoda odstraniti slovenske trobojnice, in je okrajno glavarstvo to protiustavnost podpiralo. — Po nedolžnem več tednov zaprti. Dne 9. maja t. 1. je zgorelo v Starivasi pri Vidmu v brežiškem okraju poslopje Antonije Pleterske, ob kateri priliki ste zgoreli posestnica in Marija Novšak. Nekaj dni za tem se je zvedelo, da znata 13 letna Marija Jagovc in 15 letna Frančiška Hrušovar natanko izpovedati, kdo je zažgal ter kdo je umoril imenovani ženski in jjih oropal. Na podlagi izjav teh dveh denuncijantk, ki sta orisani od videmskega učiteljskega zbora kot silno zanemarjeni, so zaprli 25 popolnoma nedolžnih ljudij in s tem provzročili dotičnim ne le moralno, ampak tudi veliko materijalno škodo. Poslanec vitez Berks in tovariši so stavili v državni zbornici dne 29. septembra t. 1. v tem oziru predlog, naj se zadeva natanko preišče ter naj se gmotna škoda prizadetih popravi. Zanimivo in značilno je v tem predlogu sledeče: „Denuncijantka Frančiška Hrušovar trdi, da je podala krive izjave samo, ker sta orožnika surovo z njo ravnala in jo tako čisto zmešala, da ni več znala kaj govori. Položila sta pred njo vrv in ji zagrozila, da jo takoj obesita, če ne pove vsega, kakor misli, da je prav, Orožnika sta ji dala denar, sladkor, kavo, vlačila jo s seboj in ji dala piti vina, in ko od početka ni znala ničesar izpovedati, sta jo tepla. Nato je povedala vse, kakor sta hotela orožnika. Prigovarjala sta celo Mariji Jagovc h krivim izjavam. Dal ji je orožnik bankovec 20 K. a ji ga zopet vzel; potem ji je dal zlat, a ga tudi vzel nazaj. Nato sta jo peljala v Sviglovo gostilno na Vidmu, dala ji vina piti in jo pijano izpraševala. Eden orožnikov jo je celo ranil z bajonetom in jo tako na surov način prisilil, da je govorila, kakor sta hotela orožnika. - Lepa slika to! Je-li resnična, dokaže preiskava. — Državni in deželni poslanec c. kr. dvorni svetnik dr. Miroslav Ploj. je bil v izvanrednem občnem zboru ,.Murskega Sokola" dne 27. septembra t. 1. izvoljen častnim članom. — Sv. Jurij ob Pesnici. Dne 25. sept. se je v občini Špienik obesil 22 letni viničarski sin Avg. Lopič. Vzrok je baje nesrečna ljubezen. Pripravljal se je na ta čin že prejšnji dan pri pijači. — V okolici Klanci sta nedavno zgorela dva otroka, tri- in petletni deček. Šla sta pod streho iskat za mater neke reči, ker pa je bilo temno, sta si posvetila z žveplenkami, pri tem pa vžgala streho. Našli so od njiju samo nekoliko ogorelih kosti. Starši, pazite na otroke! — „Štajerc", ki je vsakokrat, kadar smo Slovenci zahtevali kako meščansko šole — molčal ko grob, ki se je drznil pisati, da slovenski kmet za kopanje krompirja in kidanje gnoja ne rabi takšnih šol, se je sedaj začel navduševati za meščansko šolo v Ptuju — seveda nemško! Hinavstvo najpodlejše vrste! — Vsenemški kričač Wastian se je proslavil v državnozborski seji dne 4. t. m. Stavil je s tovariši na ministra notranjih zadev vprašanje, kaj hoče storiti v očigled dejstvu, da je občinski odbor trga Središče sklenil ne sprejemati v bodoče nemških dopisov. Kvasil je, da je Središče jezikovno mešan" kraj ter izrekel bojazen, da bodo temu slučaju najbrž sledile drage spodnje-štajerske občine. Zato kliče s tresočimi koleni vlado na pomoč. Da, da, veliki Wastian, prav mndgo takšnih razočaranj še doživiš prav gotovo; to ni prva „nesreča", ki te je zadela v času tvoje poslaniške slave. Kar pa se tiče »jezikovno mešanega" Središča, svetujemo Wastianu sledeče: naj skliče v Središču shod svojih volilcev srediških — in videl bo, koliko „Nemcev" bo imel pred sabo. 0 + 0 = 0. Garantiramo mu pa, da mu ne bo niti z vlaka, trebalo stopiti, ker bo lahko imel čast, jo takoj popihati nazaj v svoje graško gnezdo. — Mi le iskreno želimo, da bi zgledu občine Središke sledile druge spodnještajerske občine, da bi niti ne uradovale nemški niti ne sprejemale nemških dopisov ter tako povračale deželni vladi, ki v svojem uradovanju popolnoma pozabi, da je ena tretjina deželnega prebivalstva slovenskega, nemilo za nedrago! — Društvu „Bodočnost" so poslali prispevke za ljudske knjižnice: G. profesor Božidar Štiftar iz Kaluga v Rusiji po 1 letnik „Dom in Sveta" ter „Zvona"; slavna „Slovenska Matica 50 izvrstnih knjig, poučnih in leposlovnih; g. dr. Juro Hrašovec v Celju 4 K. prisrčna jim hvala Živili nasledniki! — Ker se nista mogla poročiti, sta kle-parski pomočnik Petschauer iz Gradca in posest- nikova hči Josipina Kikl iz Ptuja sklenila skupno umreti. Minolo nedeljo je Petschauer v nekem gozdu pri Gradcu ustrelil Josipino Kikl, ki je bila takoj mrtva. Nato je na se trikrat ustrelil, a se le nevarno ranil. Imel je še moč zadati si z žepnim nožem 28 ran proti srcu. Prepeljali so ga v bolnišnico. * — Svarilo dijakom. Dne 16. oktobra na- j stopilo bode vojaško službo šest učiteljev, ki so ] sicer maturo napravili z dobrim uspehom, služiti i pa bodo morali zato, ker so bili pred položitvijo j zrelostnega izpita asentirani in poprej niso prosili za obče znane ugodnosti v slučaju asentiranja pred prestano maturo. To naj služi v opomin di- ; jakom, da se ravnajo po vojaških predpisih, oziroma se v dvomljivih rečeh dobro informirajo ! pri vojaških oblastvih. Dobro bi bilo, da gospodje profesorji ob naboru vse za to godne mladeniče ; opozore, da se ne dogajajo dan na dan slučaji, ki uničujejo eksistenco in kariero. Slednje se pogosto dogodi pri dijakih, ki dovršujejo gim- I nazijo. — Za privatne uradnike. Socijalno-politični odsek v državni zbornici je danes sprejel zakonski načrt o zavarovanju privatnih uradnikov in je določil posl. dr. Fofta za poročevalca. — V Ljubljani je umrl dne 4. t. m. v starosti 76 let odvetnik, bivši predsednik odvet- • niške zbornice in svoječasni deželni poslanec j nemške stranke, dr. Anton Pfefferer. — Umrla je v Ljubljani po dolgi in mučni bolezni soproga c. kr. deželno-sodnega nadsvetnika j g. dr. Fohna, gospa Hedviga Fohn, roj. Mulley, doma iz Vitanja. — Knezonadškofa goriškega Andreja Jor- j dana, ki je bil naslednik kardinala Misije in je j vladal samo tri leta, je dne 4. t. m. rano zadela ! srčna kap. Pokojnik je bil svoje dni poslanec ter 1 član Hohenwartovega kluba. Kot nadškof se vidno ni bavil s politiko. — Čehi na Dunaju si hočejo sezidati svojo cerkev v 10. okraju. Grof Jan Harrach. velik pospešitelj čeških stremljenj in slovanske vzajemnosti, je izdal v ta namen poseben oklic. Treba je še 150.000 K. Nabranih je doslej 30.000 K. s i katero svoto se je kupilo stavbišče. — Že zopet ponarejeni bankovci. Dne 18. in 25. septembra se je oddalo v Novem mestu in Kandiji več ponarejenih dvajsetkronskih bankovcev. Nekoga, ki je oddal tak bankovec, so vjeli. Vsi bankovci so iz ,,tovarne" znanega ponare-jalca Krkoviča v Ameriki in so jih vsekakor prinesli „Amerikanci". ki so se vrnili v domovino. — Sestanek hrvatskih opozicijonalnih (oporbenih) zastopnikov v Reki. Minole dni se je vršil sestanek hrvatskih oporbenih zastopnikov, ki pa je bil tajen. Tudi časnikarji niso imeli pristopa. Bili so povabljeni vsi oporbeni hrvatski poslanci ter klub dalmatinskih srbskih poslancev. „Čista stranka prava" (dr. Frank) ni prisostvovala. in tudi srbski dalmatinski poslanci niso prišli, ker niso bili na sestanek povabljeni Srbi iz kraljevine Hrvatske. Sklenila se je resolucija, ki pozdravlja simpatično boj madjarskega naroda za svoja prava. Tudi Hrvati se bore za pravice. , v prvi vrsti za priklopljenje Dalmacije Hrvatski, j Prvi pogoj skupnega dela pa je, da se uvedejo v j Hrvatski reforme, ki garantirajo svoboden razvoj I in ustavno življenje. V boju med Dunajem in I Pešto pa nagibljejo Hrvati k slednji. — Nove podmorske mine. Kakor poroča „Trščanski Lloyd", izumel je neki Hrvat nove mine, katerih uspeh je skoraj v vsakem slučaja zagotovljen. Dosedanje mine so bile le defenzivno : (obrambno) sredstvo, in se je pogosto zgodilo, da je mina zadela, namesto v sovražnikovo, v lastno ladjo. Novo izumljene mine pa se dado lahko in brzo pritrditi na sovražniško ladjo, in je ta potem popolnoma v oblasti onega, ki jo je pritrdil. • More jo v vsakem času zažgati, in ladja se mora ali vdati ali propasti. Mina eksplodira, ko hoče sovražnik odstraniti užigalo ali celo mino. Mino j more odstraniti le oni, ki jo je pritrdil in to i brez vsake opasnosti. Te mine so dozdaj najboljše ^ in najpraktičnejše bojno sredstvo na morju; če \ bi ne imelo uspeha, je zguba primeroma prav majhna. Tudi pripravne podmorske čolne je izumil Hrvat, a še ni napravil z njimi nikakih , poskusov. — Mednarodni kongres zdravnikov proti sušici. V vseh deželah se snujejo in večinoma že obstoje društva, katerih namen je, biti boj proti enemu najhujših sovražnikov človeštva, kateri zahteva leto za letom največje žrtve v vseh Slojih človeške družbe, proti sušici ali jetiki. In ravnokar se vrši v Parizu kongres zdravnikov vsega sveta, ki ima namen, ukrepati, kako bi se omejilo in zmanjšalo to težko zlo. Kongres je otvoril predsednik francoske republike v prisotnosti diplomatskih zastopnikov in mnogobrojnega 5 občinstva. — V Severni Ameriki žuga izbruhniti štrajk premogarjev. Blizu 200.000 kopalcev trdega ■ premoga zahteva ošemurno delo in, če jim last- j niki premogokopov ne ugode, prete, da začno j štrajkati. Lastniki imajo velikansko zalogo premoga 50 milijonov ton. ki zadostuje za eno leto. Dopisi. Iz Ljutomera. V nemški trgovini Maks Hčnnigmanna še prodajajo zadnji čas vžigalice naše šolske družbe; s tem se hoče sipati našim ljudem peska v oči, češ, saj nismo nasprotni Slovencem, ker podpiramo celo družbo sv. Cirila in Metoda. Slovenskim fantom pa se vsiljuje na nesramen način vžigalice klete Sudmarke. Seveda jih naši fantje večinoma zabrusijo nazaj, toda kljub temu se te vžigalice čim bolj širijo med ljudstvom. To je žalostno dejstvo, ki pa nas mora navdati z ogorčenjem, če pomislimo, da je dotični trgovec naročil družbine vžigalice na zahtevanje moža, ki stoji sicer v naših vrstah. Odličen narodnjak iz okolice se je izrazil, češ, če zahajajo naši slovenski tržani v trgovine ljutih nasprotnikov, kako hočemo potem od prostega ljudstva zahtevati narodno - gospodarsko osamosvojenje! Iz Vuhreda. Mislili smo že, da je podružnica sv. Cirila in Metoda za Vuhred in ma-renberšk: okraj popolnoma zaspala, kar nas iz-^ nenadi vesela vest, da so se združile nove moči, ki so delale na to, da se zopet enkrat po dolgih treh letih skliče zborovanje. Ali ni bilo to že prej mogoče? Dolžnost preostalih odbornikov je bila vendar sklicati zborovanje in skrbeti, da se odbor nadomesti! Žalostno a resnično je dejstvo pri naših društvih, da, če par odbornikov umrje ali pa odide, tudi ostali več ne izpolnujejo svojih dolžnosti in na ta način marsikatero velevažno društvo izgine za večno. Večinoma so pa, žalibog, tega krivi ravno oni faktorji, ki imajo največ upliva med ljudstvom in ki bi lahko največ storili za naš teptani slovenski jezik. Pri precej obilni udeležbi se je vršilo zborovanje dne 24. septembra v Vuhredu v gostilni vrlega župana g. Zgerma. Ker je bil navzoč le eden izmed starih odbornikov in ker ni imel ničesar poročati o delovanju oziroma nedelovanju podružnice, se je takoj sestavil novi odbor iz sledečih gg.: Predsednik Matevž Bežan, notar v Marenbergu; njegov namestnik Josip Črnko, župnik v Vuhredu; blagajnik modroslovec Franjo Mrav-ljak od Sv. Antona na Poh.; njegov namestnik Simon Vihar, nadučitelj v Vuzenici; tajnik Janez Robič. učitelj v Vuhredu; njegov namestnik Tomaž Helbl, župan pri Sv. Primožu nad Muto; preglednika Franc Tertinek, postajenačelnik v Vuhredu in J. Belina, učitelj na Remšniku. Novi predsednik povdarja, da je treba z združenimi močmi delati na to, da se društvo zopet oživi in si pridobi kolikor mogoče veliko udov. Da se tudi dame zanimajo za to prevažno ustanovo, kaže dovolj njihova navzočnost in požrtvovalnost* Vuhred je že itak v slovenskih rokah, treba bo torej vso pozornost obrniti na onkraj Drave, na marenberški okraj, da se nam ne potuji deca in da nam požrešni odpadnik ne prekorači meje. G. iur. Pušenjak razloži v prekrasnih besedah namen družbe sv. Cirila in Metoda in omeni tudi, da je že marsikatera podružnica ponehala. Želeti bi le bilo, da bi o priliki dvajsetletnice družbe, kakor ta podružnica, tudi . ostale zaspale se zopet vzdramiie in začele delovati za našo slov. last. Dejstvo, da odbor obsega odbornike iz različnih krajev, priča jasno, da mu je za resno delo, ki bo obstajalo zlasti v tem, da dobi Marenberg kmalu svojo slovensko šolo. Sledilo je še več navduševalnih govorov in tako nam je večer pri milem zvoku jugoslovanske godbe vuherških tamburašev le prehitro potekel. Lep dokaz pa, da vlada zanimanje za novo oživljeno podružnico je ta, da se je že ta večer nabralo čez 40 K. Novemu odboru kličemo: neustrašeno na delo! Društveno gibanje. — Sv. Marko niže Ptuja. Markovsko „Bralno društvo'1 priredi v nedeljo, dne 8. t. m. ob 3. uri popoldne poučno gospodarsko predavanje v šolskih prostorih. Poučeval bo strokovni (vinarski) učitelj g. J. Zupane iz Ptuja. Po predavanju bo v gostilni g. Čeha prosta zabava s petjem in šaljivo igro „Kmet Herod", ki jo uprizorijo vili bukovski fantje. K obilni udeležbi vabi odbor. Politični pregled. — Državni zbor. Mesto da bi se bilo v tekočem zasedanju državnega zbora natančno določilo stališče naše državne polovice napram krizi na Ogrskem, se je vporabilo večino časa za deloma puhla izvajanja o vladni izjavi. V zadnjih dnevih je bilo zasedanje jako burno, ker so bili na dnevnem redu izključno dogodki v Brnu, o katerih smo poročali. Kako razvnete so bile strasti v tej debati, temu dokaz je, da je češki zastopnik Sternberg v razburjenosti zgrabil kupico in jo zabrusil proti hujskaču Wolfu. Danes, 6. t. m., se državni zbor odgodi. — Dogodki v Brnu v državni zbornici. Seja državnega zbora dne 3. oktobra je bila silno viharna. V zbornico je prišlo iz Brna poročilo, da so nemški vojaki nekega Čeha ubili in da so nemški burši prišli obo- roženi z revolverji pred „Nar. dom'1 in ga hoteli napasti. Med Čehi je nastala nepopisna razburjenost: ko je predsednik otvoril sejo in dal besedo baronu Morseyu, da govori o vladni izjavi, so se Čehi zapodili na ministrske klopi in burno zahtevali, naj vlada takoj odgovori na dr. Stranskega interpelacijo o dogodkih v Brnu. Minister notranjih stvari, grof Bylandt je zatrjeval, da ne more storiti ničesar drugega, kakor da telefonira v Brno in vpraša, če so omenjeni dogodki resnični. Vihar je bil tako velik, da bi bilo med češkimi^ in nemškimi poslanci prišlo skoro do pretepa. Čehi so kar divjali in končno razbili sejo. Predsednik je sejo pretrgal in minister Bylandt je telefoniral v Brno, kaj je na stvari. Namestništvo je potrdilo, da so nemški vojaki iz narodne sovražnosti, zaklali nekega Čeha, in potrdilo je, da so nemški burši, oboroženi z revolverji, hoteli napasti „Narodni dom". Policija je napad preprečila in tolovajskim kulturonoscem izvila in vzela revolverje. Ko je predsednik zopet otvoril sejo, je najprej govoril baron Morsey, potem je minister Bylandt v gorenjem smislu pojasnil dogodke v Brnu. Med govoroma poslancev Choca in D' El-verta je prišlo zopet do silnih viharjev. Strasti so bile skrajno razvnete. — Krutosti nemških vojakov v nemški južno ■ zapadni Afriki. Iz Kapstadta (v južni Afriki) poročajo o krutostih, ki so jih počenjali nemški vojaki v nemški južno - zapadni Afriki. Glasom navedenega poročila so nemške čete postrelile in obesile črne ženske in otroke pod pretvezo, da so izvrševali vohunstvo. Več črncev je bilo obešenih in dokler so še dihali, so bili postreljeni. V enem samem dnevu je bilo obešenih 25 črncev, eden za drugim. Ranjence, mesto da bi jih negovali, so jih postrelili. Književnost in umetnost. — Josip Freuenfeld - Radinski: Zvezde ugašajo . . . Uredila Franc Cvetko in V^koslav Spindler. Založil Fr. Cvetko, učitelj pri Sv. Andražu v Slov. gor. Cena izvodu 1 K 80 vin., s pošto 1 K 90 vin. — V cvetu življenja, v starosti 32 let je pred 12 leti izginil lep, veliko obetajoč talent na polju slovenske književnosti, Josip Freuensfeld. Bil je učitelj, učitelj mladine in učitelj naroda, in to ne samo po naslovu, ampak v resnici, z vso dušo. Malo jih je, ki bi s tako duševno energijo še takrat, ko že čutijo, da jim gloda črv bolezni vedno' globlje v minljivo bitje, delovali vsestranski, kakor je deloval pokojni Josip. Nemila zvezda srje mojemu življenju, pri zibeli mi kuma stala je bridkost — to so besede, izrečene v težki uri, ki morajo pre-tresti vsakogar, kdor je poznal Josipovo življenje. Padal mu je vzor za vzorom, — zapirali so se nad njimi grobovi, in s tužnim očesom je zrl za njimi: ljubezen dekleta, prijateljstvo, mati . . . Ali on stoji! Razruvan duševno in telesno — ne klone. Molče trpim globoko, nezacelno rano. Ostane mu poslednji, najsvetlejši žarek. Od svojih bed obrnil sem pogled ponosni po zemlji naši, po dolinah, po bregeh. Tu biva rod, prodan usodi neizprosni. molčeč trpin brez svobode na svojih tleh. Ubogi rod! Ustvarjen bedi si neznosni, ustvarjen ljutim si sovražnikom v zasmeh! . . Trpljenje naroda mi je oko zrmračilo. srce za vselej mi z bridkostjo napolnilo. In ta svoj teptani, zaničevani narod ljubi z vsem ognjem svoje pesniške duše. Težke vihre vrše nad njegovo domovino, in marsikdo obupuje. V tej težki uri zapoje svojemu ljudstvu kratko, a globokočuteno in vzvišeno pesem: Po morju viharnem čolnič mi plava, veslaš, moj narod, samcat mornar . . . Visoko se spenja vodna planjava, z modrine ne sije nijedni žar. Naj burja zaganja valove kipeče.. zagrne v temno svet širni okrog — Oj, stoj, moj narod, sred vihre besneče, ne deni mi vesla obupno iz rok . . . Radinski je pretežno lirik.. Njegove male pesmice se nam omilijo najbolj. Vse svoje življenje in čutenje, vse veselje, vse hrepenenje, vso bol in žalost svojega srca nam izpove čisto in svetlo .. Če čitaš njegove stihe, čutiš dih naše zemlje, dih murskega polja in slovenskih goric, kjer hodi naš seljak včasi vesel, če gleda, kako mu zori po poljih in vinogradih, včasi otožen, ko čuti vso bedo svojega težkega življenja. Čutiš vzdihe one zemlje, ki je zasužnjena, čutiš verige, kako rožljajo ... In če ni vse zlato, kar je zbranega v knjigi, treba pomisliti, da je živel Josip v dobi, ko se je naša književnost še le začela razvijati, ko še nismo imeli Zupančiča, Ketteja in Murna. Pričujoča knjižica pa gotovo zasluži, da jo čita vsak Slovenec, in pokojni Josip gotovo zasluži, da pozna njegove poezije vsak njegov stanovski tovariš, vsaka stanovska tovaršica. — Koncert Heritesove v Mariboru. Slava, ki je izredno krepko zadonela v zadnjih letih o Ševčikovi goslarski šoli na pražkem konservatoriju v ves svet, imela je svojo nositeljico preteklo nedeljo pod krovom ,.Narodnega doma" v Mariboru. In zbrano slovensko razumništvo je strmelo ter si reklo, da je ta slava opravičena. Zrl si tu pred seboj nežno mladenko, ki je z veščo roko vlekla lok čez strune in svojim goslim izvabljala glasove, kakršnih menda še nisi slišal. S čudovito natančnostjo so žuboreli izpod njenih prstov trilčki, vrele kadence in najtežje pasaže, s kristalno čistostjo so ti doneli na uho naravni in umetni flažoleti, dvoglasni postopi v tercah, sekstah in decimah, z drzno gotovostjo izvrševala je umetnica najtežje skoke. Čez vse te težkoče, katerih obseg je n. pr. v Paganinijevem koncertu umeven in znan le veščaku, preide Marica Herites-ova igraje na jedro, na umetniško interpretacijo in umevanje skladbe. To je tako globoko, tako temeljito in pri vsej zvišenosti tako priprosto jasno, da srkaš najvišjo umetnost, kakor bi poslušal bajno pravljico. Vrhunec večera je tvorila gotovo Smetanova ,.Skočna", v kateri je najlepše prišel do veljave slovanski značaj te skladbe ravno, ker je skladbo igrala velika umetnica slovanska. Briljantno proizvajanje tega komada omogočila je med drugim le tudi čudovito dovršena izurjenost desne roke, kateri posveča Ševčik posebno pozornost. Najlepša stran mojstrske igre pa je brezdvomno nedosegljivo mila, nežna in sladka katilena, ki pri tokrat proizvajanih skladbah žalibog igra le' postransko vlogo, toda umetnica jo je tudi pri teh redkih in kratkih mestih spravila do popolne veljave. Kot popolnoma istoveljaven tovariš stal je Marici Heritesovi na strani kot spremljevalec in samostojen proizvajalec pianist Veselsky. To je mlad virtuoz na svojem inštrumentu, ki te naravnost očara s svojo plastiko in vratolomno tehniko. Izpod gibčnih njegovih prstov ti je donel na uho Pagliacijev prolog s tako vernostjo, da si zrl v duhu pred zatrtim zagrinjalom z moko pobeljeno njegovo obličje. Tudi tega umetnika diči globoko umevanje in tako priprosta interpretacija proizvajane skladbe, da ga mora vsak glasbeno tudi neizobražen človek poslušati do zadnjega glasu in zasledovati njegovo igro do vsake najmanjše posameznosti. Reči moramo, da smo slišali v nedeljo umetnika po božji volji; ob enem pa moramo občudovati brate Čehe radi njihove neumorne marljivosti v narodnodružabnem oziru ter le želimo, da bi jih mariborski Slovenci posnemali ter se od njih učili! (Opomba: Ta koncertni večer je namreč priredil „Klub Čehov" v Mariboru). listnica uredništva. G. C. G. v Casselu na Hessenskem: Obrnite se na bližnji avstrijski konzulat! Če nič ne dosežete, sporočite! Loterijske številke. Trst, dne 30. septembra 1905: 39, 45. 62, 89, 75. Line, „ „ „ ,. 53, 43, 71, 14, 20. Kdor kakao in čokolado, tarna bodi priporočen: Ivana fioffa Kandol-Kakao ki ima najmanj tolšče 7 sebi, je torej najlaže prebaven, ne provzroča nikoli zaprtosti in je ob najboljšem okusu izredno poceni Pristen samo z imenom Ivan Boff in z levjo varstveno znamko. Zavoji po V* kg 90 vinarjev . » '/s » 50 > Dobiva se povsod. Zahvala. Povodom prerane smrti našega ljubljenega sina. oziroma soproga in očeta, gospoda leopotda Kupnima paznika premogokopske družbe v Trbovljah došlo nam je toliko izrazov srčnega sožalja. da nam ni mogoče se vsakemu in vsem. ki so nam skušali v najbridkejših urah olajšati neizmerno bolest, posebej zahvaliti. Zahvaljujemo se torej tem potom vsem onim številnim gospem in gospodom trboveljskim, ki so nam med boleznijo nepozabnega rajnkega na tako blag'na$ih izkazali svoje sočutje in so v toli-kemštevilu spremili dragega pokojnika k večnemu počitku. — Posebno si štejemo v dolžnost najtop-leje se zahvaliti velečastiti obitelji Lapornikovi cenjenim gospodom sošolcem njegovim in slavnemu pazniškemu in delavskemu podpornemu društvu za darovane prekrasne vence, zadnjemu še posebej za mnogočastno spremstvo ter za ganljivo petje in godbo; srčna hvala velespoštovani obitelji Režu-novi za tolažilno požrtvovalnost in ves njen trud. iskrena hvala konečno slavnemu uradništvu in učiteljstvu trboveljskemu in vsem našim našega blagega pokojnika prijateljem, ki so od blifco !n daleč prihiteli izkazat mu zadnjo čast. Bog plati! Priporočamo ga v blag spomin. V Trbovljah, dne 3. oktobra 1905. (505) 1 Žalujoča rodbina Rupnikova. TrgoVina s papirjem, pisalnim in risalnimi potrebščinami prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart Rotovška ulica 2 CELJE Rotovška ulica 2 priporoča kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir. Novosti: Studenčni kataster, dnevnik ^ občinskega zaklada, dnevnik > za občine , 1 ubožnega zaklada j Dopisnice za naznanila izostanka vojaških prememb Izpisek iz zemljiške knjige a) posestni Razdelitev učne tvarine, spisal veljavno samo > za naučne namene K. Marschitz svinčniki peresa peresniki radirke kamenčki tablice gobice črnilo Trgovske knjige Odjcmalttc Knjižice po raznih cenah. Največja zaloga vseh tiskovin za občinske urade, krajne šolske svete, učiteljstvo. župnijske urade, okrajne zastope. užitnin3ke zastope, hranilnice, posojilnice, odvetnike, notarje in privatnike. Lastna zaloga šolskih zvezkov in risank. Papirnate vreče Stambilje Dopisnice Albumi za slike, dopisnice in poezije. Priznano dobro blago. v vseh velikostih Črtane. z eno ali dvema kolonoma. v papir, platno, gradi, ali pol usnje vezane. vseh velikosti po originalnih tovarniških cenah. peCatniki. vignete, (Siegelmarken) za urade in privatnike izvršujejo se v najkrajšem Času Svileni papir v vseh barvah. umetne, pokrajinske in s cvetlicami od napriprostejše do najfinejše izpeljave. IMIolitveniki za birmo, vez v raznih barvah. Pismeni papir v kasetah in mapah. Zavitki za urade v vseh velikostih. ^AnilrS za tiskovine in pisarniške potreb-wdlIHI scine so brezplaCno na razpolago. Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene. (unard-£ine. j Najpripravnejša. najcenejša in dobra vožnja iz Ljubljane v Ameriko je in ostane preko Trsta z brzoparniki prve angleške parobrodne družbe uCunard-Line", to je gotovo in se ne da vtajiti. Veliki, moderno opravljeni, snažni parniki te družbe odhajajo iz Trsta vsake 14 dni. Pouk in vozne liste daje oblastno potr- Am<|wa{ ftfttacpk (losluženi uradnik držav. 3 eni zastopnik !»•»»»\J želez. in hišni posestnik V LJUBLJANI, Slomšekove ulice 25, blizu cerkve Srca Jezusovega. Kdor želi več pojasnila, naj tu pismeno povpraša ali pa osebno v pisarno pride. — Po kolodvorih in cestah nikdo ne čaka in tudi na druge silne načine nihče ne vabi. s kožo po 1 gld., brez kosti 1 gld. 10 kr., pleča brez kosti 90 kr., slanina in suho meso po 80 kr., prešičevi in goveji jeziki 1 gld., glavina brez kosti 45 kr. kilo. Salame dunajske 80 kr., Ia Krakovske fine po 1 gld., iz šunke zelo priljubljene 1 gld. 20 kr., Ia ogrske trde 1 gld. 50 kr., fine ogrske 1 gld. 80 kr. kilo, velike kranjske fine klobase po 20 kr. — Slivovka, brinovec pravi 1 gld. 20 kr., 2. vrste po 1 gld., 3. vrste po 70 kr. liter, brinov cvet (Essenz) naturni, liter 2 gld. — Kisla repa kila 7 kr., od 50 ki. naprej; to pripoznamo dobro blago pošilja po povzetju od 5 kil naprej JANKO EV. SIR C, prekajevalec in razpošiljalec|živil v KRANJU. Pridna in poštena prodajalka izurjena v špecerijski in manufakturni stroki. želi spremeniti svoje mesto. C. ponudbe na upravništvo »Domovine" pod šifro »prodajalka". (5o4) 2-1 SVOJI K SVOJIM! Opozarjamo vsakega varCnega rodoljuba na edino hrvatsko vavarovalno zadrugo ,CROATIA< pod pokroviteljstvom kralj, glavnega mesta Zagreba. Ista zavaruje na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem vse premičnine, živino in pridelke proti ognju po najnižjih cenah. Vsa pojasnila daje: Podružnica „Kro- atiae" v Trstu. (289) 26-11 - 0 » Zastopniki se iSCejo po vedi krajih Kranjske, Štajerske in Koroške. naznanja, da je znižala obrestno mero od I. pro-= sinca 1905 pri zemljiških posojilih od pet na štiri in tričetrt odstotke. Za občinska in korporacijska posojila v okrajih Gornjigrad, Sevnica, Šoštanj, Šmarje in Vransko pa od pet na štiri in pol odstope. Obrestna mera za hranilne vloge ostane kot je - bila dosedaj 4%. -------- (14) 40 Zvezna tiskarna se priporoča častiti duhovščini, slavnemu učiteljstvu. pisateljem in p. n. občinstvu za vsakovrstno izvrševanje tiska od navadne do najmodernejše oblike. — Ker je bogato založena z najmodernejšimi črkami in okraski ter opremljena z motornim, oz. električnim obratom, lahko izvršuje največja dela v vsaki množini. V zalogi ima in tiska v več barvah izdelane krasne diplome. — Dalje: uradne tiskovine, kuverte, račune, pismene papirje, cenike, etikete, bolete. časopise, knjige, brošurice, cirkularje. reklamne liste, lepake, opomine, vabila, podobice, spovedne listke, molitvenike. mrtvaška naznanila, razglednice, hranilne in zadružne knjižice, poročna naznanila, napise za slavoloke itd.; sploh izvršuje v kratkem času vse v tiskarsko stroko spadajoče stvari okusno in ceno. — Veleč, duhovščini, slavnemu učiteljstvu. župnijskim in občinskim uradom, krajnim šolskim svetom, posojilnicam ter p. n. občinstvu se priporoča za vezavo knjig v priznano trpežni izpeljavi. — Za posojilnice, hranilnice in druge zavode se izdeljujejo hranilne knjižice vezane v celo ali pol platno z zlatim ali črnim tiskom po nizki ceni. Vzorci vedno na lazpolago. — Postrežba točna. — Za mnogo-brojna naročila se priporoča--- o knjig v priznano trpežni izpeljavi. — Za posojilnice, hranilnice in druge zavode Zvezna knjigoveznica. Najlepše železne, (498) 1 v ognju pozlačene Suhe gobe, mališno štupo, orehe laneno seme, oves, pšenico, ječmen, rž, krompir, fižol, lečo, proso, ku-mino, seme od sonlčnic, kamelice, konoplje, deteljno seme, sploh vse deželne pridelke kupuje (42)50-35 Ant. Koleno, trgovec v Celju Narodni dom. Slavnemu občinstvu pa priporoča svojo bogato zalogo vedno svežega špecerijskega blaga_ na debelo in drobno, kakor tudi pristno domače vino v sodih od 56 ltr. naprej vse po najnižji ceni. Svoji k svojim ! ^ Ravnokar je izšla w . v zalogi J. Blasnika nasl. v Ljubljani VELIKA / Slav. občinstvu uljudno na- > znanjava, da sva skupno prevzela z 20. t. m za navadno leto z mešanim blagom iti železnim) ter Ker sva trgovino povečala in popolnoma prenovila ter založila z najraznovrstnejšimi predmeti, zagotavljava vsem cenj. odjemalcem najboljšo postrežbo po nizki ceni. Kupujeva tudi vse deželne pridelke po najvišji ceni. kateri je slovenskega in nemškega jezika popolnoma zmožen in je kako trgovinsko šolo z dobrim uspehom obiskal — za tovarno na deželi pod dobrimi pogoji. Lastnoročno pisane ponudbe pod šifro »M. na upravništvo ..Domovine". JO?- Blasnikova „Vellka Pratika", ktero je izdajala c. kr. kmetijska družba nad pol stoletja, izhaja od svojega rojstva že čez sto let, je edinole prava, starodavna „ Pratika", ktero je mnogo let skrbno urejal rajni prvoboritelj Slovencev, dr. Janez Bleiweis in v.č. g. župnik Blaž Potočnik ter razni drugi učenjaki duhovskega in svetnega stanu. Ta „Pratika" ima na prvi strani podobo sv. Jožefa kot uradno potrjeno varstveno znamko. Zatorej zahtevajte vedno le Blasnikovo ,,Veliko Pratiko", vsako drugo zavrnite kot nepravo !.! ! „Vel. Pratika" stane 24 v. ^ ,,Vel, Pratika" stane 24 v. Priporočujoč se p. n. občinstvu za mnogobrojen poset. bilježiva velespoštovanjem ZUPANC & ZAGODE Zacinjenje in popravila vsake vrste ■v- točno in ceno. trgovina z mešanim blagom in železnino (478) 3-3 v Šoštanju. Najugodnejši pogoji = za zavarovanje. = ^^ zavarovalna družba ki ima ^^^ slovenskega \ ^ b ve glavnega zastopnika v Trstu ^gS ^ a^^^^ zavaruje na življenje in na do- hodke — na vse načine po zel° postavkih. 3 ^^^^^ Natančnejša pojasnila daje ^^ glavno zastopstvo za slovenske dežele v Trstu ulica Torre Bianca št. 21 I. nadstropje in njegova okrajna zastopstva v vseh mestih in večjih krajih. "^Pl se priporoča p. n. naročnikom za vsa v njegovo stroko spadajoča dela kaker za vsakovrstno montiranje parnih kotlov, za parne stroje v barvarijah, belilnicah, kožarnah, tovarnah za sveče in magarin itd., paro- in vodovode v bakru in železu. f // (238) 50-43 Pri prvovrstni avstrijski zavarovalni družbi proti (228) požaru in za življenje najdejo 17-10 posredovalci kot krajevni in okrajni zastopniki izplačujoči se postranski posel, kot glavni zastopniki in stalni potovalci pa dobro trajno službo. Ponudbe pod „15.305" Gradec, poste restante. Man beachte dle Fabrikmarke. W SinqerCo.NahmascliinenAct.6es. . „ . . . . -----j za domačo porabo m obrtne sVrhe Ysak šivalni stroj ima varstveno znamko. | yPS|{> Velika trpežnost in vzorna konstrukcija usposobljajo stroje do najvišje == tvornosti ter so vsakomur v uporabo. = Brezplačni pouk v šivanju in vseh načinih = modernega in umetnega vezenja- Singepj evi šivalni str»oji so na največjih svetovnih razstavah odlikovani z največjimi priznanji. Singer Co. delniška družba šivalnih strojev CELJE, Kolodvorska ulica štev. 8. (152) -54 kateri je vešč tudi hmeljarstva s takojšnim nastopom. Plača po dogovoru. Ponudbe naj se pošiljajo upravništvu »DOMOVINE« do 15. oktobra. Zdravstveni hlačniki ..Patent Macir # se dobivajo & 40.65,80.120,135, svileni 150,180, za dečke 25,35,50,60, svileni 90 v naslednjih prodajalnah: BraslovSe, Peperko Tom. Celje, Puttan N. Dobrna, Strasser Paul. Ootovlje, Malgaj Fr. O-ornji grad, J. Božič. Hrastnik, Bauerheim P. Loka, .Taksa Ivan Mozirje, Žuža Fr. (386) 44—9 Nova oerkev,r;Arlie Mih. Polzela, Oizel Josip Reiloa, Konzumno društvo. Zlblka, Založnik J. Št. Jurij ob j. ž., Kavčič M. Št. Jurij ob T., Rizman M. Št. Peter, Korun Fr. Šmarje, Štupica Fr. Šmarje, Losehnik Jan. Teharje, Wengust Fr. Trnovlje, Fazarino A. Vransko, Schwentner K. Vojnik, Zottl Fran. Žusem, Gajšek Flor. Prodajalne v drugih krajih daje c. kr. izkl. pr. tovar. za hlačnike Fr. Mach, Brno. izdeljuje in priporoča: Vidrovo žitno kfivo. (499) 6-9 Juhni pridatek /namka „Vydra'. Juhne konserve firahove. lečne. gobove in riževe), blati (specialiteta: jDessert delicat' inmasleni oblati), umeči limonadmi bomboni ,,Ambo". Dišava za pecivo' ..Buhtin". Napravite poskus! Kolekcije vseh teh izdelkov 3 K 20 v in poštnina. vešča slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, delujoča kot mundantinja 1 'U leta v notarski pisarni, išče primerne službe, bodisi v kaki pisarni ali kot kasirka itd. Pisma blagovole se poslati pod ,,Marljivost II'' poste restante Celje. 497 2—2 Pozor! Čitaj! Bolnemu zdravje! (369) 20—10 Pozor! Citaj! Slabemu moč! Pakraške kapljice in slavonska zel, to sta danes dve najpriljubljenejši ljudski zdravili med narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse strani sveta. Pakraške kapljice: Delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstranujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri. pospešujejo prebavo, zganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrzlico in vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastajo. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in madron: zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. — Naj. vsakdo naroči in naslovi: Peter Jurišič, lekarnar v Pakracu št. 105, Slavonija. Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem. Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 12 stekleničic (1 ducat) 5 K, 24 stekleničic (2 ducata) 8 K 60 v, 36 stekleničic (3 ducati) 12 K 40 v, 48 stekleničic (4 ducati) 16 K, 60 stekleničic (5 ducatov) 18 K. Manj od 12 stekleničic se ne razpošilja. Slavonska zel s Se rabi z vprav sijajnim in najboljšim uspehom proti sušici, proti zastarelemu kašlju. bolečinam v prsih, zamolklosti. hripavosti v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti bodenju, kataru in odstranjuje goste sline ter daluje izvrstno pri vseh. tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolečinah. Cena je sledeča, (franko na vsako pošto): 2 originalni steklenici 3 K 40 v: 4 originalne steklenice 5 K 80 v; 6 originalnih steklenic 8 K 20 v. Manj od dveh steklenic se ne razpošilja. Prosim, da se naročuje naravnost od mene pod naslovom: P. JURIŠIČ, lekarnar v Pakracu štev. 105, Slavonija. Potnikom v Ameriko v prevdarek!,! Najstarejša tvrdka za špediranje potnikov ZWILCHENBART BASEL (Švica) Centralbalmplatz št. 9 sprejema potnike za linijo čez Pariz-Havre po najnižjih cenah; — vožnja na morju 1$ 6 do 7 dni; odhod parobrodov redno vsako soboto. — Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov do Havre. — Govori in piše se v vseh jezikih. Kdor hoče potovati, naj se pismeno obrne zaupljivo na nas, In sprejel bode brezplačno najboljša pojasnila. (449) 17—5 i ^TQTnTnTQTQTQT0T»InYoIoToToT«T^ IS IC M C M C M fc N IG M C M C m C M C m C m C m d m C H C Ljudevit Borovnik puškar y Borovljah (Ferlach) na Koroškem se priporoča v izdelovanje m- vsakovrstnih pušk -m za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje samokres-nice, sprejema vsakovrstna popravila ter jih točno in dobro izvršuje. — Vse puške so na c. kr. preskuševalnici in od mene preskušene. — Slovenske ali nemške cenike na zahtevanje (255) zastonj in poštnine prosto. 50—20 u 31 N s m p m s I! N manj delavske sile potrebujejo gasilna društva pri brizgalnicah vi^mc, jn _nrPtn) Poljska ulica št. 14.