Štajerski
Ptuj, četrtek, 31. julija 2003
letnik LVI . št. 30 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 250 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993
Ptuj
Tudi Duplek partner Stran 3
Srediè~e
Sezona kislih kumar Stran 4
Gorišnica
Luk in vino Stran 6
Ljutomer
Diamantna Martina Stran 12
Ormož
Potovanje med cvetjem Stran 19
^RELAX^
SPECIALIST ZA ADRIATIC
Haložan

Natafc

MESTNA OBČINA PTUJ
Spoštovati in živeti praznike je za človeka ravno tako pomembno kot ustvaijati materialno blaginjo.
Zato vas v počastitev praznika Mestne občine Ptuj vabim na skupno praznovanje. Veselim se srečanja z vami in vam hkrati
anca
Center interesnih dejavnosti Ptuj te dni gosti udeležence mednarodne izmenjave mladih ustvarjalcev na področju vizualnih umetnosti, ki vključuje več kot 30 mladih iz petih evropskih držav. V projekt je že od zamisli dalje aktivno vključena tudi skupina mladih Ptujčanov.
RADIOPTUJ
89,8«98,e'l04T3
Radenci . Uspešno poslovanje Radenske
Vsakemu Slovencu
37 litrov
V šestih mesecih letošnjega leta so v Radenski, d.d., iz Radencev zabeležili prodajo 75.187.000 litrov mineralnih in brezalkoholnih pijač Radenske, kar je 3,3 odstotka več od lanskih rezultatov v tem času in je na ravni načrtovanih rezultatov za ta čas.
Radenska je v največjo sezono prodaje mineralnih in izvirskih voda ter brezalkoholnih pijač vstopila pripravljena tako glede naložb v nove polnilne linije, novosti v ponudbi brezalkoholnih
pijač kot tudi organiziranosti dela v času največjih povpraševanj z zaposlitvijo dodatnih sezonskih delavcev in prilagodljivosti delovnega časa potrebam trga. "Dobre fizične rezultate poslovanja v prvih šestih mesecih letos spremljajo tudi dobri finančni podatki, tako da je Radenska, d.d., v prvem polletju poslovanje zaključila zelo uspešno, kar kažejo prvi, še neuradni in nerevidirani podatki," je poudaril generalni direktor Radenske, d.d., Zla-tko Hohnjec.
"Čisti prihodki iz prodaje tako znašajo 5,256 milijarde tolarjev in so za 5,6 odstotkov večji v primerjavi z lanskimi šestimi meseci. Posebej pomemben je poslovni izid iz poslovanja, ki v polletju znaša 735 milijonov tolarjev, čisti poslovni izid — po obra-
čunanih davčnih obveznostih - pa znaša 523 milijonov, kar je za 33 odstotkov več kot lani v polletju. Do konca leta načrtujemo prodajo 152,6 milijona litrov mineralnih in pitnih voda ter brezalkoholnih pijač."
V tem času v Radenski inte-zivno tečejo nekatere naložbe v tehnologijo - njihov obseg znaša 1,2 milijarde tolarjev in bodo predvidoma končane do jeseni. Hkrati v obratu Boračeva poteka gradnja novih delavnic ter skladišč rep-romateriala in propagandnih materialov, vse letošnje naložbe pa bodo med drugim prispevale k boljšemu varovanju okolja, učinkovitejši proizvodnji in varovanju vrelcev, saj so v letošnjem letu pričeli obnovo vrelcev na območju Bo-račeve.
Miha Šoštarič
Ptuj . Ob 8. občinskem prazniku
Za inovativnost na
vseh področjih
Z balonarskim praznikom so se v Mestni občini Ptuj pričele letošnje prireditve ob 8. prazniku Mestne občine Ptuj. Potekale bodo do 5. avgusta.
Osrednja prireditev bo v so-	rednji ptujski trgi in ulice.
boto, 2. avgusta, na dvorišču	Pred osmim praznikom
minoritskega samostana, v ve-	Mestne občine Ptuj smo se
černih urah pa se bodo v eno	pogovarjali z županom dr.
samo zabavišče spremenili os-	Štefanom Čelanom, ki je
odgovoril na nekaj najaktualnejših vprašanj, s katerimi se ta trenutek ukvarjajo v Mestni občini Ptuj.
Pogovor na strani 8.
Foto: Črtomir Goznik
Baloni so konec tedna obarvali nebo nad Ptujem in okolico.
9770040197060
Doma
Aneks h kolektivni pogodbi podpisan
LJUBLJANA - Vlada in reprezentativni sindikati javnega sektorja so slovesno podpisali aneks h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti ter dogovor o visini in naoinu uskladitve osnovnih plač ter visini regresa za letni dopust za leti 2004 in 2005. Minister za notranje zadeve Rado Bohinc in vodja sindikalne pogajalske strani Bojan Hribar sta po podpisu izrazila zadovoljstvo z doseženim dogovorom in ob tem tudi optimizem pred delom, ki jih čaka jeseni. Tedaj se bodo usklajevali o predlogu zakona o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju, se pogajali o sklenitvi pokojninskega načrta, kasneje pa tudi nadaljevali pogajanja o kolektivni pogodbi za javni sektor. Oba sta se strinjala, da sklenjeni dogovor kaže na visoko stopnjo socialnega dialoga v javnem sektorju.
Afera Depala vas ne potihne
LJUBLJANA - Pripadnik specialne brigade Moris v času afere Depala vas Vojko Smole je v pogovoru za Mladino dejal, da je v tistem času dobival navodila za akcije tudi od tožilca Tomaža Miklavčiča in od tožilke Barbare Brezigar. Povedal je tudi, da je bila "direktiva, da se zasledujejo vsi ljudje v zvezi z Beznikom in ožjim krogom predsednika Kučana", poleg tega pa naj bi se Brezigarjeva udeležila sestanka na 6. upravi obrambnega ministrstva dva dni pred aretacijo, ko naj bi mu dejala, da je že toliko zbranega, da je samo vpra-sanje časa, kdaj bo Smolnikar aretiran. Na njegove izjave se je odzval predsednik SDS in nekdanji obrambni minister Janez Jansa, ki pravi, da je v pogovoru v Mladini več laži kot stavkov, po njegovem pa gre za ponavljanje nekaterih po-tvorb in lažnih obtožb, ki so bile v glavnem zanikane že pred desetimi leti. Brezigarjeva pa je v sporočilu za javnost zanikala svojo vpletenost v dogodke pred Depalo vasjo.
Računalniška oprema za devetletke
LJUBLJANA - Ministrstvo za šolstvo, znanost in sport (MSZS) bo osnovnim solam za izvajanje devetletnega osnovnosol-skega programa letos sofinanciralo 1376 računalnikov, 65 digitalnih projektorjev in 172 digitalnih fotoaparatov. Predvidena skupna vrednost opreme je 322,56 milijona tolarjev. Polovico tega zneska bo zagotovilo MSZS, polovico pa sole. Vrtcem, osnovnim in srednjim solam, solam za učence in dijake s posebnimi potrebami, glasbenim solam, ljudskim univerzam, visjim solam in univerzam pa bo prav tako letos sofinanciralo 6361 običajnih računalnikov, 504 zmogljive, 578prenosnih računalnikov, 468 digitalnih projektorjev, 670 digitalnih fotoaparatov, 31 mrežnih tiskalnikov ter 42 video-konferenčnih sistemov. Skupna vrednost opreme znasa nekaj več kot dve milijardi tolarjev. Polovico tega denarja bo zagotovilo MSZS, preostalo pa vzgojno-izobraževalni zavodi sami.
Slovensko morje izredn očisto
KOPER - Analize kakovosti kopalnih voda, ki jih na 20 odvzemnih mestih ob slovenski obali vsak teden opravijo strokovnjaki Zavoda za zdravstveno varstvo (ZZV) Koper, kažejo, da je slovensko morje tudi letos, tako kot lani, izredno čisto, je za STA povedala vodja oddelka za higieno na ZZV Koper Neva Furlan.
Po svetu
Lov na Huseina zahteval pet žrtev
Bagdad - Lov na strmoglavljenega iraskega predsednika Sadama Huseina je zahteval pet smrtnih žrtev med civilisti. Ameriski vojaki so namreč v nedeljo med iskalno akcijo napadli na neko vilo v Bagdadu in pri tem ubili pet Iračanov. V napadu neznancev na patruljo ameriske vojske v Bagdadu sta bila ranjena dva ameriska vojaka, eden od njiju pa je kasneje umrl. Arabska televizija Al Arabija je sicer predvajala amaterski videoposnetek neke oborožene skupine, ki se je zavzela za boj proti ameriskim okupacijskim silam v Iraku. Medtem so po zasedanju sveta prehodne iraske vlade sporočili, da bi prva izvrsilna veja oblasti v Iraku po padcu Husei-novega režima lahko že v torek izbrala svojega predsednika.
Policija proti teroristom
Rijad - Savdska policija je severno od prestolnice Rijad v okviru protiteroristične kampanje napadla neko kmetijo, na kateri naj bi se skrivali iskani oboroženi skrajneži. Pri tem jeprislo do strelskega obračuna, v katerem je bilo ubitih sest skrajnežev in dva policista, se osem policistov in en skrajnež pa so bili ranjeni. Policija je prijela le enega iskanega oboroženega skrajneža, kije bil ranjen, aretirali pa so se stiri ljudi, ki so iskanim skrajnežem zagotavljali zatočišče.
Izkopavajo največje grobišče
Sarajevo - Na vzhodu BiH so začeli z izkopavanjem trupel iz največja množičnega grobisča doslej. Sodnomedicinski strokovnjaki domnevajo, da je v grobisču v Crnem Vrhu v bližini Zvornika več kot 300 žrtev pokola srbskih enot nad muslimanskimi prebivalci Srebrenice. Pri izkopavanju sodelujejo tudi strokovnjaki Mednarodnega sodisča ZN za vojne zločine na ozemlju nekdanjeJugoslavije in mednarodnih mirovnih enot SFOR. Domnevajo, da so trupla po pokolu v Srebrenici julija 1995 najprej pokopali v nekem drugem kraju, kasneje pa so posmrtne ostanke prenesli v grobisče v Crnem vrhu, da bi tako prikrili sledi zločina.
Prejeli smo
Problematika ptujske KTV
O bodoči u reditvi kabelske televizije na Ptuju kot delniške družbe so bila občanom v medijih predstavljena različna stališča, žal enostranska, ki občanom ne povedo, kaj so pravi razlogi za spremembo in kateri cilji se želijo doseči.
Ureditev statusa kabelskega sistema pomeni ureditev upravljanja finančnega in stvarnega občinskega premoženja. To premoženje je vredno 125 milijonov tolarjev in prinaša letno iz naslova naročnin preko 100 milijonov tolarjev prihodkov.
Kateri so cilji komisije?
Predlog komisije, ki jo je imenoval župan, in dela v skladu s sklepom mestnega sveta, da se kabelsko distribucijski sistem CATV Ptuj preoblikuje v delniško družbo, je uresničiti naslednje cilje: omogočiti mestnemu svetu upravljanje in nadzor nad kabelskim sistemom in nad porabo prihodkov, ki jih ustvarja, občanom pa priznati njihov delež, ki so ga vložili preko pogodbe o sofinanciranju v izgradnjo kabelskega sistema. V tem trenutku občani ne morejo vplivati ne na upravljanje s kabelskim sistemom, niti na višino stroškov. So le naročniki, ki plačujejo naročnino. S tem ,ko bi jim razdelili delnice nove delniške družbe, bi postali solastniki in imeli možnost vplivati na upravljanje.
Ali so danes občani lastniki kabelskega sistema?
Nekateri kot razlog za nasprotovanje ureditvi kabelskega sistema kot delniške družbe, navajajo, da so proti, ker da je kabelski sistem ""naš", od občanov. Take izjave so zavajajoče, ker ne povedo, kaj pomeni, da je nekaj "naše", in kateri so tisti občani, ki bi naj bili lastniki kabelskega sistema.
Pogodbe o sofinanciranju izgradnje so zavezale občane k financiranju in obljubljale sprejem televizijskega signala. V nobeni pogodbi pa ni bilo predvideno, da bi občani pridobili kakšno stvarno pravico na kabelskem sistemu, ker so bili že takrat načrti drugačni. Sklenjen je bil poseben sporazum, po katerem bi izgrajeni kabelski sistem prešel v upravljanje Radia-Tednika kot
družbenega podjetja. Zadnji Izvršni svet prejšnje občine Ptuj je temu nasprotoval in tega sporazuma ni upošteval, kar se je kasneje pokazalo za popolnoma pravilno. Radio-Tednik je namreč v procesu lastninjenja družbenega premoženja postal delniška družba v zasebni lasti, isto bi se zgodilo s kabelskim sistemom.
Danes so občani lastniki samo priključka in hišne instalacije. V resnici je kabelski sistem toliko "naš", kot je "naša" občinska stavba ali občinsko stanovanje ali poslovni prostor, ki ga občina daje v najem. Če bi občani bili lastniki CATV sistema, bi že zdavnaj sami ustanovili svoje podjetje in ne bi potrebovali ne upravnega odbora ne občinskega sveta. Solastnino na kabelskem sistemu bo lahko občan dokazal samo z ustreznim dokumentom (vrednostnim papirjem, delnico), ki mu ga mora izdati sedanji lastnik, to je mestna občina Ptuj.
V čem je razlika med komanditno delniško družbo in delniško družbo s stališča občana?
Ob obravnavi delovnega gradiva na mestnem svetu so s poudarjanjem pomembnosti svojih pripomb o "strokovnosti" delovnega gradiva posamezni svetniki dejansko hoteli odvrniti pozornost od bistvenih vprašanj, ki izhajajo iz razlike med komanditno delniško družbo in delniško družbo - to je od vprašanja, kdo bo v bodoče upravljal s kabelskim sistemom, ali nekaj posameznikov ali občinski organi skupaj z občani, in od vprašanja, ali občanom priznati solastninsko pravico nad kabelskim sistem v resnici ali samo z besedami.
Upravni odbor CATV sistema je predlagal, da se kabelski sistem preoblikuje v komanditno delniško družbo, ta predlog v mestnem svetu zagovarja gospa Magdalenc, kar je izrecno povedala v zaključku svoje razprave o delovnem
gradivu na mestnem svetu, in to kljub temu da je mestni svet že sprejel odločitev, da se CATV sistem Ptuj preoblikuje v delniško družbo, kar je tudi usmeritev za delo naše komisije.
Za občane niso pomembne organizacijske razlike med obema oblikama, ampak se sprašujejo, kaj se bo spremenilo za njih. Pri komanditni delniški družbi se za občane ne bo spremenilo nič, še naprej bodo zgolj naročniki. Občani ne bi dobili delnic, ki bi jim dale prave lastninske pravice — komanditni delničar nima pravice določati, kdo bo sedel v upravi, kako bo upravljal z premoženjem, lahko samo čaka, da bo dobil kakšno dividendo, če bo prišlo do nje. Take delnice ne bodo mogli nikomur prodati, saj nima vrednosti. V drugem primeru, pri delniški družbi, pa bodo lahko dobili delnice, s katerimi bodo postali solastniki in imeli možnost vplivanja na upravljanje s premoženjem družbe. Taka delnica predstavlja realno premoženje in se lahko tudi proda. Koliko delnic se bo razdelilo med občane, pa je odvisno od odločitve mestnega sveta.
Koliko delnic razdeliti občanom?
Komisija predlaga, da se občanom, ki so financirali izgradnjo kabelskega sistema, prizna njihov delež. Edini način, da se to izvede, je izročitev delnic bodoče delniške družbe, ki bi upravljala s kabelskim sistemom. Pri oblikovanju predloga za določitev števila delnic, ki naj se razdelijo občanom, podpisnikom pogodb o sofinanciranju izgradnje, komisija ni našla ustreznih podatkov in računovodskih evidenc, ki bi omogočali realen izračun razmerja vloženih finančnih sredstev s strani občanov. Mestnem svetu je bilo zato predlagano, naj sprejme politično odločitev in vsem občanom, ki so financirali izgradnjo, v enakih deležih prizna zasluge za izgradnjo kabelskega sistema in
jim izroči 50% delnic glede na višino sedanje vrednosti kabelskega sistema.
Odbor za finance in Odbor za gospodarstvo v mestnem svetu sta gradivo s tem predlogom označila kot nestrokovno. Gospa Magdalenc, ki vodi Odbor za finance, je med drugim zahtevala, da se iz gradiva črta stavek, da je odločitev o določitvi števila delnic ""politična odločitev mestnega sveta". Tej zahtevi mestni svetniki niso nasprotovali, nekateri so celo odobravajoče prikimavali, pa tudi novinarji tega kasneje niso komentirali.
Ob tem se mi je postavilo vprašanje, kakšne odločitve pa sprejemajo lokalni politiki, če ne političnih, in kaj si ptujski mestni politiki predstavljajo pod pojmom "politika". Da v bodoče ne bo prihajalo do nesporazumov, kaj pomenijo nekateri izrazi v delovnem gradivu komisije, navajam opredelitev pojma politika v brošuri Vodič po komunalni politiki (Leitfaden durch die Kommunal-politik, avtor Wolfgang Gisevius), izšla leta 1991, prevedena v slovenščino leta 1994, in jo toplo priporočam vsem, ki se ukvarjajo z občinsko politiko. "Politika" pomeni "izbirati med različnimi možnostmi delovanja". Te alternative so plod različnih (skupinskih) interesov, ki jih je včasih treba šele ugotoviti oziroma razčleniti, da jih lahko prepoznamo (Komu kaka stvar koristi oziroma komu škoduje?). Različne možnosti odločanja temeljijo na vrednostnih predstavah. Če se priznajo različni interesi in različne vrednostne predstave, potem ne more več obstajati neka splošno veljavna "pravilna" politika, temveč le tista, ki je zame in mojo skupino dobra. Za ocenjevanje politike pa ni dovolj, če se ocenjujejo le odločitve, temveč je treba upoštevati tudi "ne-odločitve", torej to, kar (včasih namenoma) ni bilo storjeno, npr. manjkajoči nadzor nad upravljanjem z občinskim premoženjem.
mag. Metod Grah
Gornja Radgona • 7. seja občinskega sveta
Odvoza smeti niso podražili
Na dnevnem redu sedme redne seje so imeli člani radgonskega občinskega sveta sedemnajst točk, med drugim pa jih je župan občine Anton Kampuš obvestil o izvrševanju proračuna občine Gornja Radgona za obdobje januar — junij 2003.
Proračun za leto 2003 predvideva, da bi celotni prihodki ter s tem tudi odhodki dosegli nekaj več kot 1,575 milijarde tolarjev, oceno prvega polletja pa je podal župan: "Ugotavljamo, da smo porabili toliko proračunskih sredstev, kot smo planirali. Vsi projekti, ki smo si jih zastavili, potekajo, izvajalci del pa so izbrani. V drugem delu leta 2003 se bomo lotili izdelave pločnikov v Ivanjcih, asfaltiranja nekaterih občinskih cest ter nujnih vzdrževalnih del na vodovodnem omrežju."
Člani občinskega sveta pa niso sprejeli zvišanja cen za odvoz komunalnih odpadkov oziroma je župan Anton Kampuš to proble-
matiko na željo članov sveta, ki so bili mnenja, da imajo premalo podatkov za odločanje, prestavil na eno izmed prihodnjih sej. S kon-cesionarjem za odvoz odpadkov podjetjem Letnik-Saubermacher iz Lenarta že od začetka leta potekajo pogajanja o novih cenah. V občini Gornja Radgona so za odvoz komunalnih odpadkov veljavne sledeče cene: 1.682,84 tolarja (120-litrska posoda), 2.930,59 tolarja (240-litrska posoda) in 13.989,99 tolarja (1100-litrska posoda), koncesionar pa zahteva tele cene: 2.065 tolarjev (120-litrska posoda), 3.676 tolarjev (240-litrska posoda) in 17.336 tolarjev (1100-litrska po-
soda). "Nova cena vsebuje ravnanje z ostalimi odpadki, ravnanje z ločenimi frakcijami, ravnanje s kosovnimi odpadki, ravnanje z nevarnimi odpadki, sredstva občine ter davek na dodano vrednost," je o odločanju o novih cenah odvoza smeti dejal direktor podjetja Letnik Saubermacher Anton Letnik ter poudaril, da njegovo podjetje cen odvoza komunalnih odpadkov ni spremenilo že od leta 1999. V občinah Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, kjer smeti prav tako odvaža omenjeno podjetje, so nove cene že sprejeli, Anton Letnik pa pričakuje, da bodo še pred koncem letošnjega poletja te pričele veljati tudi v Gornji
Radgoni.
Člani občinskega sveta v Gornji Radgoni so pred koncem sedme redne seje podali pozitivno mnenje k imenovanju doktorja Ivana Rihtariča iz Radencev za direktorja javnega zavoda Ljudska univerza Gornja Radgona. Ker je 18. julija potekel enoletni mandat vršilca dolžnosti direktorja Zavoda za turizem Gornja Radgona, in v tem času ni bil imenovan direktor zavoda, so se člani občinskega sveta odločili, da se Janko Slavič ponovno imenuje za vršilca dolžnosti direktorja tega zavoda do konca letošnjega leta.
Miha Šoštarič
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Se o 9. seji sveta Mestne občine
Duplek zdaj tudi uradno partner
Ptujski mestni svetniki so 17. julija prižgali zeleno luč za pristop občine Duplek k sofinanciranju izgradnje Centra za ravnanje z odpadki Gajke. Pri tem niso imeli nobenega dodatnega pogoja, da bi za ta pristop tudi kaj dodatno iztržili.
Skladno s pozitivno izglaso-vanim sklepom o pristopu bo občina Duplek poravnala vse obveznosti, ki so jih imele do konca leta 2002 vse ob~ine na Ptujskem, sofinancerke investicije v Gajke, od leto{njega leta pa jo sofinancira pod enakimi pogoji kot druge občine sofi-nancerke. Pristop občine Du-plek naj ne bi bil sporen s pogodbo o medsebojnih obveznostih, ki sta jo glede Gajk sklenili Mestna občina Ptuj in Mestna četrt Jezero.
Kot je znano, se za prvotno predvideno lokacijo za regijsko deponijo v Kr~evini pri Vurber-ku, kjer do gradnje ni pri{lo zaradi nasprotovanja tamkaj{njih občanov, urejajo planski dokumenti.
Mestni svetniki so na 9. seji sprejeli tudi osnutek odloka o ustanovitvi prora~unskega sklada. V njem se bodo ločeno zbirala sredstva za izgradnjo Centra za ravnanje z odpadki Gajke in za zapiranje deponije v Brstju. Sprejeli pa so tudi sklep o tem, da bo Mestna ob~-ina Ptuj za izgradnjo I. A faze CERO Gajke najela kredit pri EKO skladu Republike Slovenije v vi{ini 209 milijonov tolarjev. Pri tem skladu bo najela tudi kredit v znesku 68.208.000 tolarjev za izgradnjo prve etape fekalne kanalizacije Spuhlja - l. faza.
Ptujski mestni svetniki so 17. julija svojega župana pooblastili, da bo vložil pobudo za oceno ustanovnosti in zakonitosti Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije v letih 2003 in 2004. Nanaša se na rok za posredovanje zahtevkov pri prodaji nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je prekratek (le 15 dni), da bi lahko občine ministrstvu za finance posredovale vse zahtevane podatke o takšni prodaji.
S sprejemom lokalnega programa varstva okolja - načrta ukrepov je bila zaključena druga faza dela izdelave lokalnega programa varstva okolja za
Sredi junija je bilo za Gajke izdano dovoljenje za poskusno obratovanje za obdobje enega leta za prvo c odlagalno polje. Skladno s predpisi bodo v tem času izvedene različne meritve, kot meritve izcednih voda z odlagališča, emisij odzemnih voda, snovi v zrak in hrupa.
Mestno občino Ptuj. Z njim je kot četrta občina v Sloveniji dobila svoj program varstva okolja.
Za nove cene nekaterih komunalnih storitev se svetniki niso odločili. Kot kaže, želijo pred tem videti vizijo strateškega scenarija Komunalnega podejtja Ptuj, d.d., in možne razvojne scenarije komunalne dejavnosti.
Pobudam, predlogom in vprašanjem, se ptujski svetniki tudi na 9- seji niso izneverili. Vlado Cus je v imenu Zelenih dal pobudo Termam Ptuj, da
bi otrokom s Ptujskega omogočile kopanje po ugodnejših cenah. Predlagal je tudi čim hitrejšo rešitev prehoda za pešce pred trgovino Borovo, še pred pričetkom novega šolskega leta. Milana Petka (SDS) je zanimal program vlaganj v športno infrastrukturo, pri čemer je imel v mislih ureditev javne razsvetljave na pomožnem stadionu, ker se še nič ne dogaja. Njegovemu vprašanju je sledila kar dolga razprava o ptujskem nogometnem prvoligašu, o vseh novih potrebah, ki v zvezi s tem nastajajo, pa zanje
v proračunu ni denarja. Eni so namreč naivno pričakovali, da bo sedaj, ko je Mestni občini Ptuj uspelo za mastne denarje prodati sejmišče, iztržila je namreč kar 257,5 milijona več, mogoče realizirati nekatere apetite. V odboru za družbene dejavnosti so se mimo teh razprav zavzeli za to, da se NK Drava Ptuj zagotovijo potrebni pogoji, ki jih zahteva igranje v prvi nogometni ligi, med investicije za leto 2004 pa naj se vključi tudi ureditev mestnega stadiona, saj gre za občinsko-o lastnino. Svetniška skupina ZLSD, ki jo v svetu predstavljata, Dejan Levanic in Marija Magdalene, se je zavzela za doslednejše spoštovanje odloka o izveskih v Mestni občini Ptuj.
Nekateri svetniki, med njimi Avgust Lah (SDS), bi radi videli, da bi redarska služba ob koncih tedna izvajala nadzor nad gostinskimi lokali, terasa-mo, trgovinami, da bi bilo čim manj oškodovanja. Na vprašanje, kdaj se bo pričelo rušenje starih vojaških skladišč ob Potrčevi, je svetnik Lah izvedel, da jih bodo pričeli predvidoma rušiti septembra, glede bodočih gradenj na tem prostoru pa v tem trenutku še ni nič znanega. Boris Gerl (Zeleni Ptuja) je opozoril na slabo stanje sekvoje, ki zahteva hitro ukrepanje. Marjana Kolaric (SDS) je zanimalo, ali so že odkupljena vsa zemljišča, kjer trenutno poteka gradnja centra za ravnanje z odpadki. Stanislav Napast, vodja skupne občinske uprave, je potrdil, kar so nekateri svetniki že vedeli, da so vsa zemljišča, kjer se dela, odkupljena. Glede obupnega smradu z deponije zaradi bal je ptujski župan dr. Štefan Celan povedal, da se zadeve umirjajo, saj vse bale še enkrat previjajo, preden jih preselijo na novo lokacijo.
MG
Ta teden
Tako je rekel in nic ga ni bilo sram
Besede iz naslova so tiste iz Cankarjevega Hlapca Jerneja, ko so gospodar pa župnik pa župan Jerneju hoteli povedati, da je gospodar gospodar, hlapec pa hlapec; tako so rekli in nič jih ni bilo sram.
Dnevno poslušamo izjave naših današnjih "gospodarjev" o pojavih in reševanju pojavov v Dolini Sentflorjanski in nič jih ni sram govoriti o nemoči preprečevanja korupcije, o čudnih nakupih policijskih čolnov, o dovolilnicah za tovornjakarje, reševanju sodnih zadev, o Depali vasi, izplačevanju enormnih nagrad članom nadzornih svetov, izplačevanju nenormalno visokih odpravnin odstavljenim direktorjem, bogatenju posebnih slojev Šentflorjancev, privilegijih, na drugi strani pa o brezposelnosti, osebnih dohodkih, ki so na meji preživetja, večmesečnemu neizplačevanju osebnih dohodkov, širjenju bede, visoki inflaciji...
Vse je normalno, nikogar ni sram, nihče ni odgovoren oziroma ni odgovarjal za nečednosti. Vehementno se vsi po vrsti izgovarjajo, da stvari niso take, da to nasprotniki napihujejo, novinarji pa si stvari izmišljujejo in napihujejo.
Gre torej za družbo, v katere vodenje se je naselil duh pokvarjenosti, nravstvene sprijenosti, podkupljivosti in oblastništva, ki bi jo bilo mogoče rešiti izključno s pravo politično voljo, te pa očitno ni.
Bo boljše, ko bomo v Evropi? Morda! Ali bo potreben plamen, kot ga je ustvaril hlapec Jernej, ko ni videl več drugega izhoda? Morda! Samo kdo ga bo prižgal?
Sicer pa je delavstvo tudi v Evropi čedalje bolj nezadovoljno s svojimi oblastniki. Pred skoraj 140 leti seje rodila I. internacionala, ki je utrdila mednarodno delavsko solidarnost, sledili sta ji še dve, bo potrebna še četrta in bo ponovno jok in stok za čudno pridobljenim premoženjem, ki so si ga nekateri nagrabili v zadnjem desetletju?
Franc Lačen
Ormož • Kmetijstvo in razpisi
Po hitite z vlogami
Te dni je bil objavljen sklep o razpisu sredstev za finanCne intervencije za razvoj kmetijstva v letu 2003 na obmoCju obCine Ormož. Ker bodo sredstva na voljo do razdelitve, velja z vlogo pohiteti.
Za pospeševanje ukrepov za razvoj kmetijstva in za podpore naložb na kmetijah na območju občine Ormož je na voljo skoraj 17 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev in 45 milijonov tolarjev ugodnih posojil pri Novi KBM (TOM + 0). V minulih letih je bilo za ta namen zagotovljenih nekaj več sredstev, je povedal Miran Klinc, svetovalec za kmetijstvo pri Občini Ormož, vendar se sredstva zaradi slabega položaja v kmetijstvu niso porabila. Ostajala so predvsem tista, ki bi bila namenjena za investicije. Zato se je obseg sredstev zmanjšal,
Na občino Ormož so prejeli 1353 vlog za oceno suše. Miran Klinc, svetovalec za kmetijstvo, je povedal, da gre za začasno oceno, do spravila pridelka se lahko stvari še spremenijo, kar velja posebej za trajne nasade. Zato bodo vsak zahtevek pogledali na terenu 14 dni pred spravilom vsake vrste pri-delkaposebej in šele takrat bo mogoče oceniti, kakšno škodo je dejanskopovzroč-ila suša.
letos pa spet opažajo porast števila vlog.
Gre za državno pomoč, ki jo država preko občinskega proračuna namenja posameznim kmetovalcem. Delo poteka po pravilniku o spodbujanju razvoja kmetijstva, občine pa morajo ob koncu leta podati poročilo o vsakem prosilcu posebej. Nadzor izvaja komisija za nadzor nad državnimi pomočmi z Ministrstva za finance. Večina občin ima podobne pravilnike, po katerih se ravna, do vstopa v EU pa naj bi se še bolj poenotili, ob upoštevanju specifike posameznih kmetijskih območij.
Podpore se namenjajo za tri vrste ukrepov: za varovanje in vzdrževanje kmetijske krajine, za prenos znanja in trženja v kmetijstvu in za posodobitev, razširitev, modernizacijo in razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Pod temi tremi ukrepi se skriva 22 različnih postavk, zato se zainteresirani za podrobnejše informacije lahko obrnete na Kmetijsko svetovalno službo v Ormožu, vloge pa je treba oddati čimprej na Občinsko upravo, oddelek za gospodarstvo.
viki klemenčič ivanusa
Središče ob Dravi • Obisk v PC Gosad
Sezona kislih kumar
Sezona vlaganja kumar je v PC Gosad iz Središča ob Dravi na vrhuncu, kmalu pa bo na vrsti paprika. Spomladanski pridelek rdeče pese je letos vzela suša, zato upajo, da bo jesenska bera boljša.
Kumare v veliki meri uvažajo iz tujine, pri čemer je pomembno predvsem kdo lahko priskrbi primerno kvaliteto in koli~ino za sprejemljivo ceno. Pomo~nik direktorja PC Gosad Ivan Janžekovič je povedal, da je sicer prioritetna domača proizvodnja, vendar v praksi to preprosto ni izved-Ijivo. Dnevno namreč potrebujejo 20 do 30 ton kumar, domačih, bi pa bilo največ za 5 ton dnevno. V Sloveniji ni tradicije pridelovanja kumaric. Te zahtevajo veliko dela, redno trganje, oskrbovanje in
seveda vodo. Za kumare je potrebno tudi veliko delovne sile. V PC Gosad pa je je potrebno vedno manj. Ob posodobitvah, ko so ob oceni tveganja izločili še nekatera fizična opravila, ostalo je le še ročno nasipavanje surovine, lahko proizvodnjo kumar peljejo z manjšim številom delavcev v dveh izmenah. Je pa res, da delajo v sezoni večino sobot, kar jim potem omogoči kolektivni dopust za novoletne in prvomajske praznike. Kumare dobijo vsak dan sveže, saj je hitrost transporta suro-
vine z njive v kozarec izjemno pomembna za kvaliteto izdelka. Kumare pridejo v tovarno že presortirane in zložene po velikosti, izločeni pa so tudi peclji, poškodovani plodovi in podoben odpad. Zanimivo je, da je mogoče majhne kumare uvoziti brez carine, za večje pa je treba plačati 45% carine. Med surovino pred transportom dajo tudi senzor, ki natančno beleži različne parametre, najpomembnejši je temperatura. Včasih so imeli šoferji namreč navado, da so med počitkom, izklopili hlajenje v
Sezona vlaganja kumar je na višku.
Gornja Radgona • Skupščina ARCONT-a
Dobiček 239 milijonov tolarjev
Na tokratni skupščini ARCONT-a iz Gornje Radgone je število prisotnih glasov predstavljalo 94,3 odstotka osnovnega kapitala, kot nadpolovični lastnik pa je bil prvič prisoten avstrijski partner Containex Container - Handelgesellschaft iz Dunaja, na katerega je prejšnji lastnik prenesel svoj lastniški delež.
Delničarji so se na tokratni skupščini seznanili z letnim poročilom družbe za leto 2002 ter z mnenji revizorja in nadzornega sveta. Obravnavan je bil predlog sklepa uprave in nadzornega sveta o uporabi bilančnega dobička, ki je konec leta 2002 znašal dobrih 239 milijonov tolarjev. Preneseni čisti dobiček iz leta 2000 in njegov revalorizacijski popravek se odvede v druge rezerve iz dobička, preneseni čisti dobiček iz leta 2001 in ostanek čistega dobička iz poslovnega leta 2002 pa se razporedi v preneseni dobiček družbe za naslednje obdobje, so sklenili.
Po dopolnjeni določbi Zako-
na o gospodarskih družbah o pravicah manjšinskih delničarjev je Kapitalska družba uveljavljala svojo pravico. Ne glede na nasprotovanje pa je zaradi zadovoljstva z delom uprave in nadzornega sveta bila obema podeljena razrešnica za leto 2002. Sredstva bodo v ARCONT-u namenili za investiranje v tehnološko opremo in razvoj. Oboje je ob nagli rasti podjetja ter pogostih ozkih grlih v proizvodnji nujno potrebno.
Po izteku mandata je bil za novo mandatno obdobje petih let s strani nadzornega sveta ponovno imenovan dosedanji direktor Branko Kurbus, dipl.
inž. strojništva.
Sicer pa se v tem obdobju v ARCONT-u spoprijemajo z zelo povečanimi naročili, med drugim delajo tudi bivalne enote za Irak. Poleg oken iz umetnih mas imajo precej naročil tudi za aluminijasta. Največjo težavo pri tem imajo s pridobitvijo dodatnih delavcev za zaposlitev na delovnih mestih v proizvodnji. Kljub veliki brezposelnosti v Pomurju namreč zaradi strukturne neskladnosti ponudbe in povpraševanja po delovni sili ne dobijo zadostnega števila ustrezno usposobljenih kadrov.
MŠ
Ivan Janžekovič, pomočnik direktorja PC Gosad, pravi, da je prihodnost v delikatesnih izdelkih.
hladilniku, da ni ropotalo. To za surovino seveda ni bilo dobro. Z "medvedkom" med surovino, se to sedaj več ne da.
Kumare so najmnožičnejši izdelek PC Gosad iz Središča ob Dravi. Letno predelajo do 1000 ton svežih kumar. To je v evropski družbi velikih proizvajalcev sicer zanemarljiva številka, vendar Ivan Janžekovič vidi prihodnost tovarne v delikatesnih izdelkih visoke kvalitete, narejenih po strogih standardih. Izdelujejo čez 10 različnih kumaričnih izdelkov, saj polnijo specifične verzije za tuje trge, polovico izdelkov namreč izvozijo. Okus potrošnikov pa je na različnih koncih sveta različen — nekateri imajo radi bolj kisle, drugi bolj slane, tretji morda sladke_ Proizvodnja narašča, saj se je v zadnjih desetih letih podvojila.
Poleg kumar sta pomembnejša artikla še paprika in rdeča pesa. Prav pri slednji pa je letos med pridelovalci velik izpad, saj je suša uničila spomladanski pridelek, jesenski pa zaradi pomanjkanja vlage noče niti vzkliti. V juniju so vložili
le četrtino načrtovane količine pese, ker so bili plodovi za vlaganje enostavno predrobni. Izdelujejo tudi ajvar, omake, meljejo sladkor v sladkorni prah ter polnijo servirne vrečke sladkorja, ki jih gostinci ponujajo k Drogini kavi in čaju.
V sodobnem laboratoriju, ki so ga lani obnovili je mogoče zasledovati niz podatkov. Vodja laboratorija Marjeta Geč dela redne kontrole kvalitete, kar omogoča sledljivost serij, surovine, kontrolirajo se nalivi. Izdelek se kontrolira vsako uro. Sicer pa razpolagajo z senzo-ričnim in mikrobiološkim laboratorijem ter laboratorijem za odpadne vode. S tem sledijo in se prilagajajo zahtevam HACCP, junija pa jim je uspelo doseči tudi recertifikacijo okoljskega standarda ISO 14001. Zaključili so tudi gradnjo čistilne naprave, ki je fazi poskusnega obratovanja, maksimalen učinek pa pričakujejo po dveh letih. Posodobili so režijske prostore, inventar, uredili sejno sobo, jedilnico, sanitarije in garderobe.
viki klemenčič ivanuša
Gornja Radgona • Sejem
Razstavljalo bo okrog 80 razstavljavcev
Na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni bo od četrteka, 18., do nedelje, 21. septembra, v Sloveniji premierno potekal sejem z vojaško tematiko.
Sodobna vojska, mednarodni sejem znanja, tehnike in sredstev za obrambo, organizirata Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije in Pomurski sejem, d. d. Sejem bo poskrbel za predstavitev slovenske in vojska sosednjih držav ter izmenjavo izkušenj med njihovimi pripadniki, bo pa tudi pomemben poslovni dogodek, na katerem bodo proizvajalci in ponudniki vojaške opreme predstavili uporabnikom svoje podjetje, proizvodne programe in razvoj.
Sejem bo predstavil bojno tehniko, vojaška vozila, vojaške helikopterje, osebno opremo in oborožitev vojaka, komunikacijsko tehniko, vojaško sa-niteto, zaščitno opremo ter opremo za vojaško usposabljanje. Za mednarodni sejem Sodobna vojska imata organizatorja Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije in Pomurski sejem že sedaj potrjeno sodelovanje 18 podjetij, na njem
pa bi naj sodelovalo okrog 80 razstavljavcev iz Avstrije, Hrvaške, Italije, Madžarske in Slovenije.
"Na sejmu bo poskrbljeno tudi za strokovna in družabna srečanja ter kulturne in športne prireditve," je o novem sejmu na minuli novinarski konferenci povedal direktor Pomurskega sejma, d.d., Janez Erjavec. Radgonsko sejmišče, ki je nekakšno stičišče štirih držav, je po besedah Janeza Erjavca tako rekoč idealen prostor za tovrstno prireditev. Na njem bosta tudi strokovna posveta: Mednarodne operacije za podporu miru in Podoba vojske v javnem menenju ter okrogla miza z naslovom Konkurenčnost slovenske obrambne industrije.
Za ogled sejma bodo odrasli morali odšteti 600 tolarjev, skupine 500, mladina pa 300 tolarjev, vsak obiskovalec pa bo prejel brezplačno vojaško hrano.
Miha Šoštarič
Na borzi
V petek je bila imenovana nova uprava največje slovenske zavarovalnice - Zavarovalnica Triglav, ki je po odlo~itvi sodis~a v prvi polovici leta zopet prišla v večinsko državno last. Predsednik uprave bo s 1. novembrom postal dosedanji prvi človek Kapitalske družbe (ki je po delovanju podobna Akcijskemu fondu) Jože Lenič.
Za nakup drugega največjega slovenskega trgovskega podjetja Živila se zanimata podjetji iz Avstrije in Italije. Zaradi slabega poslovanja podjetja so večinski delničarji že pred meseci objavili javni razpis za prodajo večinskega deleža, kot možen kandidat za nakup pa se je v časopisih omenjal tudi srbski holding Delta.
Zreški Unior je od švedske družbe Inexe AB kupil 60-odstotni delež železarne Inexe Štore blizu Celja. S tem je tudi edina slovenska železarna v tujih rokah zopet prišla v last slovenskega podjetja, kar kaže naprecej-šne nezanimanje tujih podjetij za vlaganje v slovenska podjetja ter na težave, kijih imajo ta podjetja v slovenskem gospodarskem okolju.
Investicijska družbe Triglav steber 1 naj bi se v letu 2004preoblikovala v vzajemni sklad, če bodo to dopuščale zakonske in tržne razmere. V primeru preoblikovanja bo družba vrednotena po knjigovodski vrednosti, kar je skoraj 40 odstotkov več, kot je trenutno njena cena na borzi. Cena delnice na borzi je sicer zadnji teden narasla za dober odstotek, a popust v primeru preoblikovanja je še vedno nenormalno velik.
Na borzi so bili pretekli teden v ospredju zanimanja holding družbe, to so družbe, ki so se iz nekdanjih privatizacijskih skladovpre-oblikovale v običajne delniške družbe z naložbami v več slovenskih podjetjih. Holding Triglav finančna družba je tako v preteklem tednu pridobil skoraj 15 odstotkov vrednosti, sledile pa so mu tudi druge sorodne družbe. Od večjih podjetij je bilo še največ zanimanja za delnice Luke Koper, ki so po objavi dobrih polletnih rezultatov porasle za slab odstotek. Nasprotno pa so precej upadle delnice Gorenja, ki so v petek zopet vredne manj kot 4000 tolarjev, kar je za skoraj 3 odstotke manj kot pretekli teden.
Miha Pogačar Ilirika BPH, d.d., Ljubljana miha.pogacar@Hirika.si
Ormož • 8. seja občinskega sveta
Seja presenečenj
Kar nekaj izidov glasovanj je na tej seji poskrbelo za presenečenje, trije odloki niso bili predlagani s strani občinske uprave, ampak so jih pripravili svetniki. Na koncu je svoje dodal še župan Vili Trofenik, ki je svetnike pred poletnimi počitnicami povabil na kozarček ob zaključku prvega polletja delovanja občinskega sveta.
Največje presenečenje je bilo gotovo sprejetje obeh osnutkov odlokov, ki ju je predlagal Alojz Sok. K obema je ob~inska uprava podala negativno mnenje na podlagi konkretnih izračunov. Pri Odloku o enkratni denarni pomoči so v upravi pripravili izračun mejnega primera. Enkratna pomoč namreč dvigne skupne prihodke družine in lahko posledično vpliva na vrsto drugih bonitet, k jih uživa družina, in dejansko je izguba le-teh lahko precej višja od dejanske pomoči. Pri nekaterih lahko drastično vpliva na višino plačila otroškega vrtca, na višino otroškega dodatka, pravico do socialnega stanovanja in do socialne pomoči. Seveda je to le v mejnih primerih, drugi upravičenci pa bi lahko uživali enkratno pomoč za novorojenca brez negativnih posledic. Osnutka odbor za družbene dejavnosti ni podprl, prav tako pa tudi ne odbor za finance, ker je bilo po besedah Miroslava Tramška premalo argumentov v prid sprejema, saj odlok ne vpliva direktno na dvig natalitete in druga demografska gibanja, ker povzroča neenakopravnost ljudi pred zakonom in ker ne gre za sistemsko reševanje problema, pa tudi ker gre za poseganje v neto proračun. Za ta namen bi letno iz proračuna morali zagotoviti čez 6 milijonov, če pa je ta dohodek obdavčljiv, pa skoraj 8,5 milijona tolarjev. Po mnenju odbora se mora to vprašanje reševati na nivoju države.
Spremembo v pričakovani tok dogodkov je prinesla razprava
Andreja Pučka, ki je povedal, da bo osnutek podprl, saj je edini predlog, ki predvideva napredek v tej smeri, in da bi ob tej negaciji pričakoval kontra predlog. Du{an Cvetko je opozoril, da mora po predlaganem odloku vsak sam zaprositi za sredstva in vsak upravičenec si lahko izračuna, ali se mu to splača ali ne. Branko Kukec je imel pomisleke, ker je bila predlagana dodelitev sredstev vsem, ne glede na socialni položaj. Svetniki in župan so še opozorili na to, zakaj je tako malo novorojencev — leta 1997 jih je bilo 175 lani pa le še 140 — in težavo so videli v spremenjenem položaju ženske, vedno manj otrok pa je tudi zato, ker so ljudje postali komod. Vili Trofe-nik je opozoril, da občina veliko naredi za otroke, saj plačuje kar 82 % vsega denarja, potrebnega za funkcioniranje vrtcev v občini, starši prispevajo le 18 %. Zagotavljajo pa tudi spremstvo za otroke, ki to storitev potrebujejo, kar letno za enega otroka znaša 2,5 milijona tolarjev. Povedal je še, da je na ravni države že urejena pomoč za novorojenca v višini 53.000 SIT. Na očitek, da je zaradi majhnega števila otrok ogroženo delovanje vrtcev, pa je povedal, da je v vrtcih celo nekaj več otrok kot leta 1973, saj je kljub manjšemu številu otrok za-jetost otrok v vrtce veliko večja kot nekoč. O odloku se je izjasnilo 22 svetnikov, 12 je glasovalo za in 10 proti.
Podoben je bil tudi izid glasovanja o Odloku o oprostitvi plačila občinskih prispevkov za
Birokrat se ne da
Nepismenost ali površnost?
Pred časom sva s prijateljem kramljala o tem in onem, in ker sva oba že blizu let, ki omogočajo upokojitev, sva modrovala tudi o tem.
Ker je prijatelj imel "srečo", da se je rodil med vojno v taborišču, kar prinaša nekatere ugodnosti pri upokojitvi (glede starosti), je vložil vlogo za upokojitev. V takem primeru pa pride prav vsak mesec delovne dobe. V času študija se mu je, tri mesece preden se je zaposlil, rodil otrok in te tri mesece je v vlogi navedel, saj se po določbi 189. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v pokojninsko dobo šteje tudi čas skrbi za otroka v prvem letu starosti, če v tem času mati ali oče ni zavarovan in če je bil otrok državljan Slovenije in če je bival na območju Slovenije.
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - Območna enota Maribor je kolegu izdal izpis pokojninske dobe, kjer je nesporno napisano, da v času otrokovega rojstva ni bil v službi, ampak tri mesece pozneje. Kljub temu je dobil odločbo od Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - Območne enote Maribor, da se zahteva za priznanje zavarovalne dobe za otroka zavrne, ker je nesporno ugotovljeno, da je bil starš v tem času zaposlen, s pripisom, da so v postopku bili pridobljeni rojstni podatki otroka, podatki o državljanstvu in o stalnem prebivališču v prvem letu njegovega življenja.
Kolega se je pritožil, ker je bilo jasno, da je referent slabo prebral dokument svoje firme ZPIZ OE Maribor o zaposlitvi in pokojninski dobi. Ker pa se je pritožil, mu je isti referent odgovoril, da pa mora sedaj za rešitev vloge predložiti rojstne podatke otroka, potrdilo o državljanstvu in potrdilo o stalnem prebivališču v prvem letu njegovega življenja — torej to, kar je v zavrnilni odločbi zapisal, da je bilo v postopku pridobljeno.
Pa kaj, saj so še hujše stvari v življenju!
Franc Lačen
Svetniki so odločili, da se staršem z območja občine Ormož v času poletnih mesecev (julij, avgust) za čas odsotnosti omogoči plačilo rezervacije največ za dobo enega meseca, ki znaša 50 % prispevka staršev k ceni programa. Ta postavka bo občinski proračun bremenila za 3,2 milijona tolarjev.
družine z dvema ali več otroki. Predlagatelj Alojz Sok je povedal, da ne gre za socialno noto, ampak želijo privabiti čimveč mladih družin, da si v občini Ormož uredijo svoj dom. Občinska uprava je predlagala, da se predlagani odlok ne sprejme, in svoj predlog podkrepila z različnimi finančnimi podatki in argumenti.
Vekoslav Kosi je bil predlagatelj Pravilnika o spremembi pravilnika o plačah občinskih in drugih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov. Kosi je predlagal, da se sejnina izplača le, če so člani naštetih organov prisotni ves čas seje. Malo se je zapletlo pri definiciji pojma "ves čas" — predlogi so bili 3/4 seje, 95 % časa trajanja seje, s 15-min-utno zamudo in da se računa večina prisotnosti pri glasovanjih. V opoziciji so tožili, da je ta odlok naperjen proti njim, ker se jim na ta način poskuša onemogočiti obstrukcija. Slišati je bilo nasprotne argumente, da obstrukcija pač ne more biti plačana in da obstrukcija velja le za določeno točko dnevnega reda, ne pa celotno sejo. Na predlog predlagatelja odloka so točko prekinili in jo bodo končali na eni prihodnjih sej.
Pa še o "sovražnih medijih"
Svetniki so razrešili mag. Križnika kot direktorja Zavoda za informiranje Ormož in za v.d. imenovali Jožico Smodek. Z večmesečno zamudo so dobili tudi obsežno poročilo o problematiki delovanja zavoda in o aktualnem stanju. Po večkratnem povpraševanju opozicije, ali je bivši direktor podpisal predlog o sporazumni razrešitvi, saj bi sicer lahko prišlo do neljubih po-
sledic za občino, smo spet slišali obtožbe na račun vseh sosednjih "sovražnih medijev", ki so si poskušali ormoški radio "podjarmiti" in imajo v rokah različne pogodbe. V samem poročilu je bilo zanimivo tudi to, da so bivši urednici očitali, da "ni želela iskati dodatnih možnih prihodkov", kar je v popolnem nasprotju z uredniškim delom in je nedopustno.
Sicer pa ormoška postaja ne spreminja svojega statusa in je javni zavod od 1. 6. 2003 udeležen s 60% prihodkov z naslova trženja. Za stroške programa v času od 1. 6. 2003 do 1. 12. 2003 prispeva občina 1.200.000 sit neto, po tem datumu pa celotne stroške priprave programa pokriva pogodbeni partner 1.ra-dio iz lastnih prihodkov. Javni zavod prevzema obveznosti za pokrivanje stroškov direktorja, prostorov, elektrike in ostalih tehničnih obratovalnih stroškov ter obveznosti do SAZAS-a. Po pogodbi je zavod dolžan zagotoviti tudi zagonski kapital za najnujnejšo prenovo in posodobitev v višini 1.500.000 SIT.
Svetniki so potrdili še menjalno pogodbo z zavodom za zaposlovanje za poslovne prostore; tako je občina pridobila poslovni prostor v 1. nadstropju stavbe na Kerenčičevem trgu 5a. Kupili so tudi garsonjero (41,24 kvadratnih metrov) v poslovno-stanovanjske-m objektu na Ptujski cesti 8 za 9 milijonov tolarjev. Svetniki so odkupili še nekaj manjših zemljišč za potrebe različnih gradenj (pločniki, razsvetljava).
Med pobudami, predlogi in vprašanji svetnikov velja omeniti negodovanje svetnika Goričana, ki je opozoril na plačilo vzdrževanja melioracijskih jarkov, ki ga sedaj država terja od kmetov. Plačali naj bi 4.000 tolarjev na hektar, kljub temu da "zadnjih 12 let melioracijskih jarkov ni prišel nihče niti pogledat".
viki klemenčič ivanuša
Gornja Radgona
Sodelovanje z Romunijo
Občino Gornja Radgna je v teh dneh obiskal veleposlanik Romunije v Sloveniji dr. Victor Chiujdea. Sprejel ga je župan občine Gornja Radgona Anton Kampuš, gost pa si je ogledal mesto, pomurski sejem, podjetje Elrad Internacional ter družbo Radgonske gorice.
Namen njegovega obiska je bila določitev možnosti razvijanja odnosov med Romunijo in občino Gornja Radgona, s poudarkom na podpiranju in promoviranju sodelovanja na lokalni ravni. O tem je romunski veleposlanik govoril tudi z gospodarstveniki in predstavniki radgonskih podjetij. Kot je ugotovil, je sodelovanje mogoče vzpostaviti na številnih področjih, pri tem pa je treba skrbno pripravljati pot za dolgotrajno
sodelovanje. To pa po njegovih ugotovitvah ne bo težko, saj je, kot je dejal, ugotovil, da je radgonski župan zelo aktiven in pripravljen na sodelovanje, zato bi lahko bili rezultati vidni kmalu. Začetek dobrega sodelovanja pa lahko pomeni Pomurski sejem, kjer se je lani Romunija že predstavljala, letos pa se bo otvoritve sejma udeležil tudi romunski minister za kmetijstvo.
nšk
Ptuj
Za enoten in usklajen nastop
Stranka SDS ima v Sloveniji organiziranih enajst regijskih odborov, eden teh je tudi ptujski, ki ga vodi Milan Petek. Od junija dela tudi Klub svetnikov SDS ptujske regije, ki ga vodi Rajko Fajt.
Rajko Fajt, predsednik Kluba svetnikov SDS Ptujske regije
V ptujski regijski odbor SDS se vključuje 24 občin, 15 na Ptujskem, Ormož in po štiri občine ljutomerskega in lenarškega območja. Zaradi skladnejšega nastopanja in tudi uresničevanja regijskih interesov ter konstruktivne politike na tem področju, je prišlo do ustanovitve Kluba svetnikov SDS ptujske regije. V občinskih svetih 24 občin ima stranka SDS 43 svetnikov.
Na ustanovnem sestanku, ki je bil 23. junija na Ptuju, so sprejeli sklep o ustanovitvi kluba, ga konstituirali in izvolili predsednika in tri podpredsednike. Za
predsednika so izvolili Rajka Faj-ta iz Ptuja, podpredsedniki pa so Franc Krivec (Lenart), Dušan Rojko (Zavrč) in Marjan Petek (Kidričevo).
Dogovorili so se za enotni in usklajeni nastop na področjih, ki presegajo občinske meje, zlasti še pri vprašanjih regionalizacije ter komunalne in cestne infrastrukture.
Klubi svetnikov so nova oblika delovanja znotraj stranke SDS na državni ravni s ciljem politiko čim bolj približati občanom, državljanom, volivcem.
MG
Križevci pri Ljutomeru
Največ o šoli in vrtcu
Na 6. redni seji občinskega sveta občine Križevci pri Ljutomeru so svetniki obravnavali tudi aktualno tematiko, povezano s tamkajšnjo osnovno šolo in vrtcem.
Zaradi uvedbe devetletke se namreč s šolskim letom 2003/2004 izteka prehodno obdobje, ko je ustanovitelj še lahko izdal soglasje za povečano število otrok v posameznem oddelku. Do sedaj je bilo v vrtec Križevci lahko vključenih največ 96 otrok, v šolskem letu 2003/2004 pa naj bi bilo to število 85. Po teh številkah bi bilo s septembrom v križevski vrtec vpisanih 11 otrok manj kot lani, 14 bi jih morali zavrniti, posledica česar pa bi bilo tudi zmanjšanje sredstev za delovanje vrtca - za nekaj manj kot 8 milijonov tolarjev letno, kjub temu pa bi število zaposlenih v vrtcu ostalo nespremenjeno. Glede na to, da na ministrstvu za šolstvo, znanost in šport tečejo aktivnosti za sprejetje dopolnila o povečanem številu otrok, upajo, da bodo v šolskem letu, ki je pred nami, v vrtec vendarle lahko vpisali 96 otrok. Zato so svetniki odločili, da bodo o številu otrok in novi ekonomski ceni varstva odločali, ko bo znana odločitev ministrstva, takrat pa bodo svoje glasove potrdili na korenspondenčni seji.
Govorili pa so tudi o zagotavljanju sredstev za izgradnjo računalniškega omrežja v osnovni šoli Križevci. Sola bo z izgradnjo računalniškega omrežja dobila 11 novih računalnikov, ker je šolsko poslopje zelo veliko, pa sama investicija predstavlja precejšen finančni zalogaj. Projekt izgradnje računalniškega omrežja v osnovni šoli, ki vrtca ne zajema, je vreden nekaj več kot 3 milijone tolarjev, ministrstvo za šolstvo, znanost in šport prispeva 60 odstotkov sredstev, kar je 1.350.000 tolarjev. Občina Križevci letos iz proračuna za to namenja 890.000 tolarjev, ostala sredstva mora zagotoviti šola ali pa njen ustanovitelj. Ravnatelj je OS Križevci Marijan Topolnik je svetnikom pojasnil, da šola nima finančnih rezerv, s katerimi bi pokrila razliko — ta znaša 850.000 tolarjev, zato so svetniki sprejeli sklep, po katerem bo ta sredstva zagotovila občina iz proračunske postavke za prioritetno obnovo šole.
Natalija Škrlec
Gorišnica • Četrti Lukarski praznik
Luk in vino
V sredo pop oldne so lukarice iz Moškanjcev že četrtič zapored na Dominkovi domačiji pripravile lukarski praznik.
Tudi letos so prikazale pletenje luka v kite, mlade lukarice pa so postavile stojnico, na kateri so prodajale različno zelenjavo, lubenice, pa seveda luk. Pomagale so tudi pri petju ljudskih pesmi, ki so jih prepevali ljudski pevci iz Cir-kulan in Male vasi. Dogajanje so popestrili še tamburaši iz Zagoji~ev, vrhunec dneva pa je bil prihod folklornih plesalcev, ki so se s konjsko vprego pripeljali z Borla. Za najmlajše so zvečer priredili lutkovno predstavo.
Vsem znana teta Fefa, brez katere ne mine noben lukarski praznik, pa je dejala: "Najbolj sem ponosna na naše mlade lukarice in upam, da bo vsaj ena izmed njih nadaljevala naše delo. Moram reči, da so zelo prizadevne in da pridno pomagajo in se učijo, kako se je včasih prideloval luk. Najbolj pa so ponosne na tradiconalna oblačila, ki so ponos vsake lukarice."
Turnir sovinjonov
V večernih urah so v hotelu Botra, nedaleč od Dominkove domačije, razglasili zmagovalce Vinskega turnirja sauvignon — Borl 2003. V prijetnem am-bientu se je poleg vrhunskih vin letos prvič s svojimi izdelki predstavila tudi steklarna Ro-
Mlade lukarice so ponosne na lukarsko dediščino.
gaška Slatina z novo, vrhunsko serijo kristalnih kozarcev, namenjeno postrežbi vina, ki so jo poimenovali Zdravica. Svoje izdelke iz lesa, namenjene embalaži in shranjevanju vina, pa so na ogled prinesli tudi varovanci Zavoda dr. Marijana Bor-štnerja iz Dornave.
Letos je na turnirjo sodelovalo 26 tekmovalcev, ki so, kot je povedal Edi Hojnik, predsednik organizacijskega odbora, s seboj prinesli odlična vina. Vzorci so prišli iz različnih kle-
ti širšega štajerskega konca — mariborski vinorodni okoliš, iz osrednjih Slovenskih goric, Prekmurja in Haloz. Odločitev petih sodnikov je bila, po Hoj-nikovih besedah, zelo težka. Izbrali so tri prvake. Najboljši suhi sovinjon je tako najti v kleti Avgusta Bobnjara iz Ver-žeja. Kristalni kelih za polsuho vino sovinjon je dobil župan občine Gorišnica Jože Kokot, najboljši polsladki sovinjon Sa-uvingon pa pridelujejo pri Ku-zmičevih v Lendavi.
Ob izbranih besedah voditeljice Nade Kotar so večer popestrili še Tamburaši iz Gorišnice in ljudski godci tria Vetrnica.
"Letos je bil na vrsti kralj med vini, sovinjon, lani smo imeli tekmovanje v laškem rizlingu, drugo leto pa se pripravljamo na izbiranje najkakovostnejših rumenih muškatov," je za konec dejal predsednik komisije Franc Bezjak in vse zbrane, ki imajo v svojih vinogradih tudi to sorto, povabil k sodelovanju.
Polona Šemnički
Ljutomer • 2. Prieška noč
Več kot 5000 obiskovalcev
Na letnem kopališču v Ljutomeru je ljutomerski radio Maxi pripravil 2. Prleško poletno noč, ki je privabila več kot 5000 obiskovalcev.
Za odlično vzdušje sta poskrbela ansambla Čuki in Magazin, s humorističnimi vložki pa so se glasbenikom na odru pridružili tudi člani kvarteta "Po treh ko-teh". Na prireditvi, na katero je bil vstop brezplačen, so izbirali tudi najboljšo kvasenico. Komisija v sestavi Frančka Lebarič, Vera Slavič in Mirko Rožman je ocenjevala 33 primerkov ter za
najboljši izbrala kvasenici Terezije Krajnc iz Babincev in Lidije Kolarič iz Precetincev. Obema je organizator podelil 50.000 tolarjev.
Ljutomerski radijci so z odlično organizacijo znova navdušili ter poskrbeli za odlično promocijo Prlekije.
M[
Foto: Miha Soštarit
Skupini Magazin (na posnetku) in Čukom je prisluhnilo več kot pet tisoč obiskovalcev.
Drav~e • Kmečke igre
P
Slovenskogoričani petnajsti
12. julija so na Dravčah nad Vuzenico potekale državne kmečke igre, ki so se jih udeležile zmagovalne ekipe regijskih kmečkih iger, med njimi tudi ekipa DPM Slovenske gorice.
Utrinek iz igre "pajsanje" hlodov
Tekmovalci in tekmovalke so se pomerile v več igrah. V prvi so se ekipe predstavile s starimi običaji, nato so se pomerile še v košnji, grabljanju, "pajsanju" hloda in molži ter v sestavljan-
ju splava iz 40 kosov. Tekmovalci iz Slovenskih goric so zasedli 15. mesto. Zmagala je ekipa iz Dravograda, kjer bodo tako prihodnje leto kmečke igre.
Zmago [alamun
Gori{nica • Oba'nski praznik
Nagradili najzaslužnejše
Tudi letos so na Borlu ob prazniku svoje občine organizirali osrednjo proslavo, na kateri so bile podeljene plakete in listine najzaslužnejšim občanom in občankam.
Zbrane je najprej nagovoril župan Jože Kokot, ki je dejal, da morajo občina in občani še bolj odkrivati priložnosti za delovna mesta, postati še bolj gospodarsko naravnani, velik poudarek pa morajo dati tudi na varstvo okolja in premišljeno prostorsko urejanje tako v strogem centru občine kot tudi na ostalem območju skupnosti. "Poleg tega," je dejal župan, "pa je potrebno težiti k večji kvaliteti življenja, ki se kaže v tem, da občani dajejo velik poudarek osebnemu izobraževanju in osebni rasti ter se tako aktivno udeležujejo in ustvarjajo v različnih kulturnih in športnih društvih." Za konec je dejal, da je njihov skupni cilj živeti lepše in bolj kakovostno življenje v slehernem zaselku občine.
Letošnji občinski nagrajenci so bili Daniel Polajžer, samostojni podjetnik, ki ima firmo za servisiranje fotokopirnih strojev, biro opremo in repromate-rial, veliko pa tudi sodeluje v kulturnem društvu Cirakulane, pri tamburaših in ljudskih pevcih, zato ga je le-to predlagalo
za častno listino občine Go-rišnica. Listino so dobile tudi lukarice iz Moškanjcev kot etnografska skupina, ki je sodelovala na številnih prireditvah po vsej regiji, poleg tega je Tinček Ivanuša z njimi posnel tudi dva dokumentarna filma. Plaketi pa sta prejela Anton Žumbar, za dolgoletno prizadevno delo v gostinstvu, in Marija Klinc, ki je svojo pisateljsko žilico predstavila v Zbornikih.
Zbrane je nagovoril in jim čestital ob prazniku tudi poslanec DZ Franc Pukšič, ki je dejal, da je potrebno tisto, kar delaš, delati s srcem, in sklenil z besedami: "Lepo je imeti v sosedstvu občino in občane, ki tako lepo skrbijo in se trudijo za svoj kraj."
Kulturni program so popestrili moški pevski zbor iz Cir-kulan in Gorišnice ter ženski pevski zbor Gasilske zveze Go-rišnica in gorišniški tamburaši, Lojze Matjašič pa je zbrane navdušil kot Cankarjev Hlapec Jernej.
Polona [emni~ki
Lukarice iz Moškanjcev so prejele častno listino občine Gori-šnica.
1
Ocvrti Poli lirulilii
Za štiri osebe potrebujemo: 24 rezin toasta, 50 dag POLI Z VRTNINAMI, 15 dag skute, 1 dl kisle smetane, zeliščno sol, belo moko in jajca za paniranje, maščotxj za cvrtje (najboljše je rastlinsko maslo)
POLI Z VRTNINAMI narežemo na centimeter debele kolute. Rezine toasta Izrežemo v enako velike kroge, kot je klobasa. Skuto zmešamo s kislo smetano In začinimo z zeliščno soljo. Izrezan toast namažemo po eni strani s pripravljeno skuto. Kolute POLI Z VRTNINAMI obložimo z obeh strani z namazanimi rezinami toasta tako, da je skutin namaz obrnjen h kiobasi. Kruhove rezine (sendviče) pomokamo, paniramo v razžvrkljanih jajcih in na ponvici z maio maščobe zlatorumeno ocvremo. Ponudimo s poljubno majonezno omako.
Foto: MZ

Ud
in tam
Janžev Vrh •
Podpis listine o sodelovanju
V	Janževem vrhu je potekal podpis listine o sodelovanju med Pomurskim sejmom in avstrijskim sejmom Ried. Prijateljsko sodelovanje med sejmoma traja že več kot dve desetletji, po besedah direktorja Pomurskega sejma Janeza Erjavca pa imata sejma veliko skupnega, saj sta si po vsebini in strukturi zelo podobna, le da je riedski sejem bistveno večji in z daljšo tradicijo. Podpis listine tako pomeni nadaljevanje tega dobrega sodelovanja, saj ga želijo razširiti tudi na poslovno področje, kar pomeni tudi izmenjavo izkušenj pri organizaciji obeh sejmov. Predmet sporazuma je tudi izmenjava razstavljavcev oziroma podatkov o njih, pa tudi morebitno organiziranje skupnih razstav, saj je težišče obeh sejmov kmetijstvo in prav razvoj te panoge bi radi vzpodbujali tudi v razširjeni Evropi. (nsk)
Ptuj • Spet "Novčić za sončni jutri"
Društvo za cerebralno paralizo Ptuj - Ormož Sonček pričenja že peto humanitarno akcijo Novčič za sončni jutri. Akcija zbiranja kovancev, ki nosi naslov Novčič za sončni jutri, je v minulih letih bila zelo odmevna v širšem slovenskem prostoru. Lani so zbrali 2,1 milijona tolarjev. Letošnjo akcijo pričnejo v soboto, 2. avgusta, ob 8.30 na Novem trgu v Ptuju. Ob tem so pripravili spremljajoči program: že po tradiciji bo nastopil ansambel Ptujskih pet, pela bo tudi zmagovalka Oriona Nataša Madjar, svoje izdelkepa bodoponudili podjetje Sladko iz Žab-jaka (veliko torto), ptujska Perutnina, Vinarstvo Slovenske gorice Haloze, podjetje Orinoco in Union s svojim brezalkoholnim programom. Svojo stojnico pa bodo imeli tudi člani Društva za cerebralno paralizo, na njej pa ponujali svoje izdelke. Zbiranje denarja bo trajalo dva meseca, ob koncu pa bodo pripravili koncert. Tudi letos boste lahko svoj prispevek oddali v posebne steklene prostore, ki bodo nameščene v bankah, poštah, prodajalnah, menjalnicah in drugod. (MS)
Popravek
V	28. številki Štajerskega tednika smo v sestavku Popisali okrog30 spomenikov opisali zanimivo zgodbo spomenika iz 16. stoletja, ki pa je last MarijeJanžeko-vič iz Bresnice in ne Marije Janežič, kot smo po pomoti zapisali. Za neljubo napako se iskreno opravičujemo.
Uredništvo
Destrnik • Zupani z ministrica M Komentiramo
Razlike med regijami se povečujejo
V ponedeljek so se župani slovenskogo-riških občin ter Ptujskega polja pogovarjali z ministrico za regionalni razvoj mag. Zdenko Kovač. Gostitelj, destrniški župan in državni poslanec Franc Pukšič, je na sestanek povabil tudi predstavnike ZRS Bistra iz Ptuja in Mariborske razvojne agancije.
župani Destrnika, Trnovske vasi, Sv. Andraža v Slovenskih goricah, Jursincev, Markovcev in Gorisnice so ministrici predstavili razvojne probleme svojih občin. Poudarili so, da se razlike med slovenskimi regijami povečujejo, vzrok je tudi pri državnih razvojnih razpisih, ko država sodeluje z 20- ali 30-odstotnim deležem, občine na demografsko ogroženih območjih pa imajo po zakonu pravico do 60- oziroma 70-odstotnega, taksnih razpisov pa ni, zato se na razpise prijavljajo bogatejše občine in tako se razkorak razvitosti povečuje.
župani so si bili enotni v oceni, da je potrebno projekte regijsko združevati in kot takšne skupne projekte predlagali izgradnjo kanalizacije, dopolnilne dejavnosti na kmetijah, turizem
in izgradnjo mreže industrijskih con.
Občine bodo sodelovale z lokalnimi razvojnimi agencijami, ki pa morajo do januarja naslednjega leta konkretizirati projekte, s katerimi bodo občine kandidirale za sredstva Evropske unije.
Ministrica mag. Zdenka Kovač je dejala, da vlada razmišlja o razvoju demografsko ogroženih območij, posebej o območju, ki bo tvorilo Schengensko mejo. Dejala je, da bo vlada podprla tiste projekte, ki bodo pripomogli k večji zaposlenosti na vseh področjih, velike možnosti pa so še v turizmu, dopolnilnih dejavnostih na kmetijah in v izgradnji obrtnih con, s tem pa v malem gospodarstvu.
Ljutomer • Modre cone
Ura parkiranja 100 tolarjev
Večina ulic in cest v mestnih središčih po Sloveniji je že "opremljena" z modro barvo, ki ponazarjajo plačane parkirne prostore, od jutri, 1. avgusta pa bo potrebno tudi v Ljutomeru za parkiranje v modri coni odšteti nekaj denarja.
Tudi v Ljutomeru poslej modra cona.
Foto: Miha Soštaric
Odlok o ureditvi cestnega prometa v občini Ljutomer, ki je bil sprejet pred meseci na seji občinskega sveta, namreč natančno določa, da bodo modre cone na parkirišču na Glavnem, Starem in Miklošičevem trgu, na delu Ormoške, Vrazove in Prešernove ulice ter v Ulici Cirila Jureša. Prva ura parkiranja na prostoru, označenem z modrima črtama, v samem mestnem središču Ljutomera bo zastonj, vsaka naslednja pa bo lastnika avtomobila stala 100 tolarjev. Parkirne listke bodo lahko lastniki avtomobilov kupili v prodajalnah Tehnika in Bla-
govnica Ljutomer ter v trafiki ob vstopu na ljutomersko avtobusno postajo.
Občinski svet bo v prihodnje določil še cene mesečnih in letnih dovolilnic za parkiranje v modri coni, kršitelji, ki ne bodo ob prvi uri parkiranja imeli nameščene parkirne ure oziroma v nadaljevanju ne bodo imeli parkirnega listka, nameščenega na vidnem mestu v vozilu, pa bodo plačali kazen v višini 5000 tolarjev Pravilno parkiranje bodo nadzorovali policisti ter občinski redar.
Miha Šoštarič
Dobrodošlo, malo dete!
V ormoški občini se svetniki odločajo o tem, ali velja družinam ob rojstvu otroka nameniti pomoč v višini 40.000 tolarjev ali ne. K temu jih je spodbudila nizka rodnost v občini, kjer se je število novorojencev v zadnjih petih letih zmanjšalo za 35, kar je pri 140 novorojencih na leto velik odstotek. Hvalevredno je razmišljanje o tem, kako spodbuditi, da bo na svet privekalo več otrok, vendar se postavlja vprašanje, ali je enkratna denarna pomoč novorojencem zares prava pot. Ali sploh lahko lokalna skupnost kaj stori, da se poveča število rojstev, saj gre za skrajno intimno odločitev?
Vprašanje, ki se vsili samo po sebi, je, zakaj nimajo ljudje več otrok. Argument, ki so ga navedli na občinskem svetu, je ne le smešen, žaljiv je, za vsako žensko iz ormoške občine posebej. Rečeno je bilo, da ni otrok, ker ženske želijo kariero. Dobesedno tako. Prosim vas lepo, kakšno kariero lahko naredi ženska v občini Ormož? Ali pa je že sama zaposlitev za razpravljavce kariera? Ali posamezniki mislijo, da je Carrera že kariera? Večina žensk dela zato, ker mora, ker sta za preživetje družine potrebna dva dohodka. Ženske, ki so v občini Ormož zares naredile kariero, lahko preštejemo na prste ene roke, pa še kakšen prst nam bo ostal. In zanimivo, te ženske imajo otroke. To torej ne more biti vzrok.
Morda je vzrok v komoditeti, kot je bilo tudi povedano. Gotovo se ljudje ne odločajo za drugega in tretjega otroka tudi zato, ker je z enim manj dela, manj naporov, stresa, ker stane manj denarja. Kakor koli se sprenevedamo, otroci stanejo. In za tiste s povprečno plačo stanejo v naši državi največ.
Ker se za otroke odločajo starejši starši, je vzrok mogoče iskati tudi v večjem zavedanju časa, v katerem živimo. Otrokom želijo nuditi veliko v materialnem smislu in tukaj so viri omejeni. Včasih celo tako, da je vprašanje preživetja. Mladi nimajo služb, stanovanja, otrok je v takšnih razmerah preveliko breme. Razširjena družina ne funkcionira več kot nekoč. Današnje babice so zaposlene.
Starši se morda bolj zavedajo tudi negotove prihodnosti - težav pri zaposlovanju otrok, obremenjujejo se z ekološkimi in klimatskimi spremembami, prenaseljenostjo, boleznimi. Ali
pa gre preprosto za to, da med ljudmi ni več heca, iz tega namreč, kot je znano, pridejo v naših krajih deca, kot je ugotovil moj novinarski kolega, ki sije življenje polepšal s kar tremi primerki. Štorklje so se po naporih naravovar-stvenikov lepo namnožile, to torej ne more biti vzrok ...
Vsak človek ima svoj vzrok in posploševanje ne pripelje nikamor. Mislim, da tudi denarna pomoč ni pravi način, da povemo, da imamo otroke radi, da želimo, da jih je več. Denarna pomoč 40.000 tolarjev se porabi v enem mesecu samo za plenice in hrano, če mora otrok jesti po steklenički. Koliko ljudi bo ta denar v resnici namenilo za otroke in ne za kaj drugega? Koliko družinam bo ta denar škodoval bolj kot koristil, ker si ne bodo znali izračunati svojih dohodkov? Res pa je tudi, da ob rojstvu novega družinskega člana vsaka družina v Sloveniji od države prejme opremo za novorojenčka oziroma denarno pomoč.
Ce gre res za dobronamerno gesto in ne po-pulistično nabiranje simpatij predlagatelja, bi bilo morda bolje, da se vsako leto namenijo omenjena sredstva za nek namen, ki ga bodo deležni vsi otroci. Za otroški bonbonček. Spremeniti je treba odnos te občine in njenih ljudi do otrok in družin z otroki. Povsem dovolj bi bilo, da občina vsakega svojega novorojenca pozdravi in mu pove, kar pove vsakemu naključnemu potniku, ki se pelje mimo: Dobrodošel pri nas, dragi otrok, veseli smo, da boš zrasel v našem kraju, in upamo, da boš prispeval k njegovemu razvoju! Da staršem nameni čestitko ali cvet ob veselem dogodku, da se večkrat spomni, da po naših cestah in ulicah hodijo tudi mali ljudje, da bo res otrok v tej občinipovsod dobrodošel. Majhne stvari so tiste, ki nam polepšajo življenje, drobne pozornosti in spoštljiv odnos do starševstva. Ce ste res pripravljeni svojo neizmerno ljubezen do otrok materializirati, pa naredite vsako leto eno otroško igrišče (ali kaj drugega), občina ima veliko krajev, uredite pločnike, dovoze za vozičke. Vprašajte matere, te vedo, kaj njihovim otrokom manjka v naši občini. In ko boste kaj naredili, povsod pritrdite ploščico z napisom, naj se ve: v naši občini imamo otroke radi, zato smo jim letos omogočili to in to. Tako jaz razumem gesto, kaj pa vi?
viki klemenčič ivanuša
Razkrižje • Izredna seja ob~inskega sveta
Ukrepati potrebno takoj
župan občine Razkrižje Stanko Ivanušič je konec prejšnjega tedna sklical izredno sejo občinskega sveta, na kateri je bil govor o nevzdržnem stanju onesnaženosti reke Sčavnice. Na omenjeni seji so člani sveta sprejeli številne sklepe, ugotovitve in stališča.
Glede na alarmantno stanje onesnaženosti reke Sčavnice je potrebno takojšnje ukrepanje pristojnih državnih organov Republike Slovenije, so sklenili. Stanje onesnaženosti reke Sčavnice se je tako poslabšalo, da je življenje ob njej postalo nevzdržno ne samo prebivalcev, ki živijo tik ob reki, ampak tudi celotnih vasi vzdolž ob njej, na Pristavi (v občini Ljutomer), Veščici, Razkri-žju, Safarskem in Gibini (v občini Razkrižje). Smrad pa se občasno širi tudi na razkrižke vinorodne predele, v Koprivo in Sprinc.
Svetniki menijo, da neko posebno dokazovanje, da je reka Sčavnica zelo problematična, ni potrebno in tudi ni sporno, da je glavni vir onesnaževanja mesto Ljutomer z vsemi gospodinjstvi in industrijo, katerih odplake ne-prečiščene tečejo neposredno v reko.
Občani občine Razkrižje so 29. junija 2002, na 3. ekološkem shodu na Gibini, od župana ob-
čine Ljutomer Jožefa Spindlerja, ki je hkrati tudi poslanec Državnega zbora, dobili javno zagotovilo, da bo občina Ljutomer najpozneje v letu 2003 pričela gradnjo čistilne naprave v Ljutomeru in da bo čistilna naprava zgrajena v letu 2004. Razkrižani so od lanskega leta do danes svoje trpljenje ob neznosnem smradu s skrajnimi napori prenašali. Z letošnjim poletjem pa je življenje dejansko postalo nemogoče, glede čistilne naprave v Ljutomeru pa ni nobenih zagotovil, da se bo letos dejansko začela graditi.
Poleg nemogočega življenja prebivalcev pa se občini Raz-križje že povzroča gospodarska škoda pri uresničevanju že uveljavljenega turističnega projekta Razkriški kot, ki ga je leta 2001 podprlo tudi Ministrstvo za gospodarstvo in je na Razkrižje tedensko že privabljal tudi do 1000 obiskovalcev. V teh poletnih mesecih zaradi neznosnega smradu organizirane turistične skupine
odpovedujejo obisk Razkriškega kota. Skoda je velika zlasti za gostince, posredno tudi vinogradnike, kmete in vse, ki se v turistično ponudbo kraja vključujejo. Hkrati pa je ogrožena dolgoročna strartegija razvoja te obmejne občine, ki si od turizma obeta preživetje mnogih družin.
V preteklosti so se obračali na vse pristojne državne organe, ki naj bi problem reke Sčavnice pomagali rešiti, od nekaterih dobili tudi pisne odgovore, vendar rešitve še vedno ni. Ker sta stanje reke Sčavnice in pogoji življenja ob njej zelo alarmantni, Razkri-žani zahtevajo, da si reko Sčav-nico in glavni vir onesnaževanja nemudoma ogledajo minister za okolje, glavna inšpektorica za okolje in vd. glavne zdravstvene inšpektorice, nato pa se potrudijo za sprejem ukrepov, ki bodo omogočili normalno življenje prizadetim prebivalcem; na-voljo so jim dali 14-dnevni rok.
MŠ
Ptuj • Z dr. Štefanom Celanom ob 8. občinskem prazniku
Za inovativnost na vseh področjih
Z balonarskim praznikom so se v Mestni občini Ptuj pričele letošnje prireditve ob 8. prazniku Mestne občine Ptuj. Potekale bodo do 5. avgusta. Osrednja prireditev bo v soboto, 2. avgusta, na dvorišču minoritskega samostana, v večernih urah pa se bodo v eno samo zabavišče spremenili osrednji ptujski trgi in ulice.
Pred osmim praznikom Mestne občine Ptuj smo se pogovarjali z županom dr. Štefanom Celanom, ki je odgovoril na nekaj najaktualnejših vprašanj, s katerimi se ta trenutek ukvarjajo v Mestni občini Ptuj.
[t. tednik: Nekateri trdijo, da ste že na začetku mandata dosegli rezultat mandata - to je podpis delitvene bilance. Kako se sedaj ta uresničuje?
Dr. [. Celan: "Hvala vsem tistim, ki se zavedajo, da ta na-
loga ni bila lahka. Predvsem bi se želel še enkrat zahvaliti županji mag. Darinki Fakin in županu Francu Krepši, ki sta pri tem projektu tvorno sodelovala. Doseženi rezultat je plod dobrega sodelovanja med političnimi strankami Mestne občine Ptuj in strankami občin podpisnic delitvene bilance. Veliko sta pri tem projektu pripomogla tudi poslanka državnega zbora Lidija Majnik in državni svetnik Robert Ceh. Podpis delitvene bilance je
v vseh občinah omogočil zagon novih investicij, saj so praktično vse že letos lahko najele kredite. Mestna občina Ptuj je najela kredit pri Ekološkem skladu RS in ga namenila za investicije v novo deponijo in komunalno infrastrukturo."
[t. tednik: Regionalizacija je eno ključnih vprašanj tega območja, od tega, kako bo rešena je v mnogočem odvisen razvoj Mestne občine Ptuj in vloga Ptuja kot regionalnega
Foto: Črtomir Goznik
Četrti most (Puhov) bo Ptuj dobil v letu 2005.
SDS
Občankam in občanom Mestne občine Ptuj čestitamo ob občinskem prazniku ter jim želimo prijetno praznovanje.
Svetniška skupina vodja
Rajko Fajt, univ. dipl. inž..
Mestni odbor SDS Ptuj
predsednik lO Miroslav Luci, dr. med.

Cestno podjetje Ptuj d. d.
Zagrebška c. 49/a, 2250 Ptuj
Varstvo in vzdrževanje cest Gradnja cest in cestnih objektov Pridobivanje kamenin za gradbene namene
Telefon: 02 / 788 08 00, Telefax: 02 / 788 08 30, e-pošta: uprava@cpptuj.sl
središča. Kako blizu oziroma kako daleč smo v tem trenutku od ciljev, ki jih zasledujemo na tem področju?
Dr. [. Celan: "Prepričan sem, da je to eden izmed najzahtevnejših projektov, ki nas čaka v tem mandatu. Še vedno si ne znam pojasniti, zakaj imamo toliko nasprotnikov pri priznavanju Ptuja kot pokrajinskega središča. Z zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja smo dobili dvanajst statističnih regij, ki so Ptuj potisnile v krivičen položaj . Pred nedavnim smo namreč na Ptuju pripravili strokovne podlage o bodoči regionalizaciji Slovenije in jih predložili predsedniku vlade. Ob upoštevanju realnih podatkov se je jasno pokazalo, da je Ptuj peto do šesto največje gravitacijsko središče in razpolaga z vsemi potrebnimi ustanovami za regionalno središče. Vse tiste, ki nam nerazumno nagajajo pri tem projektu, prosim, da naj vsaj iz spoštovanja do dosežkov, ki jih je skozi zgodovino prispevalo to mesto za razvoj in obstoj slovenstva, ta projekt podprejo. Naša dosedanja prizadevanja so omogočila oblikovanje funkcionalno zaključene regije, ki lahko znotraj celotne statične regije Podravje uveljavlja svoje razvojne prioritete. Štu-
dija, ki smo jo pripravili na temo reorganizacije državne uprave, novih volilnih okrajev in bodoče regionalizacije, je dobila podporo na svetu stranke LDS. Posamezne rešitve bodo upoštevane pri pripravi nove zakonodaje o lokalni samoupravi. Za dokončni uspeh pri tem projektu bo potrebno še veliko garati in si pridobiti predvsem zaupanje sosednjih občin, da jim pokrajina Spodnje Podravje prinaša več koristi kot predlagana statistična pokrajina Podravje. Pri drobitvi Slovenije na dvanajst statističnih pokrajin pa se morajo tudi občine Zgornjega Podravja zavedati, da z delitvijo celotnega Podravja vsi pridobimo."
[t. tednik: Kako rešuje Mestna občina probleme zaradi ukinitve plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča Dravskih elektrarn? Nasploh je mestni proračun prekratek' za realizacijo vrste nalog, ki so v tem trenutku nujne, na primer zagotovitev prostorskih pogojev za deve-tletko.
Dr. [.Celan: "Izpad prihodkov v višini 540 milijonov SIT, ki so jih iz naslova uporabe stavbnega zemljišča plačevale Dravske elektrarne, je za proračun Mestne občine katastrofa. Po novem predlogu Ministrstva za okolje in prostor bi Mestna občina v bodoče pridobila iz koncesije za rabo vodnih virov dobrih 90 milijonov SIT. Ves čas potekajo intenzivni razgovori med ministrstvom, občinami in Dravskimi elektrarnami. Občine smo pripravile predloge za spremembo vladne uredbe, ki jo v tem trenutku proučujejo na Ministrstvu za okolje in prostor. Razgovor med vsemi strankami bo v naslednjem tednu. Upam, da bo
čim več naših predlogov sprejetih. Prepričan pa sem, da bomo v letu 2004 vse občine izgubile velik del tega denarja. To bo seveda pomenilo krčenje že sedaj skromnih sredstev za vse nujne investicije v naši občini. Ob prostorskih zahtevah v osnovnih šolah nas ravno tako ali še bolj pestijo investicije v komunalno infrastrukturo in okoljevarstvo. Sprejeti zakoni nam nalagajo povečane ekološke takse, ki jih od-vaj amo v državni proračun. Ta sredstva je moč pridobiti od države le, če bomo predložili investicijske projekte, iz katerih je jasno razvidno, da bomo investirali v komunalno in okoljsko infrastrukturo. Ce teh projektov ne bomo izvajali, bo naš težko prigarani denar ostal v državnem proračunu in ga bodo porabile tiste občine, ki v te namene	investirajo."
[t. tednik: Tudi zavodi naj bi na nek način v bodoče pomagali polniti občinski proračun s tem, ko bi del svojih storitev postavili na trg.
Dr. [. Celan: "Večkrat sem že pojasnil, da ne vidim velike razlike pri poslovanju med podjetji, občino ali javnimi zavodi. Za vse nas velja, da s svojo ponudbo nastopamo na trgu. Sodobno gospodarstvo pridobiva večino sredstev na prostem trgu, velik delež pa uspejo pridobiti preko državnih in evropskih javnih razpisov Na enak način se morajo obnašati tudi občine in javne ustanove. Ob lastnih finančnih virih morajo del sredstev pridobiti tudi na prostem trgu in hkrati konkurirati za državna in evropska proračunska sredstva. Ta način dela zahteva miselni preskok, ki je za večino sedanjih čistih proračunskih porabnikov seveda zelo težak. Zavedam se,
LDS
Liberalna demokracija Slovenije
Spoštovane občanke in občani!
Svetniška skupina LDS vam iskreno čestita ob občinskem prazniku občine Ptuj.
Naši uspehi so tudi vaši uspehi, zato vas vabimo na vse prireditve, ki jih organizira IVIestna občina Ptuj.
Praznujmo skupaj!
n

KOVINOSTRUGARSTVO
izdelava zobnikov in reduktorjev
IVAN GOMILŠEK (st), s.p. Maistrova 50, 2250 Ptuj
tel. 021771-11-71, 771-40-61, 779-02-81, fax: 02/776-14-11 e-mail: lnfo@gomllsek-sp.si, internet: www.gomilsek-sp.sl
Vsem občankam in občanom ter poslovnim partnerjem čestitamo ob občinskem prazniku občine Ptuj ter se priporočamo z izdelavo zobnikov in reduktorjev.
^mcenter
^^^^ d.0.0.
TRGOVINA-STORITVE (izvoz-uvoz) AVTOPRALNICA
Maistrova 50, 2250 Ptuj
tel. 02/771-11-71, fax: 02/776-14-11
Foto: Črtomir Goznik
Dr. Štefan Čelan: "Spremembe so nujne ..."
da bo potrebno veliko energije in prepričevanj posameznikov, ki jim je ta razvojni koncept razmišljanja in dela tuj. Srednje poti, kakršno je dovoljeval t.i. samoupravni socializem, več ni, ker ni več možnosti, da bi se država tako kot tedaj zadolževala brez odplačevanja, torej ni več možno živeti na tuj račun. Potrebno je čim hitreje preiti od tedanjega rutinerskega na inovativno poslovanje in to v vseh poslovnih sistemih, ne zgolj v gospodarstvu. Ni tretje poti, na kateri ne
bi bili niti inovativni niti kolonija in bi vendarle živeli dobro - seveda po merilih razvitega sveta."
[t. tednik: Kako je z reševanjem kadrovskih vprašanj v občinski upravi? V enem zadnjih pogovorov za Štajerski tednik ste dejali, da bo glavnina tega vprašanja rešena v maju. Kako je z imenovanjem podžupana oziroma podžupanov? V nekaterih zavodih, na primer Bistra in Športni zavod, imajo še vedno "začasne" direktorje.
Kopalnice z'navdihom.
v teh vročih dneh vsem občankam in občanom iskreno čestitamo ob očinskem prazniku Mestne občine Ptuj ter jim želimo prijetno ohladitev v kopalnicah kupljenih v salonih Keor.
PE PTUJ
Ormoška 29, tel.: 02/771 01 70, fax: 02/771 01 69 wm.keiii.tl l(esr.|itit|9sltl.iet
Ob prazniku občine Ptuj
ČESTITAMO
vsem občanom.
Komitentom Nove KBM, Podružnice Ptuj, se zahvaljujemo za sodelovanje in zaupanje.
Dr. Š. Čelan: "Zavedam se, da je uspeh vsakega dela predvsem odvisen od sposobnih in zlasti ustvarjalnih ljudi. Danes in še posebej jutri bodo zmagovalci le tisti, ki bodo imeli vrhunsko usposobljen kader. Zato sem vsem koalicijskim partnerjem predlagal, da moramo takoj pristopiti k vzgoji mladih in perspektivnih kadrov. Na svoje vprašanje koalicijskim partnerjem, koliko imamo danes na Ptuju ljudi, ki jih lahko ponudimo v Ljubljano ali Bruselj na zahtevna ministrska, sekretarska ali direktorska mesta, do danes nisem prejel odgovora. Brez tovrstnih kadrovskih povezav bomo še naprej odvisni zgolj od dobre volje tistih, ki sedaj zasedajo ta delovna mesta. Na začetku mandata sem izjavil, da ne potrebujemo podžupanov. Tega mnenja sem še danes, žal pa o tem ne morem samostojno odločati. Zakon o lokalni samoupravi namreč nalaga, da mora občinski svet imeti podžupana. Trenutno potekajo znotraj strank razgovori, kdo naj bo podžupan. Odgovor bomo dobili v jeseni. Vršilci dolžnosti direktorjev v javnih zavodih pa so stvar zakonodaje. Ker želim uresničiti razvojni način poslovanj a in delovanja v javnih zavodih, bomo pred imenovanjem
direktorjev seveda krepko premislili, ali so trenutni kandidati sposobni to zahtevo tudi udeja-niti."
Št. tednik: Kakšno je vaše sporočilo občanom ob letošnjem prazniku Mestne občine Ptuj?
Dr. Š. Čelan: "Želim si, da bi to bil resnično praznik v pravem pomenu besede za sleherno občanko in občana. Ob tej priložnosti bi želel občanke in občane pozvati k sodelovanju in pripravljenosti na spremembe. Zavedati se namreč moramo, da so edino spremembe tisto, kar je večno. Ohranjanje obstoječega in nepripravljenost na spremembe nas preprosto oddaljuje od tistih, ki so svoj način življenja podredili spremembam. Žal v zadnjem času vse pogosteje doživljam le veliko načelnih besed o potrebnih spremembah v naši občini. Brž ko predlagamo neko spremembo, pa je stališče takoj drugačno. Največkrat v slogu: 'Spremembe da, toda ne pri meni in na mojem pragu!' Družba, v katero vstopamo po letu 2004, je uspešna predvsem zato, ker podpira spremembe. Poskušajmo to razumeti in podpirati tudi mi."
MG
Ob prazniku Mestne občine Ptuj občankam in občanom iskreno čestitamo.
hrrri
mizarstvo
Žlahtič
Miran Žlahtič s.p., Zagrebšlo 54, 2251 Ptuj, tei 02 787 60 70 www.mizarstvo-zlalitic.si

o
Sava Guma, d.o.o. in Sava-GTI, d.o.o.
Vsem sodelavcem, poslovnim partnerjem in občanom čestitamo ob občinskem prazniku.
Poslovna skupina Sava
Občankam in občanom ter našim cenjenim strankam čestitamo
ob občinskem prazniku ter se zahvaljujemo za zaupanje.
Glej zeleno, dëlaj modro !
www.vm-drdvoisf	,	.
za človeka In »araro
KOfAUNALNA HIDROTEHNIKA
čistilne naprave	»j^
vodovodi kanalizacije namolealni sistemi
osu revami ;istemi
VARSTVO OKO U A
odlagališča kom^unalhih. ^ -in nevarnih'odpadkov * sanacije gramoznic * povrsinski vodotoki' jezero/ akumulacije •
MiičrtoVii.tijie, liiuijanje lii rxdrSe va iije
Nova KBM
^^^ i-'p^l^^î^ VďDNO^SPÓDARSKO PO^DJETJE PTUJ d.d;
'	Žnidorif evo nab'režje'l 1, Ptuj, tel.: 02/ 78*
HBRAK d.o.o.
Prešernova 18, 2250 Ptuj Tel./Fax: 02/ 771 43 11 GSM: 041/ 616 352 http://www.herak.si E-mail: avtosola@herak.si
Občankam in občanom Mestne občine Ptuj iskrene čestitke ob občinskem prazniku.
Kategorije: A, B, B-i-E, C, C-i-E, H
Tečaj CPP dva krat mesečno, vsakih 14 dni!
ITCO-nACCCDA d.o.o.
družba zq revidiranje
ccútitííe!
HOTNIHOVfí 28, Ljubljano
_______ Memoria d.o.o.
1111111 Vinarski trg 5, Ptuj
tel. 02 779 82 21
HOTEL
POETOVIO
Ob prazniku občine Ptuj čestitamo vsem občankam in občanom ter svojim cenjenim gostom in se priporočamo tudi v bodoče.
Predstavništvo Ptuj
tel.: 02/771 02 81, faks: 02/77817 61
ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d.
ife/» oUmiK cediůsMů za fimnii oUine' Ptki^. ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI
Cenjenim kupcem, poslovnim partnerjem in občanom čestitamo ob prazniku občine Ptiy.
^connex
Ceitus D.E. Ptuj
Puhova 14, 2250, Ptuj, Slovenija
Tel. -H386 (0)2 771 6811, Fax -H386 (0)2 775 0971
Cenjenim potnikom in poslovnim partnerjem čestitamo ob občinskem prazniku in se priporočamo.
Ob železnici 11, Ptuj GSM: 070/791-037 Tei./fax.: 02/783-6591 email: perla1@vol|a.net
■SPECIALIZIRANA PRALNICA ZA GOSTINSKE OBRATE, HOTELE ■ IZPOSOJA PRTOV
l/sm oéèojtùm m oéôMom toř' posàmim partner^ oéčke'
Darko Plntarlč s.p. y
Markovci • O občinskih investicijah
Obrtna cona živi
Kljub vročim poletnim dnem so v občini Markovci sredi številnih investicij. Z Zupanom Francem Kekcem je tekla beseda o odprtju prvega obrata v OC Novi Jork, o gradnji male hidroelektrarne in vseh pomembnejših občinskih investicijah.
St. tednik: Ena izmed večjih investicij občine Markovci je gradnja OC Novi Jork. V minulih dneh je svoj obrat odprlo podjetje Vitiva. Kakšnega pomena je odpr-
tje taksnega obrata za občino?
F. Kekec: ^"Veseli smo, da se je obrtna cona prevesila v realizacijo in da je eden izmed treh obrtnikov, ki so prvi
Župan Franc Kekec
Foto: M. Ozmec
Sedem (ne)pomembnih dni
pričeli gradnjo, že pričel proizvodnjo. Podjetje Vitiva trenutno izvaja Krkine programe, v kratkem pa pričakujemo se preselitev proizvodnje eteričnih olj. Naslednja, ki bosta verjetno kar hitro začela proizvodnjo, pa sta Hanželič iz Dornave in Zemljarič iz Zabo-vcev."
St. tednik: Kako daleč pa je druga faza OC Novi Jork?
F. Kekec: "Tudi z drugo fazo smo že zelo daleč. Trenutno pripravljamo izvedbene projekte, na podlagi katerih bomo izbrali izvajalca infrastrukturnih objektov."
St. tednik: V teh dneh se končuje tudi gradnja dvorane v Bukovcih.
F. Kekec: "Glede na pričakovanja naj bi bila dvorana končana naslednji mesec, saj smo ravno prejšnji teden za-
Ubijanje lepote
Obiskovalce Kranjske Gore to poletje pričakuje posebna "atrakcija". V centru, v duši tega turističnega kraja, je v zadnjih tednih na prostoru nekdanjega hotela Prisank, ki so ga porušili, zrastel hotelski monstrum, ki iz temeljev spreminja dosedanjo, enkratno podobo (in lepoto) zgornjesavskega turističnega bisera.
Kolos iz betona je zakril prečudovit pogled na gorsko verigo v ozadju, ki se je doslej nudil očem in delal Kranjsko Goro tako drugačno, tako lepo in privlačno. Novi objekt je uničil identiteto, velik del lepote in prepoznavnosti tega kraja. Namesto svoje dosedanje posebne, in zagotovo v vsakem pogledu atraktivne podobe dobiva kranjskogorski center izgled turističnega surogata, ki ni ne mesto in ne vas, ki ima "središče", ki se po ničemer ne more meriti s podobnimi v bližnji in daljni okolici. Natančneži bodo seveda dejali (in poskušali dokazati), da se z nekaterih točk kranjskogorskega centra še vendarle kažejo gorske lepote v ozadju. Toda to je lepota v gramih v primeri s prejšnjo raz-košnostjo in bogastvom, ki sta se neomejeno nudila pogledu. Zdrava logika govori, da bi bilo treba to posebnost že zdavnaj zaščititi in začeti prodajati kot posebno znamenitost in kot posebno prepoznavno znamenje Kranjske Gore. Tako pa lahko samo ugotovimo, da je Kranjska Gora z najnovejšim gradbenim posegom izgubila svoje srce in svojo dušo. Tudi svojo ceno.
Seveda je pri vsem tem še posebej skrb zbujajoče, prav alarmantno, da je "investitor" turistično gospodarstvo, ki bi moralo biti še posebej tenkočutno do vsakega, še najmanjšega posega v turističnem prostoru, ki bi moralo najmanj dvakrat pretehtati, kakšni naj bodo (in morajo biti) posamezni turistični objekti, da bi se čim bolje zlili z naravnim okoljem in predvsem, da ne bi kvarili tistega, kar nam je dano in kar so marsikje drugje z različnimi nepremišljenimi "akcijami" že na veliko uničili. Pri tem nista potrebni kakšna posebna "patriotska" zagnanost in okoljevar-stvena zavest, saj že preproste ekonomske analize in renta-bilnostni računi vedno znova opozarjajo, da postajajo izvirna krajina in čim bolj nedotaknjene naravne lepote čedalje pomembnejši, pravzaprav odločilni element (dobrega) turističnega trženja.
In kje je bila in je pri vsem tem slovenska država, kje so pristojna ministrstva, uradi, ne nazadnje inšpekcije? Kakšna je bila in je vloga občine? Kje so konec koncev arhitekti, okol-jevarstveniki? Najnovejša kranjskogorska polomija, oziroma tragedija zagotovo ni in ne more biti zgolj zadeva Kranjske Gore. Kdo in s kakšnimi utemeljitvami je izdal dovoljenje za gradnjo takšnega motečega objekta? Na kateri šoli se je šolal arhitekt, ki očitno ne zna (ali noče?) razmišljati o arhitekturi drugače kot skozi svoj ozek "projektantski" interes? Kje je strokovna javnost, zakaj molči,
zakaj se ni bolj organizirano odzvala že takoj potem, ko je pred nekaj meseci postalo jasno, da je kranjskogorska gradnja očitno še en primer brezčutnosti in brezbrižnosti kapitala? Ob novici o rušenju (zares starega in obnove potrebnega) hotela Prisank je bilo slišati nekaj dovolj indikativnih pripomb, da se tega posla ne bi smeli lotevati površno in brez upoštevanja dejstva, da je bilo to delo arhitekta Janeza Lajovca svojčas nagrajeno z najvišjo možno nacionalno nagrado. Toda opozorila očitno sploh niso bila resno upoštevana. Zdrav razum bi veleval, da bi ob vsakršnem (najbrž nujnem posegu) upoštevali (in ohranjali) predvsem prvobitno zasnovo in podobo objekta, ki je že tudi postal nekakšna kranjskogorska stalnica in sestavni, prepoznavni del njene podobe.
Najbrž ni malo ljudi, ki bi od pristojni in odgovornih želeli slišati, kako je mogoče, da je treba za vsak najmanjši (gradbeni) poseg v naravo, tudi na najbolj neturističnem in neatra-ktivnem zemljišču, nešteto gradbenih papirjev in dovoljenj, medtem ko se zdi, da različni kolosi, ki dobesedno spreminjajo (in kvarijo) podobo posameznih krajev in območij, rastejo z veliko manj birokratskega in strokovnega vpletanja in dlakocepljenja. Tak odgovor bo enkrat treba dati - jasno, prepričljivo in tudi z vsemi ustreznimi konsekvencami.
Jak Koprive
čeli končno gradbeno fazo. Otvoritev dvorane načrtujemo oktobra, na martinovo."
St. tednik: Kako daleč pa ste s projekti sanacije lagune Drave? Aktualna stvar, ki se pojavlja ob tem, je tudi izgradnja kajak steze.
F. Kekec: "Za laguno so trenutno v toku idejni projekti, ki jih izvajamo skupaj z občinama Kidričevo in Ptuj. Kajak steza pa je zaenkrat utopija, saj občina ne razmišlja o vlaganju investicijskih sredstev za njeno izgradnjo. Največ, kar bo občina prispevala, je projektna dokumentacija, sredstva za izgradnjo pa morajo priti izven občine. Realno pa bi bilo povezati vse projekte, ki se nameravajo izvajati na območju KO Nova vas v Štur-movcu (sanacijo lagune, kajak stezo, malo hidroelektrarno in cesto), saj bi sodelovanje med temi projektanti po mojem mnenju stvari pocenilo."
St. tednik: Omenili ste malo hidroelektrarno. Je investitor že znan?
F. Kekec: "Malo hidroelektrarno, ki naj bi dajala okrog 1,2 MW energije, so pripravljene graditi Dravske elektrarne. Hidroelektrarna bo zgrajena na šturmovski strani današnjih zapornic, tako da skozi zapornice, razen ob visokih vodah, ne bo več nobenega pretoka, saj se bo vsa voda pretakala skozi elektrarno."
St. tednik: V tem mesecu
ste tudi odprli športni park v Zabovcih.
F. Kekec: "Tega sem seveda zelo vesel, a je športni park v Zabovcih bolj vaška kot pa občinska zadeva, saj gre za vaški športno-rekreativni center. Upam, da se bo center povezal tudi z bodočim kajakaštvom, če bo investicija sploh stekla, zagotovo pa je takšna pridobitev za Zabovce izrednega pomena."
St. tednik: Ima občina v načrtu še katero izmed investicij?
F. Kekec: "Ena zadnjih je bilo asfaltiranje ceste med Za-gojiči in Stojnci. Trenutno pa se pripravljamo na gradnjo novega gasilskega doma v Novi vasi. Izdano je že gradbeno dovoljenje. Gradnja doma v Novi vasi je pomembna občinska in vaška investicija in prepričan sem, da bodo No-vovaščani s svojo pomočjo naredili mnogo več, kot bi lahko občina naredila v lastni režiji."
St. tednik: Kako daleč pa je gradnja večnamenske dvorane v Markovcih?
F. Kekec: "Tudi za večnamensko dvorano v Markovcih se že pripravlja dokumentacija. V septembru pričakujemo potrditev prostorskega plana, investicijo pa nameravamo pričeti leta 2004. Dvorana se bo zagotovo gradila dve do tri leta, saj gre za investicijo, ki bo zahtevala okrog 500 milijonov tolarjev."
Mojca Zemljarič
Od
d
Ljutomer • Občinski praznik
Bogat program prireditev
Občina Ljutomer praznuje v avgustu 47. praznik, številne ustanove pa so pripravile bogat program prireditev.
Jutri, v petek, bo gledališka skupina KD Ivan Kaučič Ljutomer podarila občanom ob prazniku ter ob stoletnici gledališke dejavnosti v Ljutomeru komedijo Vinka Moderndorferja Vaja zbora. Z omenjeno komedijo, ki so jo doslej igrali blizu 30 krat, so ljutomerski gledališčni-ki pred dvema letoma na Linhartovem srečanju amaterskih gledaliških skupin v ljubljanskem Šentjakobskem gledališču osvojili prvo nagrado oz. naslov državnega prvaka. Predstava bo v atriju Mestne hiše ob 21. uri.
Prvi dan avgusta se bo pričel tudi projekt "Med življenjem in smrtjo", ki bo vse do 16. avgusta na ogled v malem razstavnem prostoru Zavoda za kulturo in izobraževanje Ljutomer.
Agencija za šport Ljutomer bo v okviru praznovanja 8. avgusta ob 17. uri pripravila osmi sejemski tek, dobro uro pozneje pa bo v Domu kulture Ljutomer otvoritev razstave "Sto let organiziranega športa v Ljutomeru".
Slavnostna seja ljutomerskega občinskega sveta s podelitvijo priznanj bo prav tako v
petek, 8. avgusta, ob 20. uri v Domu kulture.
Prireditve ob 47. občinskem prazniku se bodo nadaljevale v soboto, 9. avgusta. Ob 8. uri se bo pričel tradicionalni, letos že 19. Prleški sejen po celen Lotmerki, ob 11. uri pa bo otvoritev krožišča z vodometom in obnovljene ceste v Grossma-novo ulico v Ljutomeru. Naslednji dan, v nedeljo, bo na hipodromu XIII. slovenski kasaški derbi, v četrtek, 14. avgusta, ob 19. uri pa bo Zavod za kulturo in izobraževanje v poročni dvorani Mestne hiše predstavil knjigo Iz malega raste veliko.
Prav letos mineva 100 let od ustanovitve telovadnega društva Murski sokol v Ljutomeru, zato je ljutomerski občinski svet letošnje leto poimenoval "Leto športa". Telesnovzgojno društvo Partizan Ljutomer je naslednik Murskega sokola, osrednja prireditev ob praznovanju stoletnice pa bo v petek, 15. avgusta, s povorko po mestnih ulicah ter osrednjo prireditvijo na Glavnem trgu v Ljutomeru.
Miha Šoštarič
in tam
Ptuj • O zeliščarstvu
V	prostorih ptujske Animacije bo 4. avgusta ob 17. uri predavanje o zelišćih ter o statusu zeliščarstva v Sloveniji in EU. Predavanje je sestavni del projekta "Zeli-ščarstvo - nova zaposlitvena priložnost". Predaval bo dr. Janko Rode z Inštituta za hmeljarstvo in pivovar-stvo Žalec, sodelovali pa bosta tudi Slavica Strelec iz Kmetijsko svetovalne službe, in Miša Pušenjak iz KGZS, Kmetijskega zavoda Maribor. (MG)
Ivanjkovci • Avtobusno postajali{~e
Te dni končujejo gradnjo avtobusnega postajališča v Ivanjkovcih. Najtehtnejši in najnujnejši razlog za gradnjo je prevoz šolskih otrok, saj so doslej šolarje dobesedno pobirali s ceste, ker urejenega postajališča ni bilo. Na tako prometnem mestu in ob velikem številu vozačev, ki se vsak dan vozijo v OŠ Ivanjkovci, je bila investicija nujna. Dela izvaja Komunalno podjetje Ormož. Uredila se bo tudi javna razsvetljava. ^luki)
Ormož • Pestro gradbeno poletje
Tačas potekajo na različnih cestnih odsekih v občini Ormož vzdrževalna dela, tik pred izvedbo pa je tudi gradnja hodnika za pešce, javne razsvetljave in avtobusne postaje v Miklavžu pri Ormožu. Koliko denarja skupno bodo v občini Ormož letos namenili za ceste, nam Igor Špolar, svetovalec za komunalno gospodarstvo, ni znal povedati. (uki)
Središče • Lekarna zaprta do 11. avgusta
Lekarna v Središču ob Dravi bo do 11. avgusta zaprta. V tem času je zaprta tudi zdravstvena ambulanta v kraju, zato je sočasno zaprtje v času poletnih počitnic še najbolj smiselno, je povedala direktorica lekarne Ksenija Senčar. V tem času bodo zaposleni izkoristili letni dopust, v ambulanti pa potekajo tudi obnovitvena dela. Od 11. avgusta bo s pričetkom delovanja ambulante lekarna spet odprta ob ponedeljkih, sredah in petkih med 10.30 in 14.30 uro. (uki)
Beltinci • Odli~ni folkloristi
V	nedeljo je v grajskem parku v Beltincih v okviru 33. mednarodnega folklornega festivala potekalo tudi Državno srečanje odraslih folklornih skupin. Na državnem srečanju je nastopilo devet skupin, ki so bile izbrane izmed 250, ki so se predstavile na letošnjih območnih in medobmočnih srečanjih. V izbrani družbi devetih najboljših so svoje znanje pokazali tudi člani Kulturnega društva Alojz Žuran Podgorci, ki že dolga desetletja delujejo na ormoškem območju. Vodja skupine in avtor odrske postavitve je Stanko Kukovec, zaplesali pa so Splet štajerskih plesov. (uki)
četrtek • 31. julija 2003
Mestna občina praznuje
ŠtajerskiTEHaUK H
Ob občinskem prazniku občanom in občankam iskreno čestitamo!

f'
Sfan«failV»iHi'IMhf<>
METALKA TRGOVINA
Prodajni center Ptuj
Rogozniška 7, tel: 02/ 749 18 00
družba za izvajanje geodetskih storitev
SAMOBOR & ILECdno
Ulica heroja L^clca 10,2250 Ruj
Ob občinskem prazniku iskrene čestitke.
tei.: 02/779-57-51, 02/787-62-10 fax: 02/787-62-11 e-mail: sail@s-net.net
Za vas poslujemo VSAK DAN od 8.00 do 15.00.

Ob občinskem prazniku
Čestitamo
vsem našim strankam in občanom občine Ptuj
petovi^^Q
Petovia avto Ptuj d.d., Ormoška c. 23 tel.: 02 749 35 12, www.petovia-avto.si
CI5IO
čisto mesto Ptiq, d.o.o., Podjetje za gospodaijeiqe z odpadki
Domavska c. 26,2250 PTUJ, tel.: 02 / 780-90-20, fax: 02 / 780-90-30
Vsem občankam in občanom občine Ptuj čestitamo ob prazniku mestne občine Ptuj.
čisto mesto Ptuj d. o. o.
Pričakujemo vas v naših poslovalnicah.
Vsem občankam in občanom Mestne občine Ptuj, našim l<omitentom ter poslovnim partnerjem iskrene čestitke ob občinskem prazniku.
O
NLB d.d. Trg republike 2 1520 Ljubljana
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Podravje, Prešernova 6, poslovalnica Prešernova 6, tel.: 02 787 04 44 izpostava Super mesto, tel.: 02 748 02 70 poslovalnica Ormož, tel.: 02 740 27 84
IMaročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	popuste v obliki bonov v vrednosti 10.000 sit
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja. Prva prestava. Moda, Slovenske počitnice. Podravski gospodarski kompas, Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe!
_________^_________
NAROČILNICA ZA
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka:. Telefon:_
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj đ.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ z.o.o.
2250 PTUJ, Miklošičeva 12
OBČANKAM IN OBČANOM MESTNE OBČINE PTUJ, ČLANOM, DELAVCEM IN POSLOVNIM PARTNERJEM KMETIJSKE ZADRUGE PTUJ TER VARČEVALCEM HRANILNO KREDITNE SLUŽBE PTUJ ISKRENE ČESTITKE OB OBČINSKEM PRAZNIKU
O
ZVEZA HRANILNO KREDITNIH SLUŽB SLOVENIJE p.o.
PE Ptuj, Miklošičeva 12, 2250 Ruj
PODJETJE ZA STANOVANJSKE STORITVE d.0.0.
2250 PTUJ, Vošnjakova 6
Tel: 771-9511,779-3961, fax: 779-4781, e-mail: pss.ptuj@siol.net
KOLEKTIV PODJETJA ZA STANOVANJSKE STORITVE VAM ŽELI PRIJETNO PRAZNOVANJE PRAZNIKA MESTNE OBČINE PTUJ!
v
Štajerski
TEDNIK
in
Ta teden prejmeta osem brezplačníbí obiskov Centra aerol
ime in priimek:
ime iN priimek:
Jože Botolin
Tomšičeva 33,8880 Pt
Aleksandra Špurej
Videm pri Ptvýu 4/d, 8884 Videm
Nagrajenca prejmeta nagrade po pošti.
Ljutomer • Martina - "diamantna" maturantka
Med dvanajstimi najboljšimi
Spomladanska matura se je na ljutomerski Gimnaziji Franca Miklošiča končala po željah, saj je zaključno dejanje srednje šole opravilo 111 dijakov, le ena dijakinja pa se bo v jeseni morala ponovo udeležiti mature.
Z 99,1 odstotka so se dijaki in dijakinje ljutomerske gimnazije uvrstili v sam vrh slovenskih srednjih šol, predvsem pa se lahko z dosežkom pohvalijo Andrej Duh, Robert Golob, Miran Korošec, Slobodan Lukic ter Martina Kurbos, ki so zbrali na maturi vec kot 30 tock. Omenjena peterica se bodo 20. septembra v prostorih Slovenskega narodnega gledališca v Mariboru udeležila slovesnosti, ki jo pripravlja minister za šolstvo, znanost in šport Slavko Gaber.
Najuspešnejša pri opravalja-nju mature v Ljutomeru pa je bila Martina Kurbos, ki je zbrala
vseh 34 tock, kar je v Sloveniji uspelo le dvanajstim dijakom. Čeprav je bila Martina vseskozi odlicnjakinja, sprva ni verjela v sanjski razplet mature. "Bila sem izredno presenecena, domala šokirana, saj cesa takšnega resnicno nisem pricakovala. Od izbranih maturitetnih izpitov sta mi najbolj 'ležala' slovenski jezik in psihologija, tudi matematika in nemški jezik, nekoliko manj fizika, predmet, ki sem ga v 4. letniku kot edinega zaključila s štirico. Toda izšlo se je fantastično in seveda se doseženega izjemno veselim," je po slovesni podelitvi diplom povedala Martina Kurbos iz Šalincev
Med dvanajstimi najuspešnejšimi slovenskimi dijaki je tudi Martina Kurbos iz ljutomerske gimnazije
Ljutomer • Pihalni orkester v Franciji
Glasba in hrana navdušili
člani Pihalnega orkestra Kulturnega društva Ivan Kaučič iz Ljutomera so od 10. do 15. julija preživeli v Franciji, kjer so pripravili več koncertov.
Prvi koncert so Ljutomerča-ni izvedli v muzejskem mestu Mulhouse, obiskovalci pa so lahko poskusili kulinarične dobrote, ki so jih člani orkestra prinesli s seboj iz Prlekije. Po dveh dnevih bivanja v Alzaciji
so se preselili v pokrajino Lore-na in se nastanili pri družinah v kraju Trossey, kjer so jim prijazni gostitelji pripravili prvo presenečenje. Ob prihodu jih je namreč pozdravila slovenska zastava, po zvočnikih pa
je odmevala slovenska pesem. V mestu Saint-Mihiel je Pihalni orkester Ljutomer koncert pripravil 12. julija v okviru poletnega festivala, poleg odlične glasbe pa so znova s prleškimi dobrotami osvojili gostitelje.
pri Ljutomeru. Že pred opravljanjem mature se je bilo potrebno odločiti, kje bo nadaljevala šolanje. "Kolebala sem med medicino, pravom in matematiko. Sedaj dvomov več ni. Moj izbrani študij se glasi - psihologija na FF v Ljubljani."
Sedaj čakajo Martino najdaljše in povsem breskrbne dijaško-študentske počitnice, vsak četrtek med 18. in 19. uro pa bo do odhoda v Ljubljano na radiu Maxi v Ljutomeru pripravila oddajo z glasbenimi željami, ki jo povezuje, odkarj je bila še osnovnošolka, že polnih sedem let.
Miha Šoštarič
Naslednji dan so Ljutomer-čani pripravili dva koncerta, in sicer v mestih Commercy in Troussey, po koncertu pa je odmevala slovenska pesem in glasba v izvedbi mladega ansambla Škorci. Na največji državni praznik v Franciji, 14. julij, je Pihalni orkester Ljutomer sodeloval na paradi skozi Troussey in na prireditvenem prostoru odigral nekaj koračnic.
Ljutomerski godbeniki so z odlično izvedbo navdušili Francoze, ki so preko odlične prle-ške kulinarike ter vina spoznali našo deželo.
MŠ
Pihalni orkester Ljutomer v Franciji
Ptuj • Likovna kolonija
Ustvarjali bodo mladi
Galerija Tenzor že dobri dve leti vidno posega v kulturno dogajanje na Ptuju.
V	tem času so v galeriji Tenzor organizirali likovne razstave, ki so bistveno popestrile kulturno življenje Ptuja in odprle povsem novo poglavje na področju ptujske galeristike. Razstavljalo je v tem času že sedemnajst vrhunskih likovnih umetnikov.
Galerija Tenzor je med drugim organizirala tudi ekstem-pore na temo maske, ki je bil v sklopu letošnjega kurentova-nja in se ga je udeležilo preko stošestdeset slikarjev iz Slovenije, Italije, Avstrije in Hrvaške.
V	letošnjem programu ga-
lerije Tenzor je tudi likovna kolonija mladih umetnic in umetnikov iz Italije, Hrvaške, Japonske in Slovenije. Od 1. do 8. avgusta bodo mladi umetniki ustvarjali na Ptuju, ob koncu pa svoja dela razstavili v Mihe-ličevi galeriji na Ptuju, s katero obe galeriji načrtujeta še več skupnih akcij.
Mednarodne likovne kolonije mladih se bo udeležilo šest slikarjev iz Italije, po trije iz Hrvaške in Slovenije ter eden iz Japonske.
Odprtje razstave bo osmega avgusta v Miheličevi galeriji.
Fl
Ptuj • J. Forbici v Mestni hiši
Slikar razsežnih krajin
V petek je bilo v Mestni hiši na Ptuju odprtje likovne razstave Jerneja Forbicija iz Kidričevega, ki študira slikarstvo v Benetkah.
O slikarskem delu je Alenka Spacal zapisala, da Forbicija najbolj vznemirjajo prividno neskončne pokrajine, ob katerih se človek počuti neskončno majhnega. Neskončno naslikani pejsaži skrivajo v svoji samotni praznini neke vrste izkušnjo niča, pod težkim nebom je slutiti strah, neznansko osamljenost in celo grozo pred neznanim.
Avtor, ki je očitno fasciniran z brezmejnimi naravnimi prostranstvi, največ črpa iz obstoječe narave, kjer si za modele
izbira najrazsežnejše krajine. Vidnega pa neposredno ne preslikava, saj narave ne posnema, temveč jo na nek način poustvarja v posebni stilizaciji slik.
Pri Forbiciju velja opozoriti na velike formate slik, ki ga s svojimi postranstvi vedno znova prevzemajo v resnični naravi.
Razstavo je odprl ptujski župan dr. Štefan Čelan, povzetek misli Alenke Spacal pa je predstavila Darja Gavez.
Fl
Tednikova knjigarnica
Moje bralne skrivnosti in sladkosti
S knjigami ni nič drugače, kakor z vsakdanjimi predmeti poželenja: nikoli nimam dovolj denarja, da bi si jih privoščila, nikoli ne bom prebrala vseh, ki si jih poželim, za nekatere ne bom nikoli izvedela, druge bodo ostale krivično odložene, z mnogimi bom le izgubljala čas, kakšna mi bo po prebiranju nerazumljena, druga me bo pustila togotno in razočarano, spet tretja me bo navdušila do solz, nekaj mi bo preobširnih, mnogo pretankih...
Včasih se mi kakšno branje dobesedno priskuti in priznam, zgodi se, da kljub množici knjig, ki me obkrožajo v službenih in privatnih prostorih, zaidem v brisani bralni prostor, ko enostavno prelagam množico knjig, kradoma brskam med različnimi knjižnimi stranmi in me prav nobeno branje zares ne pritegne. In tako mi lahko mine ves teden, ne da bi prebrala eno samo pošteno črtico. Ne vem, kaj bi k temu porekel bralni terapevt, če sploh obstaja tak poklic. Mimogrede, zanj bi bilo dela dovolj, npr.:pomagal bi staršem in vzgojiteljem, tudi učiteljem in profesorjem, privzgajati in oblikovati bralne navade, oblikoval bi primerne in specialne bralne sezname, svetoval bi najstniško branje, pripravljal knjižne izbore po poklicnem ključu, torej priporočal pravo branje, leposlovno in strokovno, zdravnikom, frizerjem, bančnikom, trgovcem, šolnikom, šiviljam, kuharjem, psihologom, rentgenologom, sodnikom, advokatom, politikom ... Bralni terapevt bi načrtno izvajal programe za dvig bralnih aktivnosti med odraslo populacijo, ne nazadnje, bralnemu terapevtu bi morali urediti prostore v knjigarnah, knjižnicah, šolah, zdravstvenih domovih, založbah in eden bi bil nujen na vrhu državne uprave. Ups, malo sem zašla, a to se rado dogaja, ko premišljujem o klavrnih slovenskih bralnih navadah!
Torej, ko ne berem, pa bi morala, se zgodi srečno naključje, ki se izkaže v obliki prijatelja z dobro knjigo. In slastno branje je pred mano.
Minuli teden me je tako, iz dobre prijateljske roke, navdušila stara knjiga ruskih pravljic. Knjige, Ruske pravljice, kije leta 1967 izšla pri založbi Mladinska knjiga v imenitni, še danes živi zbirki Zlata ptica s podnaslovom Zbirka najlepših pravljic in pripovedk, seveda ni več mogoče kupiti v knjigarnah ali izposoditi v knjižnicah, morda čaka na policah katerega izmed antikvariatov. Pravljice je prevedel Ludvik Mrzel, priloge, ilustracije so povzete po izvirniku, knjiga, prvi del, pa ima dvesto šest strani s štiriindvajsetimi pravljicami, ki se prilegajo bralcem vseh starosti - a najbolj navdušujejo odrasle ljubitelje žlahtnih pravljičnih pokrajin. Prav presenetljivo je, kako stare pravljice ohranjajo svojo vitalnost za moderne čase: vse človeške slabosti in radosti, poželenja, strasti, hlepenja in hudobije, karakterne žlahtnosti in grdobije, svinjarije oblastnikov, bolečine malih ljudi in muhavost velikih, vse pač, kar svetu daje podobo, najdete v duhoviti pravljični pripovedi. Ta pa, enostavna po zgradbi pripovedi, ki gre kakor rime iz pesmi v uho, ne zahteva bralnih naporov, ki se v teh vročih poletnih dneh ne obnesejo najbolje.
Kmalu se pravljica pove, a delo se ne opravi kmalu. Tako je brati v prvi ruski pravljici z naslovom Pojdi ne vem kam in pri-nesi ne vem kaj, kjer je glavni pravljični junak lovec Andrej, ki ima nadvse pametno, resnično čudežno ženo. Marja premaga pivca lahkoživca, ki daje nasvete carskemu svetovalcu, pravemu političnemu ritolizniku.
Spoštovani bralci knjigarnice, berite stare pravljice, te so med najboljšimi vodili za razumevanje današnjega sveta.
Liljana Klemenčič
POVABILO NA POČITNIŠKE URICE
Do 15.avgusta še vabimo v pravljično sobico mladinskega oddelka knjižnice Ivana Potrča, kjer so ob torkih in četrtkih kratkočasne urice s knjigami in družabnimi igrami, likovnimi delavnicami, literarnimi in drugimi ugankami, socialnimi in družabnimi igrami, pravljicami, novimi knjigami in zgodbami... Pridite ob 10. uri in ne pozabite copatov. Vstopnine ni. Vabljeni! Sicer je mladinski oddelek odprt kakor celotna Knjižnica Ivana Potrča — počitniško: v ponedeljek od 12. do 19. ure, ostale delovne dni pa od 8. do 15. ure, ob sobotah je knjižnica zaprta. Hvala za razumevanje.
Jernej Forbici pred svojo Brezmejno krajino
Opravičilo
V prejšnji številki Štajerskega tednika smo pri pogovoru z zlatim maturantom Srednje poklicne in tehniške elektro šole Primožem Kokolom tega v vmesnem naslovu "preimenovali' v Zlatka in v naslovu zapisali, daje elektrikar, čeprav je iz besedila jasno, da je računalnikar.
Za napako se opravičujemo!
Urednik
Ptuj • Knjižna terasa z Zdenkom Kodricem
Duša - novinar, praduša - literat
V soboto je Liljana Klemenčič, knjižničarka in pravljičarka, pripravila že četrto letošnjo bralno teraso na Ptuju. Tokrat je v goste povabila pisatelja, Grumovega nagrajenca in finalista za kresnika, sicer novinarja Večera (nekoč je bil na Tedniku v Ptuju) in našega rojaka iz Cirkovc, sedaj Kidričana, Zdenka Kodriča.
Do sedaj je Zdenko Kodrič izdal sest literarnih del: pesniško zbirko Biti oven v hudih časih, Blaženi Franc Rihterič, Potsdam-ska baterija, Vlak čez jezero, Barva dežja ali pritlikavec, Grumovo nagrado je dobil za igro Vida vidim, igralo jo je gledališče v Kranju. Je pa tudi soavtor inter-netnega romana Trampolin, kjer je prispeval konec.
Na bralni terasi je Zdenko raz-
kril marsikaj iz svojega literarnega ustvarjanja in tudi povedal kaj o sebi. Kot literat se na Ptuju predstavlja tretjič. Po svoji duši je novinar, saj si s tem služi vsakdanji kruh, praduša pa je v literaturi. Sam pravi, da se ne pojavlja v leksikonih kot slovenski literat, saj je očitno preveč v provinci, od koder je sicer izšlo največ slovenskih literatov, vendar se literarna glava oblikuje v centru,
Z Zdenkom Kodricem se je pogovarjala Liljana Klemenčič
Pa brez zamere
Predsodki
Medsosedski odnosi
Glede na to, da se je spodaj podpisani minuli vikend mudil na morju (kjer mu je tudi nadvse uspešno uspelo izgubiti mobilni telefon), tudi tokrat lahko pričakujete bolj počitniško obarvano temo. Kar pa nikakor ne pomeni, da pa bo tokratno branje lahko kot meglice, ki se včasih naberejo tam doli nad modrim Jadranom. Ne, prej narobe. Tema dneva je namreč nekako naslednja: medsosedski odnosi. Pa tukaj ne mislimo na tiste medsosedske odnose, ki jih imate vi in vaš najbližje stanujoči, ampak mislimo na odnose, kijih imamo Slovenci z našimi bivšimi brati, ki domujejo ob prej omenjenem mo-dremJadranu, sami sebi pa običajno pravijo tudi Hrvati.
Kakšne odnose imamo torej s svojimi bivšimi brati? Za odgovor na to vprašanje je potrebno najprej redefinirati vprašanje samo. Ne mislimo torej na tiste odnose, ki jih lahko tu in tam vidimo na televiziji, ko nam kažejo prisrčno roke si stiskajoče in blaženo smehljajoče se politikante, ampak na tiste, bolj realne in ne toliko zaigrane odnose. Glede teh pa gre med obema ljudstvoma glas, da niso ravno najboljši. Se več, po vogalih se šušlja, da so na zelo nizki točki. Ljudski glas zna povedati, da si družno in medsebojno marsikaj zavidamo. Hrvati da so nam faušni, ker smo na prelahek način zapustili bivšo domovino, mi pa baje njim zavidamo obalo, s pripadajočim morjem, otočjem in kar je še teh stvari vred. Pa da oni nas imenujejopodalpske Hrvate, mi pa njim to vračamo z obilo zavisti za njihovo neverjetno sposobnost zbrati se v ključnih trenutkih (frcnite pogled na primer na športno področje, pa boste takoj videli, o čem je govora).
Skratka, eni in drugi smo polni zbadljivk in tako imenovanih resnic, s katerimi se včasih bolj, včasih manj obilno obkladamo ter za katere smo oboji prepričani, da so same dogme in svete resnice. Dejstvo pa je, da pravzaprav nič od tega ni res. Obstaja sicer neka obojestranska predstava, a le-ta je pravzaprav šolski primer predsodka. Pri predsodkih gre namreč za to, da naj bi veljali za določeno skupino ljudi ali nekaj podobnega, a hkrati človek, ki tak predsodek nosi v sebi, nikoli ne more s prstom pokazati na točno določeno osebo in reči: Evo, poglejte, o tem govorim. Vsak izmed nas je gotovo imel v življenju priložnost seznaniti se s kakšnim Hrvatom, če ne to, pa vsaj pogovarjati se s kakšnim, in stavim, da izkušnja ni bila slaba, prej obratno. Seveda obstajajo Hrvati, s katerimi se lahko na smrt sporečeš, a hkrati obstajajo tudi taki Slovenci, Avstrijci, Italijani, Madžari in tako dalje. Pa kaj bi govoril, saj sami veste. Pustimo torej predsodke, naj se motajo po scentrifugirani glavi kakega paranoika.
Gregor Alič
to je v Ljubljani.
Od vseh literarnih zvrsti ga najbolj privlačuje dramatika, ki pa je kot literarna zvrst ob pisanju filmskih scenarijev najzahtevnejša, saj dramaturgi zahtevajo dokončno izdelane tekste, ki morajo ustrezati celostno. Pa še težko je tekste spraviti na odrske deske, saj se dramaturgi bolj ali manj redko odločajo za nove avtorje. Tudi Grumova nagrada ni porok, da bo delo uprizorjeno.
Zdenko ima pred izdajo tri drame, in sicer: Prebujanje konjev, ki je ljubezenska igra o okupaciji duš, Ko stopiš v svetlobo, legenda o zmotah, ter Karusel,
pragmatična iluzija, ki naj bi jo v naslednji sezoni predstavil Teater III v režiji Branke Bezeljak Glazer.
Zdenko je tudi razkril, da veliko bere, kupuje veliko knjig, za svoje literarne prispevke pa pravi, da jih najprej ocenjujejo žena pa hčerka in soseda, če pokima-jo, z delom nadaljuje, če skomignejo z rameni, ve, da nekaj ni v redu.
Sobotna bralna terasa je dodobra zapolnila prostor pred Mladinsko knjigo z ljubitelji knjige in Zdenka Kodriča kot literata.
Franc Lačen
Borl • Koncert mladih godalcev
All Capone Strajh Trio
V nedeljo so se v okviru prireditev Poletje ob Dravi na gradu Borl predstavili mladi godalci, ki sestavljajo All Capone Strajh Trio.
Trio sestavljajo violinist Matic Anžej, violist Klemen Bračko in čelist Gorazd Strlič, s posameznimi neglasbenimi instrumenti pa občasno pomaga komponist in producent Gregor Strniša, ki je ansambel ustanovil pred desetimi leti, v triu pa je doslej nastopalo že preko štirideset go-dalcev, študentov zaključnih letnikov akademije za glasbo, ki se menjavajo. Ta zasedba je skupaj slabo leto.
Skladbe za trio piše Gregor Strniša, to so avtorske skladbe in priredbe skladb klasičnih mojstrov, jazza, rocka in tudi ljudske pesmi.
Vse to je bilo mogoče slišati v nedeljo na borlskem gradu, izvajalci so bili odlični po obvladanju instrumentov kot po muzikalnosti, k čemur veliko pripomorejo zanimivo napisani aranžmaji. Ob avtorskih skladbah smo tokrat slišali priredbe Hendersona, Jerrya, Presleyja, Beethovna, Vivaldija, Sebastiana in Magnifica ter priredbe rezijanskih pesmi (v jeseni bo izšla plošča All Capone Strajh trio v Reziji). Rezijanske pesmi sploh imajo radi, zato so si izmislili geslo: ""Ni več čas za rock and roll, sedaj je čas za rezijaroll."
Kot nam je po koncertu dejal
Gregor Strniša, se je za takšno zasedbo odločil zaradi protiuteži električni in elektronski glasbi, za zasedbo je potreboval glasbenike, ki hitro berejo notni material, običajno ima v triu diplomante, tudi sedanji letos končujejo akademijo.
Ker je trio na momente (pri Beethovnu) zazvenel kot orkester, smo Gregorja povprašali, ali uporablja pri aranžmanih avtentično harmonizacijo, pa pravi, da ne, poslužuje se dvojemk in pri harmonizaciji se poslužuje ro-ckovskega principa. Za klasični godalni trio (dve violini) se Gregor ni odločil, ker mu trio zveni ostreje kot kvintet, pa še bolj praktičen je, vsi lahko gredo v en avto (pet bi se jih že tiščalo), namreč Gregor, kot smo že omenili, z njimi občasno tudi nastopa (z mobitelom, megafonom in podobnimi neinstrumenti). Sicer pa se Gregor Strniša (ki s pesnikom ni v neposredni žlah-ti) profesionalno ukvarja s pisanjem glasbe za gledališča pa tudi za reklame in podobno. Pred leti se je poskušal tudi v zabavni glasbi, napisal je nekaj šansonov, sedaj se pa s tem več ne ukvarja.
Franc Lačen
All Capone Strajh Trio s komponistom Gregorjem Strnišo na megafonu
Ptuj • Orffov seminar
Danes Commedia dell arte
Od 27. julija poteka na ptujskem gradu mednarodni poletni Orffov seminar. To je že osmi tovrstni seminar, ki ga organizira Orffovo združenje Slovenije in Avstrije ter Pokrajinski muzej Ptuj. Seminar vodita mag. Bernarda Rakar iz Slovenije in Coloman Kallos iz Avstrije.
Kot nam je dejala Rakarjeva, ki je po diplomi na glasbeni akademiji v Ljubljani študirala na Orlïovem inštitutu v Salzburgu na univerzi Mozarteum, so se tovrstni seminarji začeli leta 1996 v Slavonicah na Češkem, kjer so potekali pet let, od predlani pa se bienalno selijo po različnih deželah, letos prvič v Sloveniji, na Ptuju. Ptuj so si izbrali kot najstarejše slovensko mesto, ki nudi intimno vzdušje, z malo bučnimi ulicami, svoje gostoljubje pa je ponudil tudi Pokrajinski muzej.
Udeleženci seminarja so predvsem učitelji glasbe, vzgojitelji, ljudje, ki se ukvarjajo z glasbeno terapijo, ter učitelji, ki se ukvarjajo z učenci s posebnimi potrebami. So iz desetih držav: Slovenije, Slovaške, Češke, Nemčije, Avstrije, Luksemburga, Bolgarije ... Predavatelji so
Mag. Bernarda Rakar
prisluhnili koncertu Slovenska ljudska pesem in plesi.
Uvodoma je na ptujskem grajskem dvorišču zaplesala folklorna skupina Društva upokojencev Kamnik, nato pa sta navzoče v viteški dvorani ptujskega gradu nagovorila Aleš Arih, direktor muzeja, in dr. Darja Kotar, profesorica na Aka-
Ogrevanje in opevanje na Orffovem seminarju
Foto: FL
mednarodno uveljavljeni strokovnjaki: Andrea Ostertag predava v Salzburgu glasbeno in plesno vzgojo, Lenka Pospišilo-va je učiteljica na osnovni šoli z razširjenim glasbenim programom v Pragi in In Suk Lee, Korejec, je docent za elementarno glasbeno in gibalno kulturo na konzervatoriju Rachard Strauss v Munchnu. V organizacijskem odboru so še Marija Feguš Fri-edl in dr. Darja Koter iz Ptuja ter Konstanca Zalar Rener iz Ljubljane, ki pripravlja integrativni projekt Commedia dell arte, glasbenogledališko improvizacijo po glasbenih in scenskih motivih Commedie dell arte. Gre za povezavo govorice, glasbe in gibanja, mask, lutk in kostumov v scenski uprizoritvi. Na ogled bo nocoj ob 20.30 uri na grajskem dvorišču.
Kot je še dejala mag. Bernarda Rakar, učitelji na seminarju pridobijo veliko veščin in na sebi doživijo metode, radost muziciranja, druženja in s takšnim izkustvom gredo v svoje razrede.
V okvirju 8. mednarodnega Orlfovega seminarja so udeleženci seminarja in nekateri obiskovalci v nedeljo, 27. julija,
demiji za glasbo v Ljubljani. "Prepričan sem, da bodo udeleženci seminarja poleg strokovnega dela imeli čas, da si ogledajo naše mesto in muzej. Želim si, da glasba v teh dneh polepša naš prostor in da bodo k temu doprinesli tudi udeleženci seminarja," je poudaril Arih. Profesorica dr. Darja Kotar pa je izrazila veselje, da seminar poteka na Ptuju, in menila, da ptujski muzej ni zgolj kulturna in izobraževalna ustanova, ampak iztočnica za nova ustvarjanja. V nadaljevanju je predstavila ptujsko muzejsko zbirko glasbil.
V	kulturnem delu programa prireditve Slovenska ljudska pesem in plesi so se poleg nastopa kamniške folklorne skupine predstavili še Ljoba Jenče, Katice, Manica Gaberšek in Tomaž Rauch.
V	torek je v okviru seminarja renesančne plese izvedel ansambel Camerata Antiqua iz Skofje Loke pod vodstvom Janeza Jocifa ter Renesančna plesna skupina srednje vzgojiteljske šole in gimnazije Ljubljana — smer za sodobni ples.
Franc Lačen, Mojca Zemljarič
Foto: FL
Foto: Fl
Sv. Ana • Ob 5. občinskem prazniku
Praznovanja ob Aninem tednu
Prireditve ob 5. občinskem prazniku občine Sv. Ana so se pričele 19. julija. Potekale so vsak popoldan in tako se je zvrstilo kar precej športnih, kulturnih in zabavnih srečanj.
V soboto, 26. julija, na dan, ko goduje sv. Ana, so se praznovanja pričela z blagoslovom obnovljene notranjosti župnijske cerkve sv. Ane, ki ga je opravil dr. Jože Smej. V notranjosti cerkve so naredili novo izolacijo, položili nova marmorna tla, po sanaciji zidne vlage zidove obložili z lesenimi oblogami, zamenjali klopi in pripravili vse potrebno za centralno ogrevanje.
Popoldan je turistično društvo Sv. Ana organiziralo tradicionalno postavitev klopotca pri stari preši v centru vasi. Po postavitvi so se vaščani Sv. Ane in Krivega Vrha predstavili v povorki s starimi običaji. Številni obiskovalci so lahko videli "prešanje" jabolk, žganjekuho, pripravo drv za zimo, krojaštvo in šiviljstvo nekoč, predstavili
Foto: ZS
Prenovljeno notranjost cerkve je blagoslovil dr. Jože Smej
so se tudi "šoštari" ter "učiteljica in učenci" s prikazom pouka nekoč.
Po postavitvi klopotca se je dogajanje prestavilo iz centra Sv. Ane na igrišče ob osnovni
Postavitev klopotca
Bori • Tamburanje ob večerih
šoli, kjer so najprej doskočili padalci Aero kluba Moškanjci. Sledile so tradicionalne vaške športne igre med zaselki občine, v katerih se je pomerilo šest ekip v smučanju po travi v parih, vlečenju vrvi in hoji s hoduljami. Zmagala je ekipa vasi Froleh, pred ekipo vasi Žice in Zg. Bačkove. Ob koncu so razglasili rezultate športnih prireditev, ki so potekale cel teden. Discipline odbojka na mivki, namizni tenis in kašarka — trojke so štele za troboj, v katerem je zmagala ekipa vasi Žice pred Krivim Vrhom in Frole-hom. Sobotno praznovanje so ob 22. uri zaključili z ognjemetom.
V nedeljo so praznovanje pričeli z budnico godbe na pihala, sledila je slovesna maša ob godu farne zavetnice, praznovanja pa so se zaključila s tradicionalno gasilsko veselico in ansamblom Kompromis.
Zmago Šalamun
Bodo koncerti tradicionalni?
Kulturno društvo iz Cirkulan je s svojo tamburaško sekcijo letos že drugič organiziralo ciklus koncertov pod naslovom Tamburanje ob večerih, ki se odvijajo na gradu Borlu.
V soboto zvečer je bil prvi koncert in že ta je pri publiki doživel veliko zanimanje. Organizatorji žele s temi koncerti poživiti borl-ske poletne večere, obenem pa popularizirati tamburaško glasbo, ki ima v Cirkulanah zelo dolgo tradicijo.
Na programu tokratnega koncerta je bil predviden nastop domačih tamburašev in gostov iz Prigorca na Hrvaškem, ki pa se zaradi smrtnega slučaja v skupini povabilu na anstop niso mogli odzvati. Kot gostje pa so nastopili člani Društva ljubite-
Ljubitelji glasbe in ljudskega izro~ila iz Ivanjca
ljev glasbe in ljudskega izročila Lomboš iz Ivanjca v Hrvaškem Zagorju. Skupina je v začetni postavi zaigrala izključno s tambu-raškimi instrumenti s pevkami, kasneje so v glasbeno izvajanje vključili še harmoniko, violino in cimbale. S skupino pojo tudi tri pevke. Izvajali so v glavnem zagorske ljudske pesmi, kaže pa, da skupina goji bolj ali manj ljudski način tamburanja, saj pri izvajanju posameznih instrumentov ni bilo zaslediti dovolj pedantnega igranja, tudi into-nančno včasih niso bili skupaj s pevkami, kjer je preveč izstopala sopranistka (morda zaradi mikrofonov), kitično igranje, brez pravega muziciranja, pa je bilo že nekoliko dolgočasno. Skupina pa ne igra zgolj ljudske glasbe, saj so zaigrali in zapeli tudi Verdijev Zbor sužnjev iz opere Nabucco.
Simoli~no sta vrvico na novi asfaltni cesti prerezala župan Friderik Bra~i~ in najstarejša krajanka Angela Murko.
Seia • Ob Aninem 5. krajevni praznik
V	Trnovcu odprli asfaltno cesto
Svečano, veselo in kratko je bilo letošnje peto praznovanje krajevna praznika v KS Sela - v eni manjših krajevnih skupnosti v občini Videm.
Krajani naselij Sela, Trovec, Ba-rislovci ter del naselij Zg. Pristava in Popovci, skupaj jih je blizu 550, julijsko praznovanje združujejo z Aninim žegnanjem v po-družni cerkvi Sv. družine na Selih, letos pa je bilo še bolj slovesno, saj so v Trnovcu odprli asfaltno cesto v dolžini 570 metrov.
V	KS Sela so praznovali minuli konec tedna, praznovanja pa tako kot vsa leta doslej pričeli s prijateljskim nogometnim srečanjem petih vaških ekip na novem asfaltnem igrišču v Selih, kjer je letos največ sreče imela ekipa Sel. V igranju nogometa so se prvič pomerili tudi najmlajši, druženje ob žogi pa je pritegnilo pozornost številnih domačinov, ki so si z navdušenjem prišli ogledat prijateljske nogometne obračune.
Sobotno praznovanje so združili s svečanostjo v Trnovcu, kjer so v soboto zvečer v uporabo predali odsek asfaltne lokalne ceste Trnovec — polje, ki leži tik ob meji med občinama Videm in Kidričevo, med naseljema Trnovec in Apače. Trnovčani in okoličani so pripravili prijetno slovesnost, obogatili so jo tudi s krajšim kulturnim programom, novo pridobitev je blagoslovil pater Benjamin Mlakar iz župnije sv Vida, simbolično pa sta vrvico na cesti prerezala vi-demski župan Friderik Bračič in najstarejša krajanka Angela Murko. Predsednik sveta KS Sela Igor Galič pa je ob tej priložnosti dejal, da je to sicer majhna pridobitev, a za kraj in tamkajšnje Ijudi težko pričakovana in velikega pomena, saj bodo mnogi posIej uporabIjaIi urejeno cesto tudi kot bližnjico. Naložbo, vredno blizu 6 milijonov tolarjev, je
v celoti pokrila občina Videm, sicer pa bodo še letos v KS opravili nekaj manjših deI, večja investicija pa jih čaka do konca leta, ko bodo tudi v Popovce napelja-Ii javno razsvetIjavo, je še pove-daI GaIič.
Končani slovesnosti v Trnovcu je sIediIo krajše sIavje v kuIturni dvorani na Selih, kjer je zbrane pozdraviI župan Bračič in posebej pohvaIiI dobro sodeIovanje sveta KS Sela z občino, izpostavil pa trud Ijudi za razvoj vseh petih naseIij in hkrati izredno skrb za urejenost krajev.
Igor GaIič je na sIovesnosti po-deIiI priznanja KS, ki sta jih Ietos prejeIa Martin Beranič in Srečko
Svenšek, oba za prispevek k razvoju kraja in društvenega življenja na vasi, posebno priznanje je prejela ekipa krajanov, ki se je posebej dobro odrezaIa na Ieto-šnjem fašenku, pokal za najboljšo nogometno ekipo pa je tokrat šeI v roke ekipi iz Sel.
V	kulturnem programu so nastopile mlajše krajanke: Anja Mo-horko, Mateja Gojkošek, Jana Pukšič in Janja Tramšek, zapele so tudi ljudske pevke KD Sela, za bogato obložene mize pa so poskrbele članice podeželskih žena Sela.
V	nedeljo - na anino - je bilo žegnanje v podružni cerkvi.
T. Mohorko
Razmišljamo
Povsem drugačen je bil nastop Tamburašev iz Cirkulan, ki jih vodi dr. Boštjan Polajžer. Skupina goji tamburaško muziciranje s poustvarjanjem ljudskega izročila in je že bila dvakrat nagrajena na državnem tekmovanju tamburaških orkestrov in skupin za izvedbo ljudske skladbe. Sicer pa skupino krasi prvenstveno lep zvok in pedantnost v izvajanju in muziciranje v vseh pogledih, dinamiki, agogiki, ritmiki, briljantnost bisernice ter posebej lepo petje v ženskih glasovih. Skupina je letos izdala kompaktno ploščo s štirinajstimi predvsem ljudskimi pesmimi, za katere je priredbe napisal Boštjan Polajž-er. Plošča nosi naslov Holadrija.
Tudi na tokratnem tambura-nju so poskrbeli za degustacijo vin, kot je to bilo v navadi lani. Tokrat so se z vinom predstavili člani vinogradniškega društva Haloze.
Tamburanje ob večerih na gradu Borl se bo nadaljevalo 9. avgusta, ko bodo nastopili tamburaška skupina Bisernica iz Reteč in tamburaši Kavkler KUD Janko Živko iz Poljčan, ter 23. avgusta, ko bodo zaigrali tamburaška skupina KUD Hoče in mandolinski orkester KUD Var-teks iz Varaždina.
Franc Lačen
Usodne poroke v Indiji
v teh vročih poletnih dneh, ko tudi politiki že odhajajo na dopust, jim bomo dali mir tudi mi. Tokrat kot zanimivost nekaj o tradicionalnih porokah v Indiji, kjer mladim življenjske partnerje še zmeraj v večini primerov izbirajo starši in astrologi. Pri nas si je takšne poroke težko predstavljati, v Indiji pa so zakoreninjene že v njihovem kastnem sistemu in imajo svojo tradicijo. Poroke iz ljubezni ne poznajo oziroma le redki so, ki jo lahko okusijo.
Indija, dežela, ki premore že skoraj milijardo ljudi, je tujcu še zmeraj dežela mnogih skrivnosti. Kljub vplivom z Zahoda so dogovorjene poroke del njihovega vsakdana, življenja, ki ga živijo. Tovrstnega početja domačini ne doživljajo kot omejevanje svobode, temveč kot spoštovanje tradicije, običajev. Astrologi, ki so pri nas še zmeraj povečini samo "spretni obračalci jezikov", so tam cenjeni in spoštovani. Starši pošljejo namreč enemu izmed tisočih astrologov, ki so posebej izučeni za iskanje najprimernejših zakonskih partnerjev, rojstne podatke svojih otrok in iskanje se lahko začne. Seveda je dobra presoja in izbor partnerja glavna in najpomembnejša kvaliteta vsakega astrologa, ki mora najti najboljšo kombinacijo. Ko jo najde, o tem obvesti starše, ki podatke skrbno preučijo, in če so z izbranim zadovoljni, navežejo stik z družino oziroma bolje rečeno s starši najprimernejšega kandidata ali kandidatke. Ce presodijo, da je družina bodočega zeta ali snahe vzorna, dovolj pomembna, ugledna in zdrava, dovolijo tudi mladim, da lahko začnejo med seboj komunicirati. Vendar le preko pisem ali elektronske pošte. Po dolgotrajnem obdobju pismenega spoznavanja sledi prvo srečanje, ki ga določijo starši. To srečanje je ponavadi do poroke tudi zadnje.
Ob vsem tem se verjetno sprašujete, ali vsi Indijci tako vdano sledijo tradiciji. Odgovor je da, večina. Indijci poznajo zanimivo pojmovanje ljubezni. Verjamejo namreč, da je človek, ki se prepusti čustvom, zaslepljen in zato ne zmore videti prave partnerjeve podobe. Spregleda njegove negativne lastnosti, ki jih, ko prva zatrapanost mine, ne more več prenašati. V nasprotju z našo kulturo, kjer je ljubezen kemija, so Indijci prepričani, da se ljubezen ne vname sama od sebe, temveč je kot neke vrste rastlina, ki bo obrodila sadove šele ob skrbnem gojenju. Prava ljubezen naj bi se med zakoncema razvila šele z leti in dogodki, ki ju povezujejo. Obenem so prepričani, da je zagledanost v zunanjost velika napaka, ki se lahko maščuje.
Mladi Indijci so tako razpeti med tradicijo, ki jo je potrebno spoštovati, in pravo ljubeznijo, ki se lahko vname brez staršev in astrologa. Kaj storiti? Mi imamo odgovor, kajne? Ljubezen je kemija in ne dogovor.
Bronja Habjanič
Foto: Fl
Intro
Poletje se je prevesilo v drugo polovico in počasi se že približuje tisti barvno bogati del leta, ki pa se z jutri pri~enja zeloooo sivo.
No, kakorkoli že, o tem bomo razmišljali, ko bo čas za to. Trenutno smo polni počitniških vtisov in morskih romanc, predvsem tisti ob koncu osnovne šole in srednješolci.
Zakaj so morske oz. počitniške romance tako lepe? Predvsem zato, ker so ob obilici sonca naša čustva bolj dovzetna za zaljubljanje, obenem pa smo na morju vsi sproščeni in brez problemov. Predajamo se brezskrbnosti, hitro navežemo stike z novimi prijatelji in bolj smo dovzetni za vse švigajoče poglede. In ko se začne, ko najdemo svojo žrtev ali pa mi postanemo žrtev pogledov, se zavedamo, da nimamo neskončno časa, zato se hitro zaljubimo. Nato se družimo, sprehajamo se z roko v roki, skupaj raziskujemo podvodni svet in sprehajalne poti pod zvezdnim nebom in nam je lepo, vse pa se konča, še preden lahko pride do prvih prepirčkov, ker se moramo vrniti domov. Znano pa je, da stvari, ki se končajo, ko nam je najlepše, najdlje ostanejo v lepem spominu. Tako ob slovesu točimo krokodilje solze, izmenjujemo naslove in telefonske številke, hkrati pa si obljubljamo, da bomo ostali v stiku. Ko se vrnemo domov, se kakšen obisk tudi zgodi, večinoma pa gre za tone pisem, ki so sladka in polna lepih besed. Kmalu pa razdalja naredi svoje. Pisma prihajajo vedno redkeje, telefon skorajda ne pozvoni več in ponavadi se že do zime sprijaznimo, da je bolj ugodno izbrati nekoga iz bližnje okolice, ki te kdaj pa kdaj tudi objame. Spomin pa ostane ...
Jana Skaza
ÀSStNk
POLN ZADETEK
Prvi knjigi smo podelili. Upamo, da sta bili nagrajenki zadovoljni in sta jih z navdu{enjem prebrali. Tokrat pa smo ponovno izžrebali dve knjigi. In sicer smo od vas želeli, da nam zaupate nekaj idej, kako čim bolje izkoristiti poletje in počitnice. Predlagali ste ležanje na plaži, potepanje po gorah, kjer ni tak{ne vročine, predlagali ste poletno avanturo, ki se mora s poletjem končati, različne vrste {porta, s poudarkom na vodnih {portih, piknik ob Dravi, ogled filmov, za katere med letom ni bilo časa, surfanje po internetu ...
Med prispelimi pismi smo ponovno izžrebali dve izmed njih. Tokratna nagrajenca sta Vanesa Vrečko s Hajdine in Peter Novak iz Cvetkovcev. Vanesa bo prejela^roman Marie Vargasa Llose z naslovom Pripovedovalec (Studentska založba Litera), ki v duhu grenko magičnega realizma spojen z lirično obarvano pripovedjo govori o ljudstvu Mičigengov iz Amazonije. Peter pa prejme zbirko kj-atke proze z naslovom Pogled na Tycho Brache Janija Virka (Studentska založba, knjižna zbirka Beletrina iz Ljubljane), kjer že v naslovu najdemo ime slavnega danskega astronoma, vztrajnega nadaljevalca kopernikanske revolucije, ki je s svojim delom {e poglobil prepad med staro metafiziko in prihajajočo znanostjo.
Nagrajenca bosta knjigi prejela po po{ti.
Vsi, ki tokrat niste bili izžrebani, in tisti, ki niste zbrali poguma za sodelovanje, vabimo vas, da nam ponovno pi{ete. V naslednji {tevilki bomo spet podelili dve knjigi. Tokrat vam ne bomo zastavili vprašanja, ampak vas pozivamo, da nam pošljete fotografije s poletnimi utrinki. Najboljše bomo tudi objavili.
Va{e odgovore pričakujemo do 26. avgusta na naslovu CID-a, Osojnikova 9, Ptuj, s pripisom "Mladi mladim".
Pa uživajte poletje!
Jana Skaza
"Čustva skozi fotografski objektiv"
V Centru interesnih dejavnosti na Ptuju je bila že drugič organizirana sedemnajst-dnevna poletna fotografska delavnica z naslovom "ČUSTVA", ki jo je vodila Tanja Verlak, študentka tretjega letnika fotografije na praški Fakulteti filmová a televizní (FAMU).
Tanja je pred petimi leti maturirala na srednji šoli za^ oblikovanje in fotografijo (S[OF) v Ljubljani - smer fotografija. Med {olanjem je veliko sodelovala na skupinskih razstavah (1998 razstava v Strasbourgu - Ministrstvo za kulturo, 2002 razstava treh {tudentov FAMU na festivalu APRILSKI SUSRETI v Beogradu, 2002 razstava na festivalu FAMU FEST, 2003 razstava ANGELI v Weimarju) in nate~ajih (1998 - 2. mesto na nate~aju Evropska kulturna dedi{~ina, 2001 - 3. mesto na FOTOGRAFIJI LETA 2001, 2002 - 2. diploma na mednarodni razstavi v Litvi). Tanja pravi, da ji je fotografija bližja zaradi svoje izraznosti in zgovornosti in da je nikdar ni razumela kot zgolj tehnološki dosežek. (Kljub temu pa ve, kaj pomeni delati z dobrim objektivom in izbrati opremo glede na projekt, ki ga pripravlja.)
Delavnice se je udeležilo devet mladih fotografov: Davorin Ciglar, Matic Gradišar, Sabina Hren, Katarina Mikulec, Marko Orozovič, Tamara Toplak, Boris Vo-glar, Igor Horvat in Staša Cafuta. Letošnja tema fotografske delavnice so bila "čustva". Seveda ne zaradi romantike same! In nikakor ne iz kakega sentimentalnega ali provokativnega vzroka, niti ne zaradi splo{nega mi{ljenja, da se le-ta premalo izražajo, ali da se jih celo bojimo, ker to enostavno ni res - saj vendar živimo, ker ljubimo! Čustva preveč posplo{ujemo in zdi se, kot da priznavamo in vrednotimo le nekaj osnovnih, pravi Tanja. Njen namen nikakor ni bil niti prestra{iti niti vzpodbuditi svojih "tečajnikov", ampak jim pomagati izraziti in ostati na "svoji strani". Ko je nekaj "da", je zato lahko tudi "ne", in to pomeni, da imata besedi popolnoma enako vrednost, ampak drugačen pomen, in
FOTO: Tamara Toplak
prav je tako ... "Morebiti se jim je zazdelo, da jih želim spro-vocirati, ali da vsaj tipam njihov "prag tolerance", morebiti so nekateri celo mislili, da pričakujem neke vrste ljubezensko izpoved ... Vse prej kot to! Ker smo letos imeli dovolj časa, je vsem čedalje bolj postajalo jasno, da so pri fotografiranju popolnoma svobodni-če le vedo, kaj hočejo povedati. Želim jih pohvaliti!" je {e dodala.
"Umetnost je način življenja," zato ni ravno bistro zanikati svojih potreb in obratno, se izpostavljati, ko ve{, da čas ni primeren. In tistim, ki so si na{li fotografijo kot izrazno sredstvo, za začetek prav pride otro{ka radovednost, občutljivost in dovzetnost. Sicer pa Picasso pravi, da je navdih na{el v delu!
Udeleženci fotografske delavnice se zahvaljujemo CID-u za organizacijo in izvedbo delavnice, Tanji pa se zahvaljujemo za znanja, misli in pozitivno energijo, ki jo je prenesla v "nas".
Staša Cafuta
FOTO: Staša Cafuta
Kam med
počitnicami?
Za vse, ki še iščete načine, kako preživeti počitnice, vam ožje in širše slovensko festivalsko dogajanje ponuja veliko obiska vrednih dogodkov.
5. avgusta praznuje svoj praznik Mestna občina Ptuj. Kulturne prireditve so se začele že 25. julija z otvoritvijo razstave slik Jerneja Forbicija v galeriji Magistrat in vzporednim začetkom mednarodnega projekta Mladi&mesto. Z mozaikom in fotografijami se bodo prestavili mladi iz {tirih držav, vključno s Ptujem. Zaključni kulturni program bo izveden 2. avgusta v sklopu Ptujske poletne noči.
Med drugim bo za pestrost poletnega življenja mladih skrbel Klub ptujskih {tudentov, ki od 8. do 10. avgusta organizira
potovanje v Gučo, na tradicionalno tekmovanje trobentačev iz celega sveta.
V starem mestnem jedru se bo 15. avgusta odvil koncert etno jazz skupine Project Zlust, ki prihaja iz Makedonije. Gre za skupino mladih fantov, ki idejo črpajo iz ljudskega izročila in jo prestavljajo v sedanji čas. Kljub mladosti se lahko pohvalijo z izku{njami, saj sodelujejo s {tevilnimi znanimi imeni, kot je Malcolm Burn iz New Yorka.
KPS vabi tudi na vedno bolj priljubljen festival glasbe, {porta in umetnosti KoupaFest 2003, ki bo od 1. do 3. avgusta v kampu Podzemelj v Beli krajini. Letos se pona{a z nastopajočimi, kot so Katalena, Fake Orchestra, Cubismo in Demolition Group.
Za čim milej{e mrtvilo v prestolnici pa bo med 6. julijem in 21. avgustom skrbel 51. ljubljanski poletni festival, ki se bo odvijal na različnih prizori{čih - v Križankah, Cankarjevem domu, na Ljubljanskem gradu in v slavnostni dvorani Hotela Union. V mesecu in pol se bo zvrstilo 43 dogodkov, na katerih bo nastopilo več kot 2000 nastopajočih iz 22 držav.
Poletje nam torej ponuja obilo zabave in kulture, tako v domačem mestu kot drugod. Prosti vikendi naj torej ne izvisijo neizkori{čeni v poletni vročici, brez dvoma se ponuja kak dogodek za vsakogar.
Mojca Pišek
Ptuj • Sedmi balonarski praznik
Odloča natančnost
25 pisanih balonov se je v okviru 7. ptujskega balonarskega praznika dvignilo nad Ptuj in njegovo okolico.
Lepo jih je bilo videti, z njimi je Mestna občina Ptuj pričela svoje praznične prireditve. Zgodila se je že tretja balonar-ska noč kot zabavna prireditev, ki pomembno prispeva k po-
pularizaciji balonarstva na Ptujskem, sestavni del praznika je tudi tekmovalni del v natančnosti letenja. Sodelovalo je 25 ekip iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije, ki so se potegovale za
7. ptujski pokal in 2. pokal Alpe-Jadran, ki je v prvem delu potekal že v Zagrebu, na Ptuju so balonarji opravili drugi del, tretji del jih čaka v Avstriji v Puchu pri Weizu. Njihova naloga
Foto: Črtomir Goznik
Prizorišče balonarskega praznika pri Termah Ptuj - pogled z balona.
Jursinci • Osmi praznik gospodinj
V	znamenju narave in zdravja
V	po~astitev zavetnice gospodinj sv. Marte, ki goduje 29. julija, so ~lanice Dru{tva gospodinj Jur{inci konec minulega tedna izvedle prireditve ob osmem gospodinjskem prazniku.
Osrednji del letošnjega praznika je potekal v soboto, 26. julija, ko so se ob 15.30 zbrali pri maši, ki jo je pod kipom svete Marte na pročelju gospodinjskega doma daroval juršin-ski farni župnik Štefan Casar. Poleg kipca, ki ga je izdelal slikar, fotograf in umetnik Ivo Lorenčič iz Cerkvenjaka, so blagoslovili še podobice svete Marte, ki so odslej na voljo gostom in popotnikom.
Po maši je o pomenu kmečkega gospodinj stva danes govorila Marta Toplak, predsednica društva gospodinj. Na nekatere že skoraj pozabljene vrednote doma in navad na slovenskem je opozorila etnologinja Dušica Kunaver iz Ljubljane, Miša Pušenjak pa je povedala, kakšen mora biti ze-
Foto: M. Ozmec
Marta Toplak, predsednica dru{tva gospodinj Jur{inci.
Foto: M. Ozmec
Pročelje gospodinskega doma odslej krasi kipec svete Marte.
lenjavni vrt, kakšno je naravno vrtnarjenje in predstavila posamezne vrtne kulture. S pesmijo so se pridružile ljudske pevke ki jih vodi Franca Bru-men iz Zagorcev, članice društva gospodinj Juršinci pa so se predstavile s poučno igrico Na domačem zeliščnem vrtu.
Zatem so v prostorih gospodinjskega doma odprli zanimivo razstavo zelenjave in zelenjavnih dobrot iz kmečke kuhinje pod naslovom Narava in zdravje. Odprli sta jo letošnja kraljica gospodinj Natalija Čeh iz Juršincev ter direktorica urada za kmetijske trge Sonja Bukovec. Med številnimi gosti so bili Juršinčani še posebej veseli prvega predsednika slovenske vlade Lojzeta Peterleta.
Društva in posamezne gospodinje pa so pripravile tudi
zabavni program s predstavitvijo navad in običajev. Zanimivo je bilo tekmovanje v rezanju zelenjave, na katerem so sodelovale gospodinje iz šestih gospodinjskih društev, vodila pa ga je pospeševalka Slavica Strelec iz Ptuja. Sobotni večer pa so zaokrožili z gospodinjsko veselico in ansamblom Franca Miheliča.
Razstava Narava in zdravje je bila na ogled še vso nedeljo, popoldne pa so pripravile še degustacijo domačih sadnih in zelenjavnih sokov in sirupov, pa tudi domačih kisov in olj. Posebej okusna je bil degusta-cija domačih zelenjavnih juh. Številne dobrote domače kuhinje pa so ob zaključku razstave bile tudi naprodaj.
M. Ozmec
je bila čimprej ujeti lisico. Ptuj-čani so letos na tekmovanju sodelovali z dvem balonoma, Valentino in Nesom. V naslednjih letih načrtujejo nakup še dveh. Sedmi ptujski pokal so letos osvojili člani Balonarskega kluba Ogenj iz Maribora, ki so dobili tudi drugo serijo tekme Alpe-Jadran. Nagrado Nes-a za zmago na prvem poletu je osvojil Dušan Bojanovič iz Vojnika, nagrado PCS za zmago na tretjem poletu pa Sandi Per-dan iz Ljubljane. Nagradili so tudi udeležence za doseženo sedmo mesto glede na letošnji 7. balonarski praznik. Nagrada Term pa je letos šla k balonar-jem iz Zagreba, ki so zmagali na sobotnem večernem poletu.
Po koncu tekmovanja je bil predsednik Balonarskega društva Ptuj Branko Ambrožič zadovoljen. "Ponovno smo dokazali, da kjer je volja, je tudi pot. Tudi vreme nam je služilo. Svoje so ob balonarjih dobro opravili tudi vsi drugi, ki so bili vključeni v dogajanje 7. balonarskega praznika, fotografi, filatelisti, radioamaterji, Terme z zabavnim delom."
MG
Puhanje vro~ega zraka v balon
Foto: Črtomir Goznil<
Predsednik Balonarskega društva Ptuj Branko Ambrožič na delovnem mestu - v zraku
Stojnci • 80-letnica gasilstva
Razvili nov prapor
V nedeljo, 27. julija, je PGD Stojnci proslavilo 80-letnico. Ob tej priložnosti so razvili nov prapor.
Osrednje slovesnosti so se poleg številnih gasilcev iz 12 gasilskih društev udeležili predstavniki poveljstva OGZMO Ptuj s poveljnikom Zvonkom Gla-žarjem na čelu, poveljnik občinskega poveljstva Markovci Marjan Mislovič in podžupan občine Markovci Franc Kosta-njevec. Prireditev ob visokem jubileju je potekala pred sto-jnskim gasilskim domom, pričela pa se je ob pol treh s sprejemom gostov. Uro kasneje, ob pol štirih, se je z mimohodom gasilcev pričela osrednja slovesnost z nagovori, razvitjem prapora in podelitvijo priznanj. Predsednik domačega društva
Foto: IVIZ
Predsednik PGD Stojnci Marjan Ambrož
Marjan Ambrož je v svojem nagovoru orisal zgodovino društva od prvih začetkov leta 1923 pa vse do danes. "Med vidnejšimi investicijami zadnjih dveh let je bila poleg nabave novega gasilskega vozila zagotovo adaptacija gasilskega doma. Tako smo v prizidku uredili in opremili kuhinjo, klubsko sobo in sanitarije. Obnovljena je tudi dvorana, pod streho našega doma pa imamo poleg dveh garaž še barsko in pa sejno sobo," je dejal in se ob tej priložnosti zahvalil vsem gasilskim društvom, ki so pomagala pri gašenju tamkajšnjega nedavnega požara.
Mojca Zemljari~
Ptuj • 23. julija v ptujski Mestni hisi
Zupanova poroka
V poročni dvorani ptujske Mestne hi{e so izjemoma prej{njo sredo popoldan delali. Poroke med tednom so namreč redke.
Za poroko v stavbi, kjer sicer tudi dela vsak dan kot prvi mož občine, se je odločil ptujski župan dr. Štefan Čelan s svojo izvoljenko Andrejo Dre-venšek. Na poti v zakonski stan sta ju spremljala le priči; poroke namreč nista želela obešati na veliki zvon, zanjo so vedeli le redki. Riža za srečo sta bila kljub temu deležna v izobilju, za to so poskrbeli kolegi iz ptujskega odbora LDS, ki so ju med prvimi obdarili s čestitkami v stilu, da bi uspešno krmaril med čermi zakonskega življenja.
MG
Foto: Črtomir Goznil<
Z rižem so mladoporočenca zasuli kolegi iz ptujskega odbora LDS
Tednikova akcija • Natakarica poletja 2003
Danijela - natakarica iz Perutninčka
Danijela je natakarica s končano srednjo gostinsko šolo, v svojem poklicu pa je že 13 let. Pravi, da ji je v veselje to, kar dela. Njena velika želja je, da bi bila poklicna vojakinja, a se, kot pravi, zaveda, da bi se takrat morala marsičemu odpovedati.
Večino prostega časa Danijela namenja svojemu fantu Marku. Kar pa se ti~e konji~kov, pa se najraje ukvarja s kolesarjenjem in rolanjem.
Kaj ti pomeni največjo motivacijo v tem poklicu?
"Najpomembnej{a stvar, zaradi katere vztrajam v tem poklicu, je stik z ljudmi. Čeprav se kdaj zgodi, da dobi{ kak-{nega izzivalnega in provokativ-nega gosta, so druge, prijazne stranke dovolj velik razlog, da vztraja{ naprej."
Srela}3
RELAX
SPECIALIST ZA ADRIATIC AGENCIJA Z NAJUGODNEJŠO PONUDBO!
Natak
anca
«
Daniela Vodušek
(trenutni vrstni red)
Valerija Lampret, Dolina Winettu, Zg. Sveča
Iris Zelenko, Club Mark 69, Ptuj
Sonja Krajne, Terme Zila, Ptuj
Polona LeSnik, Bar Cheers, Ptuj
Zdenka Kocmut, Okrepč. pri Darinki Rižnar, Juršinci
Tatjana Stopajnik, Dolina Winettu, Zg. Sveča
Daniela Vodušek, Bar Perutninček, Ptuj
IMarica Kaučevič, Bar Perutninček, Ptuj
Irena Munda, Gostilna pri pošti, Ptuj
Valerija Markež, Savarija, Ptuj
Haložan
Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pilje alkohola škoduje zdravju ^--------------------------------------------------------------------
Glasovalni kupon za najbolj priljubljeno natakarico 2003 pošljite na naslov Radlo-Tednik, d.o.o., Ralčeva 6., 2250 Ptuj
Glasujem za:_
Naziv in naslov lolcala:
Ime In priimelc glasovalca:. Naslov:_
Telefonsica številica:
Kupon velja do srede, 6.8.2003
Zakaj si se odločila za poklic natakarice?
"Za ta poklic sem se odločila predvsem zato, ker sem želela delati z ljudmi. V tem poklicu mi je v{eč to, da spoznam veliko novih ljudi. Sem zelo družaben človek in mi komunikacija z ljudmi veliko pomeni, tako da menim, da je ta poklic primeren zame."
Kako dolgo si natakarica in kje vse si doslej delala?
"Pred 13 leti sem končala srednjo gostinsko {olo, smer kuhar, in od takrat naprej delam kot natakarica. Moji začetki v gostinstvu so bili v Super Liju, nato sem delala v Tigri, Alibiju, Piramidi, že kako leto pa sem zaposlena v baru Perutninček."
Kakšnim gostom najraje strežeš?
"Najraje strežem starej{im gostom. To pa zaradi tega, ker so vsi zelo prijazni in komunikativni. V baru Perutninček imamo večinoma stalne goste, tako da se že dokaj dobro poznamo med seboj in se velikokrat po-
Apace • Veliko gasilsko slavje
Blagoslovili novo vozilo
Minuli vikend je v Apačah minil v znamenju gasilstva, saj je tamkajšnje društvo slavilo visok jubilej, 70-letnico.
PDG Apače ima 78 članov, od tega 25 gasilcev operativcev, nosilcev činov in specialnosti, 27 mladincev in mladink, devet pionirjev, osem gasilcev veteranov in devet podpornih članov.
Praznovanje se je pričelo v soboto, 26. julija, ko je točno ob petih popoldan gasilska sirena
oznanila začetek gasilske vaje. Kot je povedal Jože Kancler, poveljnik Gasilske zveze Kidričevo, se je akcije udeležilo 79 gasilcev s 13 vozili.
V nedeljo popoldan pa so na osrednji svečanosti ob visokem jubileju namenu predali orodno vozilo znamke Mercedes, za ka-
Vozilo je blagoslovil domači župnik Karel Pavlic.
terega je z opremo vred dru{tvo od{telo 13 milijonov tolarjev. Novi avto je blagoslovil župnik Karel Pavlič. Na svečanosti sta zbrane pozdravila predsednik domačega dru{tva Branko Valentan in župan občine Kidričevo Zvonimir Holc. Predsednik Valentan je na kratko predstavil dru{tveno zgodovino ter opisal uspehe in pridobitve dru{tva zadnjih nekaj let. "Ogenj je človekov prijatelj že tisočletja, a ni samo prijatelj, saj zna biti izredno nevaren in {kodljiv. Tega so se zavedali tudi na{i predniki, ko so leta 1933 ustanovili gasilsko dru{tvo Apače. Ustanovni člani so bili: Lovro Rajh, Martin Burjan, Lovro Pi{ek, Janez Golc, Martin Mlakar, Jožef Korpič, Franc Zaj{ek, Franc Pi{ek, Lovro Jeza, Jakob Mlakar, Jožef Murko in Franc Kozoderc. Njihovi potomci in mnogi drugi pa dandanes nadaljujemo njihovo delo," je poudaril predsednik dru{tva
najbolj{i pa do tistih, ki so dobri do tebe."
Kaj so tvoji konjički?
"Imam veliko različnih konjičkov. Najraje pa se ukvarjam z rolanjem in kolesarjenjem."
Glede na to, da je čas dopustov, nam lahko zaupaš, kam se odpravljaš na počitnice?
"Nič {e ne vem zagotovo. Najbrž pa se bom s fantom odpravila v Poreč."
In kakšne načrte imaš za prihodnost?
"Vztrajala bom v gostinstvu, dokler bom telesno sposobna. Želim si sicer postati poklicna vojakinja, a se zavedam, da to delo ni tako lahko in da bi se morala odpovedati marsičemu. Zelo rada imam otroke in jih tudi nameravam imeti, kot poklicna vojakinja pa bi si težko ustvarila normalno družinsko življenje. Tako zaenkrat ne nameravam ničesar spreminjati."
Dženana Beéirovié
Foto: Črtomir Goznik
govarjamo tudi o različnih življenjskih stvareh. Kar se pa tiče načina, kako strežem stranke, pa moram priznati, da med gosti ne delam razlik. Vsak gost je zame enako pomemben."
Kako ohranjaš dobro voljo?
"S smehom! Trudim se zmeraj biti dobre volje, ker se mi zdi to za natakarico pomembno. Pa tudi gostje te velikokrat spravijo v dobro razpoloženje."
Kaj je po tvojem mnenju najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na obiskanost lokala?
"Eden pomembnej{ih dejavnikov je zagotovo odnos natakarice do gosta. Natakarice bi morale biti prijazne in komunikativne. Pomembno je, da gosta ceni{ in spo{tuje{, kot si zasluži."
Obstaja morda kakšna misel, ki se je zmeraj držiš?
"Obstaja veliko misli, ki se jih držim. Predvsem pomembno pa se mi zdi to, da se je zmeraj treba truditi biti dober do vseh,
in dodal, da sta bili poleg nakupa novega avtomobila pomembni investiciji zadnjih dveh let tudi zunanja in notranja obnova gasilskega doma.
Na jubilejni prireditvi so bile apa{kim gasilcem ob zaključku pomembnih investicij izrečene {tevilne zahvale, v znak dobrega sodelovanja pa sta predsednik in poveljnik podelila {tevilne zahvale, zlate, srebrne in bronaste plakete ter priznanja I., II. in III. stopnje. Gasilcem je ob jubileju čestital tudi Branko Korez, podpredsednik GZ Kidričevo, županu občine Kidričevo je bila podeljena gasilska značka, za ves trud in vloženo delo pa so se domačemu predsedniku zahvalili njegovi mladi nasledniki.
Za kulturni utrip so na prireditvi poskrbele ljudske pevke, pridih svečanosti pa je dodala {e Gasilska pihalna godba Maribor mesto. Humorist Vinko Simek, ki je prireditev povezoval, pa je domačinom zapel pesem Mi gasilci res smo glavni. Ob po-slu{anju pesmi se je občinstvo večkrat nasmejalo, saj je besedilo govorilo o vseh pomembnih možeh v gasilskem dru{tvu Apače.
Mojca Zemljaric
Nagradno turistično
vprašanje
Ta konec tedna bo v Mestni občini Ptuj v znamenju prireditev ob osmem občinskem prazniku in dogajanj na mestnih ulicah in trgih v okviru ptujske poletne noči.
Ze po tradiciji pričakujejo nekaj tisoč obiskovalcev. Najbolj veselo bo na Mestnem, Slovenskem in Novem trgu, kjer bodo nastopile nekatere znane slovenske in domače glasbene skupine, od znanih pevcev pa Jasmin Stavros. Sobotno dogajanje bo začinil ognjemet, ki ga napovedujejo ob 23.30 uri. V dogajanje se na svoj način vključuje tudi galerija Sv. Jurija, ki bo imela v soboto dan in noč odprtih vrat, v okviru katerega se bodo vsi, ki bodo to želeli spoznali z njenim delom in ponudbo.
Število tranzitnih gostov v mestu in okolici se povečuje. Obiskovalcev muzeja na gradu, v mitrejih in arheoloških zbirkah je za 10 odstotkov več kot v prvem polletju lanskega leta in več kot v enakem obodbju leta 2001, ko je bil Pokrajinski muzej Ptuj najbolje obiskan v Sloveniji. Število gostov, ki so v prvem polletju prenočevali na Ptuju, pa seje v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta zmanjšalo za 6,5 odstotka in nočitev za 11 odstotkov. V teh podatkih niso zajete zasebne turistične sobe, ki so imele v lanskem polletju 5465 nočitev. V letu 2002je bilo vseh nočitev v Mestni občini Ptuj57268.
Ze po tradiciji je avgust turistično najmočnejši poletni mesec, ko je tudi obiskovalcev največ. V ptujskem TlC-u, ki poleti dela v Mestnem stolpu, bodo zato avgusta delali po 12 ur dnevno, nekaj ur bodo imeli odprto tudi ob nedeljah.
V LTO Ptuj so v tem polletju končali usposabljanje prvih turističnih vodnikov po mestu z licenco. Pridobilo jo je sedem vodnikov. Da bi zagotovili vse potrebe po vodenju po mestu,
Foto: Črtomir Goznik
V Mestnem stolpu bodo avgusta delali od jutra do večera, nekaj ur pa tudi ob nedeljah, da bodo turisti dobili kar se da največ uporabnih informacij za svoje dopusto-vanje.
potrebujejo od 15 do 20 vodnikov z licenco. To si bodo pridobili tudi vodniki Ptujskih vedut, ki že imajo licence za vodenje po muzejskih zbirkah.
Ker je tudi na Ptujskem križ s spominki, bosta septembra Mestna občina in LTO objavila razpis za najboljši turistični spominek v občini, s pomočjo katerega naj bi pridobili izvirni in prepoznavni spominek, ki bo predstavljal kulturno in naravno dediščino tega območja in Ptuj kot turistično okolje.
***
Ptuj sije v lanskoletnem tekmovanju Entente Florale pripel srebrno priznanje, je pravilni odgovor na naše prejšnje turistično vprašanje. Nagrado bo prejela Otilija Privšek, Kariže-va ulica 2, Ptuj. Čestitamo!
Danes vprašujemo, od kdaj je peti avgust praznik Mestne občine Ptuj. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje z bonom za kosilom v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 8. avgusta.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Od kdaj je peti avgust praznik Mestne občine Ptuj?
Ime in priimek: Naslov:
Davčna številka:
Foto: MZ
Učitelj je rekel Mihcu:
"Mihec, naštej mi vsaj tri dokaze za to, da je zemlja okrogla!'
"Prvič: to je napisano v učbeniku, drugič: to ste nam že povedali pri pouku in tretjič: to vedno trdi tudi moj oče!"
***
Sredi puščave policaj na kameli ustavi poštarja na biciklu in ga vpraša: "Čuj ti, poštar, kam pa tako divjaš v tej vročini?'
Pa mu poštar razloži: "Glej, hitreje se pelješ, bolj ti piha veter in te zato tudi bolj hladi!'
Policaju se zamisel zdi zanimiva, zato požene kamelo in kamela tako dirja po puščavi eno uro, dve uri, po tretji pa omaga in se zgrudi. Policaj besen stopi s kamele, gre do glave, jo dvakrat brcne ter vpraša: "Kaj je zdaj, si zmrznila ali kaj?!"
***
Jezus se sprehaja po puščavi in sreča starčka.
Jezus: "Kaj delaš tako sam v puščavi?'
Starček: "Iščem svojega sina.'
Jezus: 'Kako pa izgleda?'
Starček: 'Ima žeblje skozi noge in roke.'
Jezus: "Oče!!!!'
Starček: "Ostržek!'
***
"Bog, usmili se me in naredi, da bo Pariz glavno mesto Nemčije, drugače bom dobil cvek!' je molil Bogdan med odmorom.
***
Med predavanjem o spolni vzgoji, ki so ga pripravili v osnovni šoli za zainteresirane učence, je štirinajstlet-nica vprašala:
"Sem jaz lahko noseča?'
"Ja!' je odgovoril učitelj.
Isto želi izvedeti tudi dvanajstletnica. Učitelj opazuje učenko, nato pa reče:
"Mislim, da bi bila lahko, ker si tako dobro razvita!'
Nato vpraša desetletnica:
"Lahko tudi jaz dobim otroka?'
Učitelj jo pogleda in ji z nasmeškom reče:
'Seveda ne!'
Mihec, ki sedi poleg desetletnice, se obrne k njej in ji reče na uho:
'No, vidiš, da se nimaš česa bati!'
***
Mlada učiteljica, ki je prvi dan nastopila delo v srednji šoli, ki so jo obiskovali samo mladi fantje, je nekoliko boječe vstopila v razred. Nihče ni upošteval njenega prihoda. Fantje so sedeli ob oknu na radiatorjih in se pogovarjali, kot da je ni. Učiteljica je premagala strah in se usedla za svojo klop pred tablo, nato pa rekla:
"Fantje, ko bodo vaše hlače suhe, se pa le usedite nazaj v svoje klopi!'
Trnovska vas • Ornitološki tabor za mladino
Delali v petih skupinah
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je v Trnovski vasi od 27. junija do 4. julija organiziralo deveti ornitolo{ki raziskovalni tabor za mladino Trnovska vas 2003. Na taboru je sodelovalo 18 udeležencev iz celotne Slovenije, ki so delali v petih skupinah. Vodja tabora je bila Damjan Denac.
Teoretični del je predstavljal priprave na delo, seznanitev z metodami dela in raziskovalnimi vprašanji, praktični del pa terensko delo. Ob zaključku je vodja tabora Damjan Denac povedal: "Ta tabor bi označil kot enega najuspešnejših doslej. Z delom mentorjev in udeležencev sem zelo zadovoljen. Pridobili pa smo tudi zanimive rezultate, ki se jih nismo nadejali. Tako lahko rečem, da je bil tabor z vzgojno-izobraževalnega kot tudi z raziskovalnega vidika dokaj uspešen."
Osemnajst udeležencev je delalo v petih skupinah. Vsaka skupina je imela svojo nalogo, zraven tega pa so vse skupine popisovale gnezditvene parametre bele štorklje v severovzhodni Sloveniji. Tako so popisali 90 odstotkov vseh gnezd bele štorklje v Sloveniji, namreč manjše populacije so še na Dolenjskem in Beli krajini. Prišli so do zanimivih rezultatov. Popisali so 230 gnezd, od tega jih je bilo kar 146 za-
Ustvarjaički
Otroci, ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo, izrežite re{itev ter jo po{ljite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, RAIČEVA 6, 2250 PTUJ, s pripisom USTVARJAIČKI. Med prispelimi rešitvami bomo izžrebali tri ustvarjalcke, ki bodo prejeli TRI KNJIŽNE NAGRADE ZALOŽBE Karantanija. Veselo na delo!
sedenih. Štorklje, ki so gnezdile, so imele po tri mladiče, v 25 primerih pa kar štiri. Ti podatki pa so dali visok gnezditveni uspeh, ki znaša kar 2,77 speljanega mladiča na gnezdo. To pa je tudi najvišji gnezditveni uspeh v zadnjih petih letih.
Skupina, ki jo je vodil Damjan Denac, se je ukvarjala s popisom rjavega srakoperja v Šturmovcih. Popisali so 54 družin in ugotovili, da je njihovo število v primerjavi s popisom leta 1997 upadlo skoraj za polovico. Vzrok zato pa je povečano intenzivno kmetovanje v Šturmovcih.
Skupina Dominika Bombe-ka je popisala kmečko lastovko v starem delu mesta Ptuj. Zadnje raziskave, ki so jih delali kažejo, da kmečka lastovka gnezdi v glavnem na podeželju v hlevih, kjer je dovolj hrane. V mestih pa ne gnezdi. Raziskava te skupine pa potrjuje ravno nasprotno. Našli so 56 gnezd, od tega jih je bilo 28 zasedenih.
Rešitve nam pošljite do torka, 5. avgusta 2003, in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova!
Izžrebanci ustvarjalč-kov v 29. številki Tednika so:
1. nagrado, knjigo založbe Karantanija prejme: Robi Vo-
se obe nikoli ne pojavljata istočasno.
Vodja tabora Damjan Denac je še povedal, da je bil z gostitelji izredno zadovoljen in da bodo s tabori nadaljevali, saj so pomemben vzgojno-izobraževalni del, ki ga uresničujejo v društvu, kajti izobraževanje je temelj naravo-varstva.
Zmago Šalamun
Gasilski posnetek mentorjev in udeležencev ob zaključku tabora pred osnovno šolo v Trnovski vasi, kjer je bil tudi sedež tabora.
V skupini, ki jo je vodil Luka Božič, so delali dvoje. Del raziskav so posvetili popisu za novi Ornitološki atlas gnezdilk Slovenije. To je projekt, v katerem želijo v petih letih popisati razširjenost in številčnost vseh vrst ptic, ki gnezdijo na območju Slovenije. V drugem delu pa so znotraj teh raziskav popisovali ptice kulturne krajine, ki so jim namenili posebno pozornost, tudi zato, ker so ti kraji, predvsem pa Slovenske gorice, v bližini Trnovske vasi, premorejo kar precej teh dobro ohranjenih ekstenzivnih habitatov za mnoge ogrožene vrste, kot so: smrdokavra, zelena žolna, pogorelček in navsezadnje tudi rjavi srakoper, ki je sicer še precej razširjen.
Skupina Matjaža Kerčka pa je ugotavljala razširjenost pod-hujk na Dravskem polju. Gre za ptico, ki je bila tu odkrita pred dvema letoma. Našli so pet oglašujočih samcev. Domnevajo pa, da je število podhujk na Dravskem polju nekoliko večje, saj pri raziskavi niso imeli
grinc, Jadranska ul. 16, 2250 Ptuj,
2.	nagrado, knjigo založbe Karantanija prejme: Nadja Ra-tek, Kicar 115 a, 225O Ptuj,
3.	nagrado, knjigo založbe Karantanija prejme: Martina Horvat, Bi{ 9a, 2254 Trnovska vas.
Uredništvo Štajerskega tednika ~estita vsem nagrajencem, potrdila o nagradi pa bodo prejeli po pošti.
KNJIŽNI DISKONT
ZAIiOŽBA KAHAJTTAJJIJA
TAM. KJER SO KNJIGE NAJCENEJŠE! ■ BTC Hala A Ijub^ana.
Pobarvaj polja, označena s piko.
sreče z vremenom. Podhujka poje v zelo jasnih, mirnih in toplih nočeh.
Zadnja, peta skupina pa je ugotavljala prisotnost sov po gradovih in ostalih stavbah severovzhodne Slovenije. Kot je povedala mentorica Urša Koce, so preiskali 15 gradov in v 10 primerih odkrili sledove sov, v šestih primerih pegaste sove in v štirih lesne ter ugotovili, da
Zanimivost
Polovica Nemcev ne ve, kaj je Gerhard Schroeder
Hamburg (STA/dpa) - Polovica Nemcev ne ve, da je Gerhard Schroeder nemški kancler, če gre verjeti nedavno objavljeni anketi inštituta Forsa. Anketa je pokazala, da je 99 odstotkov vprašanih prepoznalo Schroederjevo fotografijo, vendar jih je le 51 odstotkov znalo odgovoriti, kakšno funkcijo opravlja. Po navedbah omenjenega inštituta je bila anketa opravljena na reprezentativnem vzorcu 1630 Nemcev, ki so vprašalnik reševali z digitalnim televizijskim up-ravljalcem. Nova tehnika, prvič preizkušena v ZDA, velja za veliko natančnejši način raziskovanja javnega mnenja kot tradicionalna metoda telefonskega spraševanja. Rezultati so morda šokantni, pravi vodja inštituta Manfred Guellner. "Vendar smo prepričani, da so precej bolj točni kot katerikoli doslej."
Ženske na lepše, moški doma
Madrid (STA/dpa) - V mestecu Haen na jugu Španije so se v četrtek zvečer v skladu z novimi pravili vse ženske odpravile v "nočno življenje", medtem ko so morali moški ostati doma in opravljati hišna dela. Moški, ki nočejo izpolniti "svojih obveznosti", morajo plačati simbolno kazen v višini 5 evrov, je dejal župan Javier Checa. "Moški morajo spoznati, da nimajo samo oni pravice oditi na pivo s prijatelji," je dejal Checa, ko je navajal razloge za neobičajno pobudo. Vsak četrtek med 21. in 2. uro zjutraj bo ulice mesteca s 14.000prebivalci nadzirala skupina štirih žensk in neposlušnim moškim zaračunavala kazni. Ves denar, ki ga bodo v Haenu zbrali na ta način, bodo nakazali združenjem in društvom, ki se borijo proti nasilju v družini.
[estletnik z avtomobilom svoje varuške prevozil 40 kilometrov
Austin (STA/dpa) - Šestletni deček iz ameriške zvezne države Teksas, ki se mu je močno tožilo po mami, si je "izposodil' avtomobil svoje varuške, nastavil sedež in volan primerno svoji višini in se odpeljal v 40 kilometrov oddaljeno mesto Luling na jugu Teksasa. Po poročanju ameriških medijev je deček parkiral vozilo pred tamkajšnjo veleblagovnico in objokan stekel v trgovino. Tja ga je kasneje prišla iskat njegova mama. Na poti se je mali voznik zaletel v najmanj tri avtomobile, pogosto pa je vozil kar po pločnikih, zato je več prestrašenih ljudi poklicalo policijo. Po navedbah tiskovnega predstavnika tamkajšnje policije je pravi čudež, da med dečkovim nevarnim izletom ni bil nihče ranjen. Proti varuški pa policija trenutno ne namerava ukrepati.
Delavci in gospodinje na kvizu z boljšimi rezultati od intelektualcev
Witten (STA/AFP) - Raziskava univerze v mestu Witten na zahodu Nemčije o kvizu Lepo je biti milijonar, ki je priljubljen tudi v Sloveniji, je postregla z nekaj presenetljivimi rezultati. Po besedah ekonomista Joachima Prinza, ki je opravil raziskavo med 149 udeleženci nemške različice kviza Lepo je biti milijonar, so delavci in gospodinje proti pričakovanju dosegli v povprečju boljše rezultate od udeležencev z univerzitetno izobrazbo. Kot je pojasnil, se je za uspeh na kvizu izkazalo bolj koristno, če je posameznik gledal televizijo in reševal križanke, kot pa določena specialistična znanja. Raziskava je sicer še pokazala, da so starejši tekmovalci na vprašanja odgovarjali bolje od mlajših tekmecev.
Na ogled eden prvih zemljevidov Amerike
Washington (STAJAP) - V ameriškem kongresu je na ogled eden prvih zemljevidov, ki označuje Ameriko kot del novega sveta. Kongresna knjižnica v Washingtonu je za 496 let star zemljevid kartografa Martina Waldseemuellerja, znan tudi kot "rojstni list Amerike", odštela deset milijonov dolarjev. Zemljevid so pred sto leti našli v gradu princa Johannesa Waldburg-Wolfegga na jugozahodu Nemčije, gre pa za edini izvod od tisoč kopij zemljevida, kolikor naj bi jih bili naredili. Več podrobnosti o tem je na voljo na spletni strani kongresne knjižnice http://www.loc.gov/exhibits/lewisandclark/.
Ormož • Potovanje med cvetjem
V objemu cvetja in zelenja
Alojz Skrjanec s Hardeka pri Ormožu na svojem vrtu že desetletja goji najrazličnejše okrasne rastline. Ljubezen do zelenega mu je prirojena in je globoko v njem, saj ima zelene prste, raste namreč vse, kar posadi. Zato se v zadnjem času veliko ukvarja tudi z razmnoževanjem rastlin.
Ker je ukvarjanje s konjički najlepše, če imaš ljubezen do hobija s kom deliti, je vesel pomo~i žene Marije, ki pogosto prevzame del prijetnega bremena.
Alojz Skrjanec je član neuradnega društva vrtoljubcev Slovenije in zelo deloven član TD Ormož, kjer že šest let ocenjuje, kako so s cvetjem urejeni domovi po naši občini. Od prve številke je naročnik revije Moj mali svet in njegova knjižnica, ki zajema knjige z naravoslovno vsebino, je zajetna. Z njimi si pozimi krajša čas, lista po zapiskih, določa vrste rastlin in se uči. Vedno naleti na kaj novega, zanimivega, kar pritegne njegovo pozornost. Svoje obširno znanje rad posreduje vsem, ki jih to zanima. Tudi ko se vozi po okolici, mu pozornost pritegnejo najrazličnejši vrtni okrasi.
Prav zanimiva je zgodba usodnika -klerodendroma, ki raste pred Skrjanče-vo hišo. Grm je opazil na nekem vrtu na severnem pobočju Ptujske Gore. Ker mu je bil neznansko všeč, je preprosto odšel k lastnikom in vprašal, ali bi lahko dobil kakšno mladiko. Ti pa so mu povedali, da je mladi poganjek, ki je rasel iz njega, že oddan. Niso mu znali povedati imena rastline, le da je s Primorskega. Cvet, ki ga je odtrgal, je dehtel še posušen in zadeva mu seveda ni dala miru. S pomočjo knjig je določil rastlino in čez kakšno leto se je znova podal na Ptujsko Goro. Tokrat je imel več sreče. Dobil je poganjek usodnika, lastnikom pa je v zameno podaril eno svojih rastlin. Usodnik je edina sorta, ki pri nas prezimi in eden redkih primerkov daleč na okoli.
Na tak način Skrjanec veča svojo zbirko rastlin. Nekaj jih zamenja, nekaj kupi, dobi podarjene, vzgoji iz semen
Foto: VKI
Alojz Skrjanec ima zelene prste, saj na njegovem vrtu raste čez 550 različnih vrst okrasnih rastlin.
in poganjkov. Redkejša kot je rastlina, bolj ga vleče. Seveda pa vrtičkarji dobro vedo, da najbolje rastejo tiste rastline, ki so bile "ukradene". Pri tem ne gre za uničevanje ali krajo rastlin, ampak za odvzem semena ali vršička. V letih ukvarjanja z rastlinami je na Skrjanče-vem vrtu danes čez 550 različnih vrst rastlin. Ima drevnine, okrasno grmičevje, trajnice in enoletnice. Posebna ljubezen so rododendromi, ki spomladi prečudovito pobarvajo prostor pred hišo. Ima jih v najrazličnejših barvah, najlepši, rdeč, je imel letos čez 1000 cvetov. Nekateri med njimi so stari že več kot deset let in v tem času se je Lojze naučil, kakšne so njihove zahteve. Priznal je, da je tudi sam na začetku napravil kar nekaj napak.
"Vrtnarska žilica mora biti potrpežljiva in rastline moraš imeti rad kot ljudi,"
je povedal Alojz Skrjanec, pri čemer je bil poudarek na ljudeh. Ko je kupil prvi rododendrom ga je zasadil pred teraso. Želel je namreč, da bi, ko stopi iz dnevne sobe, zagledal razcveteli rodo-dendrom. Rastlina je na tem mestu dve leti hirala. Ko pa jo je presadil na pravo mesto, na hladno, senčno stran, pa se že 12 let vsi veselijo njegove lepote. Podobno je s srobotom, ki cveti obilno, če ima noge v senci — če pred njega zasadite kakšen nizek grm, ki ga hladi. Slaki, ki so pred leti skoraj prekrili del strehe, začnejo cveteti relativno pozno, proti jeseni in v neučakanosti jih je skoraj že populil. Gospod Skrjanec ima zelo rad tudi lilije. Najrazličnejše. Od enodnevnih, do dišečih, tistih v posodah, velikih in malih. Da o barvah sploh ne govorimo. Hortenzije imajo v njegovem vrtu tudi posebno častno
To je poletna cipresa in menda bi si jo lahko vsako pomlad zasejali za živo mejo, konec jeseni pa odstranili.
Na vrtu sta „tudi dva majhna ribnika, ki si ju lahko z malo spretnosti naredi vsak sam. Če je posoda dovolj globoka, ribice v njej tudi prezimijo.
Lilije so ena izmed rožic, ki vedno znova očara s pestrostjo barv in oblik.
mesto. Ima jih kar nekaj različnih vrst, glede barve pa je pri hortenzijah najpomembnejše, ali rastejo v kisli zemlji ali ne. Od tega je odvisno, ali so rožnate ali modre. Vrt je poln različnih bezgov, vejgelij in srobotov. V vrtu je tudi obilje raznih okrasnih trav. Ob dveh ribnikih pa raste primerno rastje. Povedal je, da imamo ribnik lahko kjer koli, tudi na balkonu. Potrebna je primerna posoda in malo domišljije. Lokvanji so že od-cveteli, v vodi pa je kar precej ribic, ki zunaj tudi prezimijo. Seveda je tudi veliko rastlin, ki ne prenesejo našega podnebja in jih je potrebno gojiti v posodah.
Med posodovkami je še posebno navdušen nad sukolentami. Pozimi jih shranjuje v steklenjaku, kjer vzdržuje temperaturo 6-8 stopinj Celzija in po vseh oknih v hiši in kleti. Nekatere pa pospravi v vre~ke, recimo kane, ki pre-zimijo v kleti.
Kljub temu da je na manj{em prostoru zbranih veliko okrasnih rastlin, pa se vrt zelo lepo spaja z okoljem, ker je naraven. Ni razparceliran na stroge gredice, ampak je zasnovan tako, da se eno preliva v drugo. Na zelenici je med okrasnim drevjem tudi obilica starega sadnega drevja, ki ga le redko škropi s kak{nimi mo~nej{imi pripravki. Ve~i-noma si pomaga z naravnimi metodami, in ~e je prizadeta le veja ali vrh, ga po ameriškem vzoru, preprosto izreže in zažge.
Najbrž je vsak sogovornik fasciniran nad pozornostjo, ki jo Skrjanec namenja rastlinam - pozna vsako rastlino posebej in ve, kje bo ~ez dan ali dva kakšen cvet. Klub izjemni skrbi za rastline pa te živijo v simbiozi z vsem drugim.
Na Skrjančevem vrtu je obilje okrasnih trav.
Po vrtu se igrajo vnuki in vnukinje, se podijo mlade ma~ke in valjajo odrasle. To zahteva svoj davek, kakšen cvet ali rastlina vzame slovo. Mirno sprejemanje tega nujnega davka je še posebej hvalevredno.
"Veliko se ukvarjam s feng šujem. Sem zemeljsko znamenje in mi je bila ljubezen do zemlje in rastlin že položena v zibko." Rad ima sprehode v naravo, saj se zemljiš~e kon~a na robu polja in v vrtu je prostor tudi za razli~ne rastline, ki jih sicer obi~ajno z vrta odstranimo, ker se nam ne zdijo dovolj žlahtne. Ukvarjanje z vrtom mu akumulira duševno energijo, nudi fizi~no sprostitev in tudi zadovoljstvo, ko se razdaja in svetuje drugim. "Rastline te vedno znova razveseljujejo, presene~ajo, vedno se ~esa novega nau~iš, je veselo pri~akovanje."
Pomembna je redna skrb za rože. Gr-movnice je treba redno stri~i. tako kot gremo ljudje k frizerju, je treba grmov-nice po cvetenju pristri~i. Pred pozebo rastlin ne moremo u~inkovito zaš~ititi, saj ne pozebejo v zimi, ampak na pomlad, ko se pri~ne vegetacija. Pogosto smo spomladi razo~arani, ker je rastlina pozebla že jeseni, ko zaradi pozne vegetacije les ni dozorel. Na pomlad je treba za rastline dobro poskrbeti z obilnejšim gnojenjem, potem pa jih je treba vse leto dognojevati. Prav tako ne smemo po pomladnem cvetenju populiti ~ebulnic oziroma jim porezati listov, saj se takrat pri~ne proces zorenja in preko listov poteka hranjenje ~ebulice. V sušnih letih je pomembno, da si zago-
Last Minute Center*
ILIRIKA TURIZEM, Miklošičeva 2, Ptuj 02/771 05 88, Teletekst SLO i-str. 286
ŠIBENIK
^•8.-55-950 sit
Hotel Meridien*" 7 dni, polpenzion
E» 2.8.-53.950 Sit
Hotel Montauro" 7 dni, polpenzion
QHÏ 22-8.-54.500 sit
Hotel Omirikon"
10 dni, zajtrl(, #_
E31E,-13-8.-79.900 sit
^Hotel••
7 dni, zajtrlc,^izLj
EES& 13,20.8.-74-900 sit
Hotel ••
7 dni, zajtrl(,^izLj
n!EΌ\-23.,30.8.- 79.900 sit
Hotel •••
7 dni, polpenzion, ^ iz Lj
AAARIBOR, Vetrinjska 30 - 02/228 88 88 www.iastminutecenter.si
turistična agencijo - trovei agency ^
tovimo dovolj vode. Priporo~ljivo je zbiranje kapnice v cisterne. Zemljo okoli rastlin je treba zastrti z naravnim materialom, saj se na ta na~in zmanjša izhlapevanje vode. To storimo z lubjem ali s pokošeno travo. Najve~ja izguba vode je ravno izhlapevanje, zato se priporo-~a rastline zalivati vsakih nekaj dni in takrat obilo, vsakodnevno skromno zalivanje nima tolikšnega u~inka. Se posebej je uspešno zalivanje ob vodnih znakih — ribi, raku in škorpijonu. Ker so poletja vedno bolj sušna in vro~a, bo treba pri izbiri rastlin razmišljati o tistih, ki ne potrebujejo veliko vode in ki dobro prenašajo vro~ino. Letos je bilo zaradi žgo~ega sonca na rododendromih opaziti ožgane liste. Dosledno je treba tudi upoštevati zahteve, ki jih imajo rastline — na sen~no stran saditi rastline, ki ljubijo senco, in obratno, upoštevati pa je treba tudi strukturo tal.
viki klemenčič ivanusa
KRAUEVO JEZERO, 1=2
Berchesgaden in Kraljevo jezero, cena za dve osebi
17.871 D/bus 8.990 PARIZ IN DISNEYLAND
avtobusni prevoz, 1. otrok do 14. leta brezplačno, 2. otrok - 50%
13.875D/NZ 46.900
NEUM, Son£l(ov klub
3* iiotel Stella, bogata vsebina, avtobusni prevoz
23.8/7D/POL 53.900
MURTER, Tisno
Sončkov klub, 3* hotel Borovnik, do 12. leta brezplačno
do23.8y7D/POL 59.900
GRČiJA, Kreta/Rodos/Santorinl
letalo z Brnika, 2* hotel, letališka pristojbina doplačilo
I,5.,6.,8.8/7D/NZ	79.900
TUNIZIJA, Hammamet
letalo z Brnika, 3* hotel, letališka pristojbina doplačilo
II.8/7D/POL	99.900 EGIPT, Icriiaijetije
5* hotel in ladja, vstopnine vključene, odlično slov. vodenje
15.8780 149.900
KENIJA, Mombasa
3* hotel + 2 dni safarija, odhod z Dunaja
24.8yi4D/PP 201.390
SONČEK
inUJ,Krempljeva5 Telefon: 02/749 32 82 MARIBOR, 02/22 080 22 EUROPARIC02fl3 00 915
TUl potovalni center
IVSARIBOR. LJUBLJANA, CELJE, PTUJ. MURSKA SOBOTA, SLOVENJ GRADEC, SLOVENSKE KONJICE, VELENJE, SLOVENSKA BISTRICA
SLOVENIJA,, HRVAŠKA, BIH
dep. Punta, 7 t polpenzion = 45.9DD,- Slt | odhBd: 16-08-) l_ast minute ponudbe
MURTER, htl. Calenlmn, T « polpEnzIon = 62.900,- si! [ odhod: 16.08.]
KORČULA, Lumhaida, htl. Borik, T i pnlpemlDn = 37.300,- SIt (ndliiid: 16.08.|
NEUM, litl. Meum, 7 i pglpeniion = 46.900,- Sit ( odhoda: 09. in 16.P8.I Velika ponudba raznih namestitev na jadranu, last minute ponudbe in ugodni plučilni pogoji. Enica d.o.a., Trstenjakova ulica 7. tel.; 749 34 56; 749 34 57
Varnost in donos
Marko: Vprašanje premoženjskemu svetovalcu: Zanima me, kaj se bo dogajalo s cenami stanovanj in na sploh nepremi~nin v Sloveniji, ko bomo drugo leto stopili v Evropsko unijo! Kaj se bo dogajalo s cenami v prihodnje? Bo ta vstop bistveno vplival na rast oz. upad cen pri nas? In se drugo vprašanje: Ker že v sedanjosti skrbim za socialno varnost sebe in najbližjih, me zanima, kako bi bilo najbolje vložiti privarčevani denar. Ali je to nakup nepremičnine, delnic, zazidljivega zemljišča ali denar enostavno pustiti v banki in ga vezati za določeno oz. nedoločeno dobo?
sti "revnih lastnikov kapitala", podražile pa se bodo manjše stanovanjske enote (garsonjere in enosobna stanovanja) v najve~jih mestih (najbolj v Ljubljani).
Kako najbolje vložiti privarčevani denar, je odvisno od vaše strategije. Skratka, za koliko časa bi vložili denar in ali ga boste potem potebovali v enkratnem znesku ali postopoma. Poleg tega je še cel kup faktorjev, ki vplivajo na izbiro naložbe (vaš odnos do tveganja ipd.), zato vas vabim, da se dogovorite za svetovalni termin, kjer bomo skupaj izdelali strategijo, ki bo vam najbolj ustrezala. Drugače žal ne gre!
"Kdor hoče, najde pot, kdor noče, najde izgovor!"
Mitja Petrič, premoženjsko svetovanje, mitja.petric@donos.net, GSM: 041 753 321
Cene nepremičnin v Sloveniji se bodo z vstopom v EU in v prihodnje seveda spremenile. Najbolj bo na njih vplivala uvedba novega davka na nepremičnine. Pričakuje se, da se bodo pocenile hiše, ki so v la-

^Donos
premoženjsko svetovvmje
Primerjalna tabela med klasičnimi življenjskimi zavarovanji in Eurofondom: Primer: mo{ki, star 35 let, mese~no vpla~uje 100 EUR (ZV - zavarovalna vsota za primer smrti, K - privarčevani kapital ob doživetju)
Zavarovalna	Klasična življenjska	Eurofond
doba	zavarovanja	
Predviden	(predvidena letna	(9% DONOS)
letni donos	udeležba na dobičku)	
15 let	ZV: 18.000 EUR	ZV:18.000 EUR
	K: od 20.000 do 25.000 EUR	K: 31.000 EUR
20 let	ZV: 24.000 EUR	ZV :24.000 EUR
	K: od 30.000 do 39.000EUR	K: 52.000 EUR
25 let	ZV: 29.000 EUR	ZV: 29.000 EUR
	K: od45.000 do58.000EUR	K: 82.000 EUR
Prejeli smo
Dekriminaliza-cija prostitucije, da ali ne?
Pod tem naslovom je predsednik Mladega foruma ZLSD Ptuj Dejan Levani~ pred nekaj {tevil-kami [tajerskega tednika pojasnil stali{~e podmladka ZLSD v zvezi s spremembo zakona o prekr{kih zoper javni red in mir.
Z njegovim razmi{ljanjem in predstavitvijo problema prostitucije doma in po svetu se je možno vsekakor strinjati. Zlahka je tudi razumeti, da podmladek stranke, ki je v parlamentu to spremembo zakona sprejela, podpira odlo~i-tev svojih starej{ih kolegov. To je povsem pri~akovano in razumljivo. Nikakor pa ni razumljivo, da pisec omenjenega prispevka v videnje problema s strani podmladka ZLSD vpleta N.Si. Kot argument nestrinjanja navaja del~ek, vzet iz razprave predstavljenega stali-{~a N.Si v parlamentu. V svojem ~lanku pisec navaja: "Mladi forum ZLSD Ptuj se nikakor ne more strinjati s protiargumenti, ki jih je glede dekriminalizacije prostitucije navaja N.Si. Prostitutke in prostituti bodo po njihovem lahko opravljali svoje delo kar pred {olami in vrtci, kar je za nos privle~eno in zavajajo~e, saj de-kriminalizacija govori o povsem druga~nem pristopu k temu pojavu. Tukaj govorimo o za{~iti prostitutk in prostitutov, predvsem o njihovem zdravstvenem, socialnem in pokojninskem zavarovanju. Dekriminalizacija pomeni toleranco do neke mere, in izvajanje dejavnosti v za to namenjenih prostorih in ne kar vsepovsod."
Ta zapis, predvsem zadnja dva stavka kažeta na to, da pisec ne pozna spremembe zakona in ne ve, o ~em sprememba govori. Spre-
Duševno zdravje
Ustreznost spolne vzgoje
Spolno življenje, ki zadovolji človeka, je vedno posledica vzgoje, toda le redko je spolna vzgoja tako doma kot v šoli takšna, da bi lahko rekli, da je ustrezna, da bi lahko dosegli cilj pri mladih - zdrav odnos do spolnosti.
Pri smotrni in načrtovani spolni vzgoji mora biti poudarek na vseh človeško-socialnih vidikih spolnosti in ne le na fiziologiji in podobnem.
V družini morajo biti odnosi medpartner-jema - staršema takšni, da sta med seboj iskrena, da se spoštujeta in si zaupata in da nimata v sebi nobenih zavor in bojazni glede spolnosti ter da je tudi njuno spolno življenje takšno, da sta oba z njim zadovoljna. Da je pa vse tako, pa je osnovni pogoj, da se imata rada - saj je ljubezen osnova vsega, kar se dogaja med parterjema, in učinkuje na njun odnos do otrok in tudi njim omogoča zdrav čustven razvoj, ki je osnova za zdrav razvoj spolnosti.
Seveda se spolnost v življenju človeka ne pojavi šele v puberteti, ampak mnogo prej. Praviloma se spolnost odraslega človeka, ki temelji na prirojenem spolnem nagonu, postopa razvija že od najzgodnejšega življenjskega obdobja. To pomeni, da morajo starši začeti s spolno vzgojo svojih otrok zelo zgodaj.
Razvoj spolnosti, za katerega je značilna vedno večja stopnja spolne zrelosti v fiziološkem in psihosocialnem smislu, je v tesni zvezi s človekovim osebnostnim razvojem ter socialnimi in kulturnimi dejavniki.
Razvoj spolnosti ni enakomeren, pač pa poteka v fazah: bolj burnim obdobjem sledi spet vsaj navidezno zatišje.
Spolnost dojenčkov in malčkov je še močno neizoblikovana in v začetku ni povezana s spolnimi organi. Nekateri menijo, da se v prvih treh letih prikrito "izživlja" v obliki raznih prijetnih občutkov ob sesanju in izločanju. To pomenili, da morajo starši, predvsem mati, nuditi otroku občutek varnosti ob dojenju ter tako mati in oče ne prezgodaj trenirati otroka, da ne uporablja več plenic in ga prehitro prisiliti na čistočo (vemo namreč, da mnogi dečki vzpostavijo popolno kontrolo sfinkter-jev šele pri 7 letih, mnogo deklic pa pri 6 letih). In že imamo del spolne vzgoje v družini v tem obdobju opravljen.
Po tretjem letu starosti počasi prihaja do povezave med spolnim nagonom in spolnimi organi, in to postopoma. Otrok odkriva svoje spolovilo, ga primerja s spolovili drugih otrok, ugotovi, da draženje spolovila nudi prijetne občutke, ipd.
Starši naj se o tem z otrokom pogovarjajo in jemljejo stvari take, kot so, na otrokova vprašanja ustrezno odgovarjajo, brez tabuizi-ranja - saj je spolnost nekaj čisto naravnega.
Pojavlja se tudi problem samozadovoljevanja, ki je prav tako nekaj naravnega in raziskave niso našle nobenih kvarnih posledic, razen če v kasnejših obdobjih (odraslosti) ne postane popoln in trajen nadomestek za spolne odnose. Starši naj se pogovarjajo o vsem, kar otroke zanima v različnih razvojnih obdobjih, ničesar ne zamolčijo in pričakovati je, da bo imel naš otrok zdrav odnos do spolnosti.
Seveda si lahko pomagamo z raznimi učbeniki spolne vzgoje, ki so na policah naših knjigarn in prilagojeni različnim razvojnim obdobjem otrok.
Upam, da bo našemu bralcu vse to, kar sem povedal, v pomoč pri spolni vzgoji njegovih otrok.
Mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
memba zakona namre~ v ni~emer ne ureja opravljanja te dejavnosti, niti po zdravstveni, socialni, pokojninski {e manj lokacijski organiziranosti. Sprememba zakona je le odpravila prostitucijo kot kriminalni delikt. Prej veljavni zakon je namre~ dolo~al kazen v denarni in zaporni obliki za osebo, ki so jo zalotili pri tovrstni dejavnosti. Sedaj pa te kazni ni ve~. Če ni kazni, potem pa so vrata dejavnosti odprta in to povsod, kjer se pojavi interes.
Sicer pa je razprava N.Si, iz katere je pisec vzel del besedila, bila mnogo kompleksnej{a. Med drugim smo opozorili, da bo dekrimi-nalizacija prostitucije to dejavnost pospe{evala. Prizadevati bi si morali za zmanj{anje prostitucije in pomo~ tistim, ki so se zaradi ek-sisten~ne stiske ali prisile zna{li v tem poslu, da za~nejo druga~-no življenje. S spremembo zakona bo posredovanje pri prostituciji {e vedno kaznovano, neposredni "izvajalci" pa ne. To je tako, kot bi kaznovali pomo~nike pri ropu banke, roparjev pa ne.
Zagotovo se bo na ta na~in prostitucija pove~ala, ker tudi velikost ponudbe vpliva na povpra{evan-je. Imeli bomo nekatere predele v mestih, kjer se bodo te storitve tudi zgostile in povezale z drugimi oblikami kriminala. Prostitucija je tesno povezana s preprodajo drog, pranjem denarja in izsiljevanji. Posledica te zakonodaje bo pojav cestne prostitucije, ve~ji razmah pa bo tudi zaradi odpiranja na{ih meja. Zato nas iz drugih držav opozarjajo, naj prepre~imo razmah te socialne patologije, ker poti nazaj ni. Predvsem ekonomski razlogi, velike eksisten~ne stiske in možnost hitrega zaslužka pa so tisto, kar bi morala država sis-temati~no odpravljati.
V N.Si vemo, da prostitucije ni možno izkoreniniti, ker že pregovor pravi, da je to najstarej{a obrt, ki je preživela vse možne posege. Lahko jo pa omejujemo, zlasti pa ne bi smeli dopustiti, da država s svojimi predpisi prostitucijo celo pospe{uje.
Milan [ilak, predsednik RO MSI Ptuj -Ormož
Zeleni Slovenije proti sežigalnici odpadkov
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo se dela, kot da v Kidri-~evem ljudje na referundumu ne bi jasno rekli NE projektu sežigalnice v njihovem kraju!
Vsaka novej{a sežigalnica je bila v svojem ~asu brezhibna in naj-sodobnej{a, pa jo je že v nekaj letih povozil ~as. Tudi sežigalnice v razvitih državah, kot so Francija, Velika Britanija in Belgija, kljub visokim zakonskim normam {e vedno emitirajo velike koli~ine strupenih snovi v okolje. Med {kodljivimi emisijami posebej izpostavljamo dioksine, ki so kancerogeni in sodijo med najhuj{e strupe v na{em okolju. Tvorijo se pri termi~ni obdelavi odpadkov zaradi prisotnosti klora. Zaskrb-ljujo~e je, da v Sloveniji danes {e nimamo posnetka stanja emisij in koncentracij dioksinov.
Sežigalnice so odprt sistem, ki proizvaja in oddaja strupene ostanke ne le v zrak in vodo, tem-ve~ tudi v pepel in filtre. Ostanki sežiga so dosti bolj strupeni od tistega, kar v proces sežiga vstopa, nih~e pa nima nadzora nad tem, kje vse kon~ajo. Predpisano ravnanje temelji na sežigu v idealnih razmerah in {e zdale~ ne zajema vsega, kar se v sežigalnici dogaja.
Nekaj dejstev o sežiganju odpadkov in posledicah:
1.	S sežiganjem smeti ne bodo izginile, spremenile se bodo v strupene pline in toksi~ni pepel. Iz ene tone odpadkov dobimo kar 300 kg pepela in žlindre, kar v nekaterih razvitih evropskih državah obravnavajo kot toksi~ni odpadek.
2.	Žlindra vsebuje dioksine in težke kovine, ki se iz odlagali{~ z vetrom in vodo razna{ajo naokrog ter ogrožajo podtalnico. Dejstvo je, da imajo odlagali{~a ~asovno omejeno garancijo.
3.	Sežiganje komunalnih odpadkov nalaga v okolje toksi~ne snovi.
4.	Kljub najnovej{i tehnologiji filtri in varnostni sistemi ne morejo 100% prepre~iti emisij. Sežigalnica tako {e vedno preko zraka in toksi~nega pepela ogroža vodo, zemljo in rastline.
5.	Cena sodobne sežigalnice je z doslednim upoštevanjem novih predpisov postala neskončno draga. Varna sežigalnica, kolikor lahko o varnosti sploh govorimo, je za našo malo državo finančno neizvedljiva. Res pa je, da trgovci z novci obljubljajo robo za vsak žep! Za poceni sežigalnicami prihaja umazana industrija in selitev odpadkov od bogatih k revnim.
6.	Ne smemo pozabiti, da je lahko sežigalnica ob zlorabah, ki so posledica izpada neodvisnega nadzora tudi mesto za skrivno kurjenje strupenih odpadkov.
7.	Znanstvene zdravstvene raziskave potrjujejo nevarnost in škodljivost dioksinov, ki jih pro-ducirajo delujoče sežigalnice.
8.	Sežigalnica zmanjša vrednost nepremičnin v svojem okolju, enako velja za kmetijske pridelke. Sociološke študije, ki so bile opravljene, govorijo o socialnem nazadovanju občin v bližini sežigalnice, premožnejši se izseljujejo, kmetijski pridelki izgubijo vrednost in se težje prodajajo.
9.	Prav tako ne smemo prezreti dejstva, da bi danes zgrajena sežigalnica v Sloveniji zavrla vpeljavo novih metod ravnanja z odpadki v bližnji prihodnosti.
Glede na to, da imamo po slovenski ustavi v 72. členu zapisano tudi pravico, do zdravega življenjskega okolja, velja na to ustavno kategorijo opozoriti vse odgovorne.
Zavedati se moramo, da lahko takšna sežigalnica z negativnimi posledicami poseže v celotno regijo.
Tega se zelo dobro zavedajo prebivalci Kidričevega, ki so odklonili podporo projektu sežigalnice odpadkov v Kidričevem na občinskem referendumu.
Zeleni Slovenije smo na seji Sveta stranke v lanskem septembru sprejeli jasen sklep, da podpiramo prebivalce Kidričevega pri njihovi referendumski odločitvi.
Glede na neprekinjeno nadaljevanje aktivnosti Ministrstva in investitorja tj. podjetja Talum d.d. bomo Zeleni Slovenije če bo potrebno zaščititi jasno izraženo ljudsko voljo uporabili vsa zakonska sredstva. Ljudsko voljo, izraženo na referendumu je potrebno spoštovati in uveljaviti!
Zeleni Slovenije
Kondicijska priprava v športu (4)
Mehanizmi pri zvinu in izpahu gležnja
Zvini in izpahi gležnja se lahko pojavijo pri teku in igrah z žogo, skratka vsepovsod, kjer lahko pride do nepričakovanega giba ali zdrsa. Pogosto pride pri nogometaših do zvina ali izpaha na zunanji, redkeje na notranji strani gležnja. Kronična nestabilnost v gležnju se lahko pojavi zaradi natrganih vezi, poškodb mehanore-ceptorjev ali prešibke mišice tibialis anterior itd. Problem se pojavi, ko preutrujen ali nepreviden igralec nenadoma spremeni smer gibanja in postavi stopalo v nenavadni položaj glede na skupno težišče telesa. Sekvenca podzavestnih motoričnih reakcij odloča o nadaljnji usodi gleženjskega sklepa. Tik pred dotikom stopala s podlago se morajo mišice na obeh straneh sklepa predaktivirati, da se zagotovi kontroliran položaj sklepa. Predaktivacija (1. faza) omogoča v 2. in 3. fazi uspešnejšo kompenzacijsko reakcijo ključnih mišičnih skupinah. Stabilizacijo gležnja omogoča skupni navor dveh sil (delujeta navzgor in vsaka na svoji strani sklepa). Skupna sila m. tibialis anterior in m. tibialis posterior deluje na notranji, skupna sila m. peroneus pa na zunanji strani gležnja. Dostikrat je m. peroneus močnejša (bolj aktivirana) od m. tibialis anterior, kar vpliva na večjo verjetnost poškodbe.
Preventivni trening mora obveznopoveča-ti mišično maso m. tibialis anterior, ker bo močnejša uspešneje stabilizirala gleženjski sklep. Ob kontaktu s tlemi se prične faza refleksno kontrolirane aktivacije (2. faza), ko začno zunanje sile raztezati mišice. Pomembno je, da ligamenti prevzemajo čimmanjši delež zunanjih sil na račun čimvečje mišične togosti, ki se lahko zunanjim silam bolj učinkovito upira in tako ščiti sklep. Zadnja faza je zavestno kontrolirana aktivacija mišic (3.faza), ki pa je pod vplivom (prepočasne) človeške zavesti. Poškodba se lahko pojavi, če ima športnik prepočasen odziv v prvih dveh fazah, ki potekata na nezavednem nivoju. Zadostne predaktivacije (1. faza) se naučimo z ustreznimi preventivnimi tekaškimi treningi in specifičnimi poskoki. Refleksno aktivacijo (2. faza) optimiziramo in izboljšamo s proprioceptivno vadbo. V bistvu je posledica take vadbe izboljšana zaznava mehanoreceptorjev, ki pošiljajo informacije o teh spremembah preko živcev v hrbtenjačo, kjer se ti podatki obdelajo in preko gibalnih živcev sprožijo mišični odziv, ki prepreči morebitni zvin ali izpah gležnja. Elementi proprioceptivne vadbe morajo biti sestavni del vsakega preventivnega kondicij-skega programa.
Naslednjič bomo opisali temeljna načela proprioceptivne vadbe.
Robert PAL, prof. športne vzgoje, kondicijski trener
Info
Glasbene novice!
Zadnji počitniški oziroma avgustovski vikend bodo ljubitelji rock glasbe prišli na svoj ra~un, saj bo v Izoli festival Rock in Izola. Največje tuje zvezde bodo Limp Bizkit, Staind, Placebo in Incognito. Izmed slovenskih izvajalcev pa iztopajo Big Foot Mama, Tomaž Domicelj, Gušti & Polona Kasal, Leeloojamais, Billy s Private Parking...
Kultni film Tomb Raider je to poletje dobil tretje nadaljevanje in v njem spet igra seksi Angelina Jolie, ki bo s tem filmom poizkušala priti na vrh ameriške filmske lestvice, kjer je v tem tednu komedija Bad Boys 2.. Nosilni komad tega svežega filma prispeva skupina KORN. ki bo množice metalne muzike navdušila s komadom DIB MY TIME (***), kateri je zelo oster, napadalen in provokativen!
[vedski session glasbenik EAGLE EYE CHERRY je bil dolgo časa v senci svoje sestre Neneh Cherry, ki si je pripela svetovno slavo s hiti, kot so Buffalo Stance, Manchild in 7 Seconds (duet z Youssou N_Dourjem). Orlooka ie{nja je smešen prevod glasbenikovega imena, ki se je glasbeno približal sestri s hitom Save Tonight. V novi pesmi SKULL TATTOO (***) je sodelovalo kar nekaj uveljavljenih imen, kateri so vdihnili tej pesmi bolj kovinski kitarski zven!
Standardno vam v Info člankih ponudim spisek novih albumov, ki tokrat pokrivajo mesec julij: Dangerously In Love -BEYONCE KNOWLES, Positive Energie - DANIEL K., The Very Best Of George Benson - GEORGE BENSON, After The Storm - MONICA, Innocent Eyes - DELTA GOODREM, Chapter II - ASHANTI, Ultimate Collection - OSMONDS, Parts Of The Process - MOR-CHEEBA, Hotel Paper - MICHELLE BRANCH, Charliej Angels Full Throtlle - SOUNDTRACK, Bittersweat - BLU CANTRELL, Elep-hunk - BLACK EYED PEAS, Almost Famous - LUMIDEE, Lipstick Traces - MANIC STREET PREACHERS, in North Atlantic Drift -OCEAN COLOUR SCENE.
Ameriška zvezdica CHRISTINA AGUILERA je z zadnjega album Stripped snela že tri mega hite Dirrty, Beautiful in Fighter. Izzivalna mladenka je posnela vroč video spot za aktualni grobi sodobni groovy r&b komad CAN_THOLD US DOWN (***), v katerem se s svojimi rap vložki predstavlja tudi Lil Kim. Omenjena mojstrica govorjene besede pa vjuga na 3. mestu v ZDA s strastnim in atraktivnim rap komadom MAGIC STICK (***), v katerem naklada tudi novi car 50 CENT!
Princ popa je prav smešna oznaka za JUSTINA TIMBERLA-KA, ki je trenutno skupaj z Christino Aguilero na ameriški koncertni turneji. Potem, ko je bil pevec osrednja osebnost skupine N_Sync se je zapisal v glasbeno zgodovino tudi kot solist z naslednjimi hiti Like I Love You, Cry Me A River in Rock Your Body. Justifed je naslov multiplatinestega solo albuma mladega pevca, ki se v novem komadu SENIORITA (***) sprehaja glasbeno med lepljivim popom in valujočim ritmičnim r&b-jem!
Si lahko predstavljate poletje brez hita skupine KINGSTON? To bi bilo skoraj nemogoče in tako so idrijski fantje ponovno posneli žurersko pesem KDOR ZNA TA ZNA, ki bo v začetku avgusta tudi izšla na albumu Republika banana. Takoj, ko boste slišali pesem se vam bo zdela znana, saj gre za instrumental Tijuana Taxi v izvedbi Herba Alberta, ki jo je za svoj uvodnik uporabljal tudi legendarni Marijan Kralj v oddaji V nedeljo
zvečer.
David Breznik
X X A. HDLLYWDDD - Mada 3. CHAZY IN LD
BeyancB Knowles & Ja EBBING ME TD LIFE - Evlňsčěií 5. U MAKE ME WANNA - Blue
. ANYPLACE ANYWHEBE ANYT: Nana & Kim Wilde 7. AICBA - Outlandish a. FEEL GDDD TIME - Pink
BEAUTIFUL - Bahhie Williî 0. ONE HEABT - CalinE Dion
Vsaki? s>o\?o\:o m<ed 21. in	uro
V katerem filmu seje kot glavni igralec predstavil Eminem?
Odgovor:_
K
in
nagradno
vfraSakje
Ime reševalca: Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenec prejšnjega tedna je MIQa Angel, Ptujska Gora 92,2323 Ptuj. gora. Izžrebanec bo prejel dve vstopnici za predstavo v ptujskem kinu (vstopnici ga čakata v kinu za predstavo v petek ob 20. uri).
Odgovore pošljite do tmnedelika, 14. julija, na naslov: Radio-TednikPtuj HaiCeva 6,2250 (za Info).
Glasbeni kotiček
Radiohead in Blur
Radiohead - Hail To The Thief EMI, 2003, www.radiohead.co.uk
Blur - Think Tank
EMI, 2003, www.blur.co.uk
Trpko cviljenje najbolj de-frustriranega homo sapiensa, sicer pa pevca Thoma Yorka in kitaristi~ne ekpertize ter me{a-nja raznolikih zvo~nih nivojev morda res ni idealno spremstvo v sanjski svet, kljub temu pa gre ravno izvajalska sto-i~nost, zbranost, mirnost in artisti~na izzivalnost v{tric z neznanim sladolednim okusom. Tako je treba gledati na novo, {esto zvar{~ino najbolj neugodnega, težko prebavljivega in nenazadnje najbolj umetni{ko razuzdanega britanskega glasbenega kolektiva, ki bruha, recimo temu {e vedno, pop-rock, kitarski pop-rock ali brit-pop! Vi{je sfere, neznani prostori, eksoti~ni soundi in vrsta ne-pri~akovanih new-waveovskih pribolj{kov v pianissimo registru.
ART ROKERJI
Pesmi, ki so jih snemali v Kaliforniji, so po zadnjem projektu OK Computer iz leta 1997 dobrodo{la novost. Ne gre niti za vrnitev k pop strukturi albuma The Bends. Na novem
Radiohead
1(943
ODKLON OD BRIT-POPA
Londoncani so po nekaj stranskih projektih spet nekako v sedlu, lastnem sedlu. Sedmic. Neznansko všeč mi je otroška naivnost, ki se kaže v strukturi posameznih gradnikov pričujočega dela. Nekaj stvari je dejansko spletenih namenoma bolj površno, toda prav zavoljo te odštekane narativne peristaltike bo ta odklon od brit-pop avtoceste kot naročen za kakšno počitniško poslušalnico.
Pravzaprav pa je resnica ta, de je pričujoča stvar, torej sedmo delo skupine Blur, ki je pred desetletjem veljala za enega največjih adutov britanske rock scene in ki je bila v promocijo-modni bitki celo izzivalec Oasis, produkt čudnih tenzij, ki so sledile skorajšnjemu razpadu tega sistema. Spomnimo le na projekt pevca in glavnega komponista
albumu je ponovno dobrodo-{la kitara in pa veliko elektronike in atmosferi~nih klaviatur, {e vedno pa se album nagiba k tradicionalni rokovski instrumen-talizaciji. Radiohead ostajajo art-rokerji s ~utno interpretacijo tako osebnih kot politi~nih tem pevca Thoma Yorkea.
Radiohead so sicer {e vedno sredi svoje homoseksualisti~ne misti~no-samoironi~ne trilogije, sredi megasti~nega urbanega	transcendenta, post-rockovskega pripovedni{-tva, zato je to priporo~ilo (lahko tudi) modernisti~ni in neagrarni substitut Pink Floydom, ki ste jih na obali brž~as konzumirali pred rojstvom va{ih otrok. Morda pa vas za Radiohead kmalu nav-du{ijo prav ti — seveda, ~e jih bo puberteta zgrabila silovito! In medtem ko Radiohead ostajajo zvesti sami sebi in nadaljujejo svoj niz ustvarjanja po poti, ki so si jo za~rtali, so se Blur od za~etkov pa do danes hudo spremenili. Medtem ko so pred desetletjem {e tekmovali z Oasis, kdo bo bolj{i in kdo bo koga bolj javno popljuval, se zdaj držijo zase.
postavitev aranžmajev, pa vse skladbe s 13 naravnost zbledijo. Sledi klasi~en kitarski killer, kratek in sladek, s silovitim neo-glam refrenom in nekaj efektnimi elektronskimi prehodi. Pa potem spet akustika in nato elektronika, kombinirana z akustiko in tako do konca. Blur se vseskozi imenitno poigravajo z vzdu{ji. Ponekod izpostavijo ~isto rock vibracijo, drugi~ spet repetativno, ambi-entalno elektroniko, pa potem kan~ek nostalgije za zlatimi ~asi britanskega rocka, da bi se nato odpravili po bizarnih prostranstvih afro ali orientalske melodike in se nato potopili v rock dub ali meditativno psevdo-improvizacijo. Za Blur po tej plo{~i ni ve~ omejitev. Medtem ko se "konkurenca" vrti v lastnih preteklostih, so Blur naredili plo{~o naj~istej{e artisti~ne drže, dale~ od pop spevnosti, in spomnili, v ~em je bistvo alternative glasbe. TU je {e huda produkcija - ~ista, glasna in neposredna. Omenjana nepristopnost si zato zasluži velike narekovaje, saj je u~inek skladb "po za~etnem preboju" hipnoti~en in usoden.
Think Tank je huda izstrelitev, dale~ izven orbit dana{-njih videnj alter-rocka in tudi masovne pop kulture nasploh. Vendar je težko re~i, da je to ~isti underground, prej morda le krepka klofuta dana{njim korporativnim sprejemanjem (alternativne) pop kulture.
Grega Kavčič
Damona Albarna, ki se imenuje Gorillaz. In v ta žmoht sta bila potem vpletena še ena najbolj izpostavljenih producentov. To sta William Orbit (Madonna) in Norman Cook, bolj znan kot big-beat super-heroj FatBoy Slim. Ob dejstvu seveda, da Blur nikoli niso bili prav straight, pa ne da so odklapljali so roba fizičnih ali zdravstvenih limitov, pač pa do vrhunca neke čudaško-zasanjane nihilis-tične poze. Pač enostavno zato, ker Blur nenazadnje, predvsem po svojem izrazu, ali pač besedilih sodijo v predal z recimo Stone Roses, se pravi v razred z zimzeleno kvazi-parodično-psihadelično broško na uniformi. Veliko intelekta in svojeglavosti v enem zelo zanimivem in nenazadnje tudi zelo dinamičnem, raznoterem pop-rock svežnju.
Blur so eni največjih britanskih alternative pop bendov. Sredi devetdestih so udarili s sila moderno mešanico britanske novovalovske tradicije in prečiščenega, tipično britanskega art-rock zvoka sedemdesetih. Vmes pa so sprašili še kakšen ortodoksno novi kitarski riff ali se poigravali s spreobrnjenimi retro-pop obrazci. Kmalu so postali eden vodilnih britanskih alter bendov. Trgali so tamkajšnjo lestvico in postali steber scene, ki je dobila naziv brit-pop. Večni medijski dvoboji z Oasis, so bili v drugi polovici devetdesetih sila pomembna zadeva. Z
današnjega vidika pa je bil umetno ustvarjen spopad še bolj tečen od novic o britanski kraljevi družini. Vendar, kolikor se Oasis nikakor ne morejo izkopati iz retro alter pribijanja in ekscesov, toliko bolj so se Blur iz najstniških rock idolov vse bolj razvijali v kompetentne avtorje in resen, kreativen band. Po kompilaciji uspešnic je že vse kazalo, da se bodo tudi Blur utopili v lastni zgodovini. A vmes se je zgodilo marsikaj. Frontman Damon Albarn je kot 2 D z bizarnim "risanka" projektom Gorillaz prodal milijone albumov. Čudaška elektronika, sprevržen dub, pridih etna ter prefinjeno alter okolje so postali prihodnost, technoidno mešanje slogov pa zmagovita formula. Albarn se je tudi na Think Tank držal podobnega pravila, vendar ne glasbeno, ampak predvsem po pristopu. Razbil je vsak spomin na ~ase, ko so bili Blur orto-kitarski alter bend.
"I was born out of love, It's the only way to get into this world," v uvodni skladbi skoraj govori Albarn. Prva pesem in že totalna revoulucija! Blur se sprehajajo po tema~nih prostranstvih trip-hopa, lo-fi roc-ka, zadetega zvoka saksofona in ambientalne elektronike. Pa še en ~udovit miks vokalov na sredini, ki vrže globoko v avantgardna sedemdeseta. Pa potem spet nazaj v urbano hiper-modernost. Ambulance je ~ista klasika. Garažna akustika in odbiti slide vodita naslednjo skladbo. Kan~ek druga~na produkcija ter malce druga~na
CID
PO~ITNICE 2003 - REKREACIJA
-	ŠOLA JADRANJA - od 23.6. dalje, Brodarsko društvo Ranca, tel. 041 791 005
•	ŠOLA veslanja - od 23.6. dalje, Brodarsko društvo Ranca, tel. 041 791 005
•	GOLF - Golf invest, info 788 91 10 vsak dan od 8. do 19. ure
-	za vse starosti
•	IGRANJE ŠAHA - vsak torek in petek od 18. ure dalje v prostorih Šahovskega društva Ptuj v Dravski ulici 18.
•	BADMINTON - vsak ~etrtek ob 19.00 - Badminton klub Ptuj in OŠ Breg - za vse starosti - ~E IMAŠ SVOJ LOPAR, BREZPLA~-NO
•	PLANINSKI IZLETI - PD Ptuj, tel. 7771511 vsak torek in petek med 17. in 19. uro:
2.8. - Pohod na najvišji vrh Mestne ob~ine Ptuj 9.8. - Debeli vrh
ZA OTROKE
•	POČITNIŠKE URICE - Mladinski oddelek Knjižnice Ivana Po-tr~a - vsak torek in ~etrtek ob 10. uri
•	POLETNA POTEPANJA - za osnovnošolce:
-	31.7. Celjski grad in otroški muzej Hermanov brlog
PRIREDITVE
~etrtek, 31.7.2003, ob 20. uri na dvoriš~u ptujskega gradu KONCERT GLASBENE SKUPINE DISTANGO Glasba Astorja Piazzolle - tango nuevo - v izvedbi pet~lanske mednarodne zasedbe. V primeru slabega vremena bo koncert v viteški dvorani.
MLADI & MESTO - mednarodna mladinska izmenjava v okviru Programa Mladina Ptuj, 26.7. -3.8.2003
32 mladih iz Avstrije, Nem~ije, Slovaške, Madžarske in Slovenije ta teden ustvarja fotografije in mozaike. Javnosti se bodo predstavili z odprtjem razstave ob koncu izmenjave v soboto, 2.8.2003, ob 10. uri v Centru interesnih dejavnosti in pred njim. V programu odprtja bo nastopila tudi Plesna družina Gea iz Ptuja.
Center interesnih dejavnosti je odprt za vse obiskovalce: od ponedeljka do ~etrtka od 8. do 20. ure, v petek od 8. do 23. ure, v soboto od 10. do 13. ure. V ~etrtek, 31.7., bo zaradi koncerta CID odprt samo do 18. ure! Ob nedeljah in praznikih je CID zaprt.
Informacije in prijave v programe vsak delovni dan med 8. in 15. uro osebno, telefonsko na št. 780 55 40 ali po elektronski pošti: cid@cid.si
Kuharski nasveti
Borovnice
Borovnice so sadje, ki ga nabira najskr-bnejša mati, pravijo.
Sadeži samoniklih sadnih grmičkov ponujajo veliko trpkih, grenkih in podobnih presenečenj v okusu. Vendar bogata hranilna vrednost, ki jo imajo borovnice v primerjavi z gojenimi vrstami, odtehta tudi to. Te dni, ko se pogosto odpravimo na dalj{e sprehode, si kar mimogrede prislužimo nekaj čudovitih okusnih užitkov in si priskrbimo koristne hranilne snovi, ki jih v našem telesu zaradi enolične hrane morda že manjka.
Najboljše so tiste borovnice, ki jih kar sami naberemo. Saj jih ni potrebno veliko, dovolj je že toliko, kolikor jih potrebujemo za osvežilen zajtrk ali malico, nekaj za malico kar med obiranjem, več za zdrave in telesu koristne obroke doma. Prej ko slej nas obide tudi ustvarjalna skušnjava, da bi borovnice pripravili tudi kako drugače, to je v različnih jedeh in slaščicah.
Borovnice pogosto uživamo tudi kot dobro protistresno hrano in tudi njihovo nabiranje ima podoben pomen. Pri nakupu borovnic na tržnici ali v trgovini pazimo, da kupujemo vedno posušene, čvrste in enakomerno obarvanje jagode borovnic. Glede na hranilno vrednost so borovnice cenjeno sadje. Vsebujejo pomembne naravne kisline, sladkorje, nekaj malega beljakovin, veliko mineralnih snovi, medkaterimi izstopa železo, ter vitamine skupine B — kompleksa, vitamin C, naravna barvila in vlaknine, ki skupaj z ostalimi hranilnimi snovmi urejajo in izboljšujejo prebavo.
Bližnji sorodnici borovnic sta drobnolistna in barska kopiš-nica. Kopišnico najdemo le na šotnih barjih in zori konec poletja tako kot drobnolistna borovnica. Sorodnice naše borovnice
so najpogostejše v severni Ameriki, od koder izvira tudi pri nas gojena visokogrmna borovnica. Tam samoniklo uspeva okrog dvajset vrst borovnic, ki jih tam-kaj{nji prebivalci znajo pripraviti na najrazli~nej{e na~ine. Tako jih za zimo pome{ajo z živalsko mastjo in mesom.
Borovnice s svojim tipičnim, ne preveč sladkim okusom uporabljamo za pripravo sla{čic. Tako lahko pripravimo {tevilne borovničeve narastke, zavitek, palačinke, torte, kreme, sladoled in sladke omake. Borovnice pa lahko uporabimo tudi kot začimbo sadnih solat, pretlače-
Zavitek iz borovnic
Pripravimo vlečeno testo iz moke, soli, olja in zgnete-mo s pomočjo mlačne vode. Testo pustimo počivati vsaj pol ure. Nato ga razvlečemo, premažemo s kislo smetano, smetano sladkamo, nato potresemo z borovnicami, ki jih prav tako sladkamo, in po vrhu potresemo mlete mandlje. Zavijemo, premažemo z maslom in spečemo. Ponudimo lahko s sladko smetano.
Avtorica: Rozika Vrhovšek
sladkih jedeh uporabimo sadje, ki nima tipičnega okusa in rado med predelavo oksidira. Tako jih pogosto me{amo s pretlače-nimi bananami, jabolki in belim, nearomatičnim grozdjem. Pri slanih jedeh borovnice pogosto kombiniramo s slivami, jabolki in ribezom, od ostalega sadja pa tako pri slanih kot sladkih jedeh uporabimo {e mand-lje in le{nike. Od sladkih začimb in dodatkov uporabljamo pri pripravi borovnic le sladkor in limonin sok, slane jedi pa pogosto začinimo {e z mletimi klin-čki.
prav tako dodamo 2 decilitra tolčene sladke smetane. V steklene pecljate kozarce nalijemo najprej nekaj pretlačene kreme, ki smo jo pripravili iz banan, in drugi del kreme iz borovnic. Kremo dobro ohladimo in pred serviranjem okrasimo z bananami in borovnicami.
Omenjeno kremo lahko pripravimo tudi brez dodatka smetane. V tem primeru banane in borovnice skupaj sesekljamo, jih po potrebi sladkamo s sladkorjem ali medom in pred serviranjem v kremo pome{amo {e na majhne kocke narezane
ne ali zmečkane prelivamo čez strnjene sladice, zmečkane lahko pome{amo tudi z vodo, jih zamrznemo in uporabljamo borovničeve kocke ledu za osvežilne brezalkoholne pijače. Zmečkane borovnice lahko uporabimo tudi za obarvanje slanih in sladkih omak, s svojim ne preveč sladkim okusom pa dobrodo{lo zaokrožijo omakam tudi okus.
Borovnice pogosto me{amo tudi z drugimi vrstami sadja, pri
Iz borovnic si zraven omenjenih jedi lahko pripravimo borovničevo kremo z bananami. Pripravimo jo tako, da 3 do 4 banane olupimo, jih narežemo, rahlo pokapljamo z limoninim sokom in s palčnim me{alni-kom dobro sesekljamo. Dodamo 2 decilitra tolčene sladke smetane in rahlo preme{amo. Posebej v posodi prav tako sesekljamo enako količini borovnic, jih po želji sladkamo s sladkorjem ali dodamo malo medu in
Mokri smrček
Vprašanje: Imamo zlato ribico, ki pa je izgubila zlato barvo. Kje bi lahko bil vzrok za izgubo barve in kako pomagati?
Vzroki za spremenjeno barvo ribje kože so lahko zelo različni. Opisali bi le nekaj najpo-membnej{ih, ki lahko vplivajo na izgubo barve in s tem "lepote" va{e zlate ribice:
1. hitra sprememba v okolju (vodi), zlasti nihajoče spremem-
be v temperaturi in kakovosti vode;
2.	spolni ciklus pri ribah;
3.	oporaba cenene ribje hrane (neustrezna receptura cenene ribje hrane, pomanjkanje določenih snovi, potrebnih za tvorbo zlato rumenega oz. oran-
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovicem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošiljajte na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 PTUJ ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik.si.
žno rdečega pigmenta - barvila), prevelike količine ma{čob in fosfatov v ribji hrani;
4.	pomanjkanje vitaminov, predvsem	vitaminov B-kompleksa;
5.	pomanjkanje naravnega karotina, ki je pomemben za tvorbo pigmenta v koži (provi-tamini vitamina A);
6.	prisotnost vodnih zajedal-cev, ki zajedajo na ribji koži - luskah;
7.	prisotnost kožnih plesni zlasti v vodi, kjer temperatura vode niha;
8.	sekundarne bakterijske infekcije kože, ki so pogoste
Foto: M. Ozmec
banane in nekaj jagod borovnic ter po želji okrasimo s smetano. Tako pripravljeno kremo ponudimo za zajtrk.
Borovnice pa lahko uporabimo tudi pri pripravi zavitkov, takrat jih pogosto pome{amo z mletimi mandlji ali le{niki ali sladkimi drobtinicami. Od testa lahko uporabimo klasično vlečeno testo ali listnato oziroma masleno testo.
Nada Pignar, prof. kuharstva
spremljevalke glivičnih kožnih obolenj.
Svetujem vam, da preverite temperaturo vode v akvariju, prav tako delovanje vodnega filtra. Ob nakupu ribje hrane bi bila primerna specialna prehrana za zlate ribice - zlasti tak{na, ki je bogata z vitamini B-kompleksa, hrana, obogatena z naravnimi karotini (pro-vitamini vitamina A) in nizko vsebnostjo ma{čob, ki bo prav gotovo pripomogla, da bo va{a ribica ponovno zablestela v intenzivni zlato rumeni barvi.
Vojko MilenkovK, dr. vet. med.
w
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
V.M.V
s 02/ 771 00 82
V vrtu
Poleti za jesen
Poletje se preveša v drugo polovico, v kateri se prične dan krajšati, poletna vročina pojenjuje in pričakujemo vremenske spremembe, ki prinašajo s seboj osvežitve za nadaljevanje vegetacije v jesenski čas. Spo-saditvami vrtnin in skrbno nego trajnega rastlinja v tem poletnem času bo mogoče do jeseni še mnogokaj nadomestiti, kar je v minulih mesecih zaradi neugodnih vremenskih razmer v vrtovih zaostalo.
V	SADNEM VRTU letošnje sušno obdobje in izjemno visoke temperature zadržujejo širjenje glivičnih bolezni jablan in hrušk. Pojenjuje bujna rast mladik, listje in plodovi z dozorevanjem postajajo odpornejši, za mnoge vrste sadnih škdoljiv-cev pa tudi manj okusnejši, zategadelj ni potrebno tolikšno varstvo sadnega drevja pred boleznimi in škodljivci, kot je to bilo v minulih letih. Redna škropljenja pred boleznimi zaradi manjšega prirastka mladik na sadnem drevju lahko opravljamo v daljših časovnih presledkih.
Od škodljivcev lahko večjo škodo povzroči le še jabolčni zavijač, proti kateremu škropimo le pozno zoreče sorte jablan, in listne uši na mladih poganjkih, ki jih pa uničujemo le s pripravki z nekajdnevno karenčno dobo.
Izpod dreves pobiramo samoodpadlo sadje in ostanke plodov že obranega drevja, da nagnito ne bo okuževalo zdravega. V avgustu se oblikuje cvetno brstje za rod sadnega drevja v pridnjem letu. Nemudoma se sprehodimo skozi sadni vrt in mladike z navpično rastjo, ki jih ne potrebujemo za vzgojni les, upognimo v poševni ali vodoravni položaj, s čimer jim zaradi počasnejšega pretoka rastlinskih sokov zavremo rast v dolžino in prično se tvoriti cvetni brsti.
V	OKRASNEM VRTU popestrimo okolje z okrasno ovijavno vzpenjavko glicinijo. V naravi se oprijema dreves in grmov s svojim ovijajočim se, več metrov dolgim in nekaj centimetrov
Glicinije
debelim olesenelim steblom grčavega videza, kar v bivalnih vrtovih koristno izrabimo za ozelenitev raznih oblik pergol, obokov nad prehodi, senčnic, ograj ali pročelij hiš. Lahko jo je vzgajati po želji in potrebi površinsko v večmetrsko razdaljo. Od maja do junija, preden povsem ozeleni, bogato zacve-ti na brstikah stranskih vej v obliki velikih modrovijoličastih ali temnoškrlatnih grozdnatih cvetov, iz katerih se po cvetenju razvijejo veliki žametasti, fižolu podobni stroki, ki rastlino krasijo še v jeseni, ko listje že odpade.
Glicinija je glede na rastišče izredno skromna rastlina, ne napadajo je škodljivci, ob pomanjkljivi negi pa se pretirano zgosti. Z vodilnim poganjkom jo vzgajamo v dolžino, s stranskimi pa v širino. Glicinacija bo prihodnje leto ponovno bujno zacvetela, če ji dva meseca po cvetenju stranske veje in stranske poganjke režemo na pet ali šest brstov ali 15 cm od glavne veje, ki se bodo razvili podobno kot rezniki pri vinski trti v cvetne brstike.
V ZELENJAVNEM VRTU so posledice dolgotrajne suše in izredne vročine najbolj očitne na zelenjadnicah s plitvimi koreninami in velikimi listi. Zasenčeni, zastirani in od nadležnih plevelov opleti nasadi vrtnin na globjih in redno plitvo pre-rahljanih gredicah so sušne razmere bolje vzdržali. S pozno-poletnimi setvami vrtnin lahko še mnogo nadomestimo, še zlasti če upamo na pozno in lepo jesen. Sejemo in sadimo lahko večino vrst vrtnin, le da izbiramo sorte s krajšo vegetacijsko dobo.
Miran Glu{ič, ing. agr.

31-četrtek	1-Petek é	2-Sobota	3-Nedelja
4-Ponedeljek	5-Torek	6-Sreda	
SESTAVIL:
EDI KLASINC
banja-
luSki
nogometni klub
mesto v zahodni makedoniji
angleSki
filmski igralec (peter)
zelo pri-uubuen pivski punč
indijski bog ognja
fran albreht
teliCka,
ica
hrvaški pevec (goran)
britanski gledališki direktor (michael)
ameriški kitarist (steve)
iridij
žensko ime
prebivalci čanja
ameriški f igralec
viseč, nagnjen most
osmina kroga
uudstvo vlesotu
vlado očko
prebivalec bolgarije
vas pri poreču
kalo
umetnostna smer
prekri-tost z lakom
operna sopra-nistka bakočevič
zračni difuzor
fr. smuč. (caroline)
zvezda v ozvezdju bika
1000 Kg
reka skozi innsbruck
prebivalka bosne
sukanec
vulkan na siciliji
aleš turk
mestece v iranu
4. in 2. vokal
grški junak, ikarus
okrasna trava saš
am.vesol-to agencij/
nemški filozof
reka v švici
poškodba ^ tkiva
majda arh
renu
spust
krad-uivec
sovjetska tiskovna agencija
Rešitev prejšnje križanke: Vodoravno: oprta, Druon, maslo, Gostol, Jurkovic, Oblaku, ena, etatist, kooperant, Jašičanka, Onja, sir, TNR Nell, LG, Šrilanka, Jirasek, NUK, AN, Varl, eter, Na, osebica, imin, Azori, straniščna deska, Uno, torba, barantač, mat. Ugankarski slovarček: ALDEBARAN = najsvetlejša zvezda v ozvedju Bika, ANAR = mestece v Iranu ob reki Namaki, ATTIA = francoska alpska smučarka (Caroline, 1960), GARGANTUA = preprosto, zelo priljubljen pivski punč, LAVTAR = slovenski metodik računstva (Luka, 1846 - 1915), OCKRENT = britanski gledališki direktor (Michael Robert, 1946 - 1999), OPALE = kraj pri Žireh, SOTI = etnična skupina v Lesotu, STRA = italijansko mesto ob spodnjem toku reke Brenta.
ne, da je res, kar pravijo nekateri, da namreć otrok sploh ne prinese {tor-klja?!
... da je največja nesreča parlamentarnih poćitnic ta, da so nekateri poslanci preveč doma in jih mora{ gledati na vsaki pasji procesiji.
GOVORI SE ...
... da z ormo{kimi {tor-kljami ni vse tako, ko je bilo nekoč: vedno več jih je, otrok pa vedno manj.
VIDI SE
... da ima človek z živaljo, s katero ga v trenutkih jeze ozmerjamo, res marsikaj skupnega. Poleg drugega oba uživata v blatu.
Aforizmi
by Fredi
Tudi med ateisti je vse polno
svetohlincev.
***
Ni vsak, ki ti podkuri, Prometej.
***
Na zahodu delajo iz {ova biznis,
pri nas pa iz biznisa {ov.
***
Bolj{i je razsoden pijanec kakor
pijani razsodnik.
***
Menda ga na svetu ni politi~nega vizionarja, ki {e ni spoznal, da se
najbolj spla~a biti provizionar.
***
Slovenci smo miroljuben narod. Na{e vodilo je namre~: "Nikomur
no~em ni~ — da^i."
***
Marsikateri {tudent je prepri~an, da je tudi seznam obvezne literature Index liberarum
prohibitorum.
***
Z mejo eksistence se pogosto podira meja abstinence.
Lujzek / Dober den vsoki den
Lujzek, pis, mi v s o k o nedelo zvuni v glovi, tan kak bi moga mož-gone meti, lepo pisati in peti ter se fajn meti. Pa kaj si čemo, če človik neje tak nareti, kak bi son hteja.
Vete, ko sen jaz se mali fačok bija, so vsi z menoj vred mislili, da bom lepi in pameten, pa se na žalost nibena od totih lastnosti neje uresničila. Misli smo tudi, ke bom bogat, pa sen osta samo kosmat. Na stora leta so mi z glave pobegnili lasje, rit so mi ose spile, noge man tenke kak vile, vidin boj slabo in moren zato boj {latati kak pa gledati, drgačik pa sen ded od sile. Če verjete, seveda, in vas naj zato lulek z brega gleda. Vidli glih nete dosti, kak provi tudi tisti pregovor: "Prišle so letne vročine, ko so jajca dalj{e od kurčine!" Bog mi grehe odpusti, ke tak grdo pi{em in gučim, resnica pa je tudi nekaj vredna, proti lažem potrebna. Vsi smo pod kožo krvovi in vsi smo se rodili nageci. Naš sosid Juža si od cajta do cajta rad zapojo
tisto pesmico: "Nikol ne bom pozabil očeta svojega, ki meje v mamici ustvaril čisto nagega!"
Prejšji tjeden sma bla z Mico tri dni na rekreaciji v Lavorov-cih, tan kak majo tudi bazen za nagece in nagice. Vam rečem, sama revščina in sirotinja. Vsi so bli nogi od zgori in spodi, samo Moja mica bila prova gospa v pelc mantlni in leder šuhih, kak se po domočen reče usnjenim čevljčkom. Večina jih je gučala po nemško oziroma avstrijsko. Te pa zaj mi v toto golo Evropo silimo, ke še za oblečti nemo meli kaj, pa pro-vijo, ke nas čoka raj? Pofučkam se jaz na toki raj, če nemo meja več za prvi maj tri dni fraj, če de gospod kapitalist nad menoj z bičom moha, če de tuja jegova šproha, če bom na svojem grun-tiči hlapček zobal drobno proso kak lačen vrabček.
No, ja, saj tak hujdo najbrž ne bo, maramo pa se dobro pripraviti tudi na to. Mica glih zaj po dvoriši od meše maršira. Gre kak kokšna junferica, in če glih je že malo v letih z menoj vred, je še zapogledati odzad in spred.
Na obe strani vas tudi jaz podavljam in vam zagotavljam, da ma Lujzek vas rad od spred in odzad.
RADIOPTUJ
89,8 »98,2 »10473
POLETNI PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
ČETRTEK, 31. julija:
5.00 [TAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice ({e ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na dana{nji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vpra{anja in odgovori. 10.00 Obvestila ({e 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi ({e ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poro~ila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 [PORT. 14.45 Varnost. 17.30 Poro~ila. 20.00 ORFEJCEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio [tajerski val).
PETEK, 1. avgusta:
5.00 [TAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice ({e ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30,
11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na dana{nji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vpra{anja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila ({e 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi ({e ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poro~ila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev in potrebe po delavcih. 13.10 [port. 14.45 Varnost. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glu{i~). 17.30 POROČILA. 18.15 Napotki za du{evno zdravje (mag. Bojan [inko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETA NOČ (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val). SOBOTA, 2. avgusta: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOIP 10.15 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poro~ila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 [port. ČESTITKE POS-LUiALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI
BUM: BAR BAZA ter [PORT in POPULARNIH 10 (Janko Bezjak in David Breznik). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val).
NEDELJA, 3. avgusta:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 OBVESTILA ({e 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOIP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi ({e 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poro~ila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POS-LUiALCEV. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO PO[TI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj). PONEDELJEK, 4. avgusta: 5.00 [TAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom [krjancem in dežurno novinarko). 5.15 NOVICE ({e 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na dana{nji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vpra{anja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 8.45 Varnost na obmo~ju Policijske uprave Maribor. 9.10 ODMEVI
IZ [PORTA (Danilo Klajn{ek). 10.00 Obvestila ({e 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poro~ila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 [port. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska, ormo{ka, bistri{ka in lenar{ka kronika (Martin Ozmec in Zmago [alamun). 17.30 POROČILA. 19.30 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor Rajka Žule). 20.00 VROČA LINIJA (Darja Lukman - Žunec). 21.00 PIRAMIDA (kviz z Vladimirjem Kajzovarjem). 22.00 GLASBENE ŽELJE (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj). TOREK, 5. avgusta: 5.00 [TAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom [krjancem in dežurno novinarko). 5.15 NOVICE ({e 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na dana{nji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vpra{anja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 10.00 Obvestila ({e 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNI[KI NASVETI. 11.50 NOVA. 12.00 Poro~ila radia BBC. Sredi
dneva. 13.10 [port. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 20.00 ABCD (Davorin Juki~). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni no~ni program (Radio Ptuj).
SREDA, 6. avgusta:
5.00 [TAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom [krjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice ({e 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na dana{nji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vpra{anja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 10.00 Obvestila ({e 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poro~ila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 [port. 17.30 Poro-~ila. 18.00 Vrti~karije (Mi{a Pu{enjak in Tatjana Mohorko). 20.00 [krjan~kov ropot. 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj).
POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Teden, ki je pred vami, je vaš teden, saj boste vse zadeve zelo uspešno in hitro uredili. Samo ne smete imeti preveč ambicioznih načrtov, ki vas bodo lahko pripeljali do pretirane drznosti.
BIK
Zvezde, ki vam bodo sijale ta teden, kažejo na to, da boste doživeli veliko prijetnih srečanj, lepe novice, na katere že dolgo ~akate, in veliko simpati~nih namigov od drugih.
DVOJČKA
^^ Predvamijeprijetenteden, saj vam bo sijala zvezda f	Venera, ki vam bo prinesla
lepoto, ljubezen in veselje. Kaj lahko se zgodi, da srečate zanimivo osebo, lahko pa se zgodi, da se zaljubite.
RAK
Tudi v tem tednu boste uspešni zlasti pri poslu, saj boste prejeli pomoč ali pa se bodo izboljšale delovne razmere. Uspešen bo tudi torek, ampak ne na finančnem polju, zato glejte, da ne boste zapravljali.
LEV
Pred vami je silno dinamičen teden, v katerem vas bo kar razganjalo od energije. Kaj lahko se zgodi, da je boste imeli še preveč in se vse skupaj lahko sprevrže v vro~ino in bolezen.
DEVICA
Teden, ki je pred vami, bo ugoden predvsem za skupinsko delo, drugače pa se bo najve~ zanimivega dogajalo predvsem doma - morda vas nekdo obišče in vam posreduje zanimive informacije.
TEHTNICA
Pred vami je teden novih poslovnih začetkov, pa tudi vračanja v položaje, ki ste jih nekoč že poznali in jih ne bi želeli ponoviti, saj si želite na poslovnem področju dosegati nove cilje.
ŠKORPIJON
Vaša vitalna energija bo v porastu, zato izkoristite ta teden za energična in poslovna dela. Pri tem sta vam najbolj naklonjena petek in torek. Sodelovanje z osebami mo{kega spola se vam bo obrestovalo.
STRELEC
V teh dneh boste pogumni in dejavni, zato lahko veliko dosežete. Kaj lahko se zgodi, da boste vročično delavni. Vaše posvečanje sodobnim poslovnim smernicam bo kmalu obrodilo sadove.
KOZOROG
Če boste tudi v teh dneh {e negotovi in zbegani, ni dobro, da izsilite poslovne re{itve, kajti v zelo pomembni zadevi boste tudi ta teden {e nemočni. Začnite pa uvajati novosti v domačem okolju.
VODNAR
Na splošno je pred vami zelo umirjen teden dom in družina bo v sredi{ču va{e pozornosti. Dobro bi bilo, ko bi se lotili popravil in izbolj{av. Pri tem vam lahko prijatelj da dober nasvet.
RIBI
Vaše zanimanje bodo prebudile novice, ki lahko pridejo iz kroga prijateljev, ali pa se boste začeli dejavno vključevati v neko skupinsko dejavnost. Na poslovnem področju boste želi uspehe.
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net.
Poiščite jo tudi na spletni strani: www.astrostudio-majda-sp.si.
ŠPORTNI ZAVOD PTUJ
2250 PTUJ, ČUČK0VA7, TEL: 02 787 76 30
www.sportnizavod-ptuj.si
ČRNOBELO IN BAR
VliŽ
FOTOKOPIRANJE
LASERSKO PRINTANJE DO A3 COLOR
SEMINARSKIH, DIPLOMSKIH I^OG IN OSTALIH TISKOVIN
Vladimir Sifar s.p.	(T Info Tel.: 02) 78 78 766
Urednik športnih strani: Jože Mohorič, E-mail: sport@radio-tednik.si
Piše: Jože Mohorič
Davek za novince
V soboto se je kar nekaj Ptujčanov odpravilo na slovenski Wembley, da bi v živo spremljalo nastop nogometašev Kum-ha Drave z moštvom državnih prvakov iz Maribora. Pred tekmo s(m)o bili skoraj vsi enotnega mnenja, da je Maribor kvalitetnejša ekipa in da lahko Drava računa v najboljšem primeru na minimalen poraz. V takšnih tekmah ponavadi navijači od svoje ekipe ne »zahtevajo« zmage, ampak samo primerno borbenost in dober odpor močnejšemu nasprotniku.
Mirno lahko zapišemo, da so se vse napovedi prav lepo uresničevale, predvsem v prvem polčasu, ko so nogometaši Drave prav v zaključku dosegli tudi prvi letošnji prvoligaški gol in vsaj za trenutek smo lahko pomislili tudi na presene-~enje, predvsem zato, ker so bili nogometaši Maribora z mislimi delno že na sredini tekmi z Dinamom. Nadaljevanje pa je pokazalo povsem drugo podobo, rezultat in motivacija sta hitro za~ela drseti navzdol. V prvi vrsti je to povzro~il sodnik Likič, ki je imel za obe ekipi povsem različna kriterija. Seveda nima smisla razglabljati o vsaki posamezni sodnikovi odločitvi, a se je povsem jasno pokazala razlika med kriterijema za uveljavljeno ekipo Maribora in za novinca v prvoligaški konkurenci. Poleg tega ima Maribor v svojih vrstah kar nekaj bivših in sedanjih reprezentantov Slovenije (Aleš Čeh st., Rakovič, Filekovič), ki prav tako uživajo poseben status.
Najslabše za ekipo Drave bi bilo, da bi sedaj tarnali nad majhnostjo in nepravičnimi sodniki, saj jih verjetno podobne stvari čakajo še v bodoče in bodo davek novinca plačali še večkrat. Težka je še namreč pot do polnopravnega članstva v elitni druščini, čeprav so vse formalnosti že urejene. Misli je sedaj nujno treba usmeriti v lastne slabosti, ki so se tudi na drugi tekmi jasno pokazale, in v odpravljanje le-teh. Od ekipe Maribora bi se lahko naučili vsaj to, kako sprejeti nasprotnika; torej samozavestno in prepričano v lastne zmogljivosti, brez bojazni. Ko bodo storili to, bo pot do uspeha bistveno lažja.
Danes Aluminij - Mura
V šestnajstini finala za pokal Nogometne zveze Slovenije bodo nogometaši Aluminija danes ob 17. uri gostili ekipo Mure iz Murske Sobote. Sobočani na čelu z znanim trenerjem Miroslavom - Čirom Blaževičem veljajo za favorita v tem srečanju, vendar se v pokalnih srečanjih pogosto dogajajo presenečenja. Vsekakor pa si bo to nogometno predstavo vredno ogledati.
Danilo Klajnšek
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Rezultati 2. kroga: Gorica -Laško - Kumho Drava 4:1 (1:1), vograd - KD Olimpija 1:0 (0:0), le - Koper Sport Line, 13.8.
1.	PRIMORJE
2.	CMC PUBLIKUM
3.	KD OLIMPIJA
4.	DOMŽALE
5.	MURA
6.	GORICA
7.	KOPER SPORT LINE
8.	DRAVOGRAD
9.	MARIBOR PIV. LAŠKO
10.	ŠMARTNO
11.	KUMHO DRAVA
12.	LJUBLJANA
Šmartno 3:1 (1:0), Maribor Pivovarna CMC Publikum - Mura 3:2 (0:0), Dra-Ljubljana - Primorje 0:4 (0:2), Domža-
7:2 5:3 6:2 2:0 5:4 4:3 1:0 2:3 5:7 3:6 1:6 0:5
Pari 3. kroga: KD Olimpija - CMC Publikum, Koper Sport Line -Maribor Pivovarna Laško (obe tekmi v soboto, 2.8.), Primorje - Domžale, Kumho Drava - Dravograd, Mura - Gorica, Šmartno - Ljubljana (vse tekme v nedeljo, 3.8.)
Nogomet • 1. slovenska nogometna liga
Ljudski vrt je bil previsoka ovira
MARIBOR PIVOVARNA LA[KO - KUMHO DRAVA 4:1 (1:1)
STRELCI: 1:0 Rakovič ( 32), 1:1 Adnan Smajlovič (45), 2:1 Rakovič (53. iz 11 m), 3:1 Franci (58), 4:1 Rakovič (75)
MARIBOR PIVOVARNA LA[-KO: Kuzma, Aleš Čeh starejši, Te-inovič, Mostarlič, Franci, Rakovič (od 80. Komljenovič), Filekovič (od 87. Plošnik), Pitamic, Žnu-derl (od 57. Brezič), Balajič, Vuk-sanovič. Trener: Matjaž Kek.
KUMHO DRAVA: Golob, Emer-šič (od 83. Krepek), Šterbal, Krajnc, Jevdenič (od 72. Sluga), Kamberovič, Korez, Zajc, Anel Smajlovič (od 79. Poštrak), Majcen, Adnan Smajlovič. Trener: Silvo Berko.
Za nogometaše Kumha Drave je bil to prvi uradni nastop v hramu slovenskega nogometa - Mariboru. Več kot 1500 gledalcev si je prišlo ogledat dvoboj. Seveda bi jih bilo verjetno več, če Mariborčani ne bi v prejšnjem krogu bili sramotno poraženi v Velenju proti ljubljanski Vegi Olimpiji.
Domačini si pred nastopom proti Dinamu iz Zagreba v evropskem pokalu niso smeli privoščiti
Adnan Smajlovič med dvema igralcema Maribora
Foto: Črtomir Goznik
strani izven kazenskega prostora Kumha Drave po tleh sprožil močan strel, vratar Golob je žogo uspel kratko odbiti, toda mariborski napadalec Rakovič je bil hitrejši od gostujoče obrambe in je žogo potisnil v mrežo. Mariborčani niso izbirali sredstev, da
Matjaž Majcen in Stipe Bulajić v boju za žogo
Foto: Črtomir Goznil<
Foto: Črtomir Goznil<
Aleš Čeh starejši in Slaviša Jevdenič sta imela kar nekaj bližnjih srečanj
poraza, saj bi bila to prava katastrofa. Ljudski vrt za ptujske nogometaše ni bil nič impresivnega, vsaj v prvem polčasu ne. Zelo dobro so se upirali igri domačih, ki si niso ustvarili toliko priložnosti in dosegli toliko zadetkov, kot so si želeli. V 9. minuti so domačini imeli prvo resnejšo priložnost za dosego vodstva. Po levi strani je v kazenski prostor Ptujčanov prodiral Mostarlič, se sam znašel pred vratarjem Golobom, a je ta strel ubranil. V 32. minuti se je zatresla mreža vratarja gostov Goloba. Žnuderl je nekoliko z desne
bi pri{li do svojega cilja, in so ve~-krat ostro in nekajkrat zelo grobo posredovali v dvobojih s ptujskimi nogometa{i, vendar so bili s strani sodnika Liki~a "nagrajeni" samo z dvema rumenima kartonoma, vsaj Balaji~ev prekr{ek nad Majcnom pa bi lahko bil druga~-ne barve. V 43. minuti je doma~i napadalec Franci zadel pre~nik. Hrabra in borbena igra se je obrestovala gostom v 45. minuti, ko so z zadetkom Adnana Smajlovi-~a izena~ili. Akcijo po levi strani je pri~el Majcen, sprožil proti vratarju Kuzmi mo~an strel, ki ga
mariborski vratar ni mogel zadržati in je žogo kratko odbil, Ad-nan Smajlovi~ pa je žogo potisnil v mrežo.
Drugi pol~as pa se je pri~el s sramotnim darilom sodnika Liki-~a, ki je padalski vložek doma~ega igralca Filekovi~a okarakteriziral kot najstrožjo kazen. Za tak{ne gledali{ke vložke v evropskem nogometu delijo kartone! In ~e bi Liki~ pokazal Filekovi~u rumeni karton, potem bi Maribor~ani igrali z igralcem manj. Zanesljivi realizator najstrožje kazni je bil Rakovi~. Pet minut kasneje so do-ma~ini dosegli {e tretji zadetek in to preko Francija. 60. minuta je prinesla novo razburjanje pri gostih, saj je Ale{ Čeh starej{i brez žoge udaril vratarja Kumha Drave. Vendar je prejel samo rumeni karton, verjetno zaradi minulih zaslug glede igranja v slovenski reprezentanci. Po vsem tem je
igra gostov padla in doma~ini so dosegli {e ~etrti zadetek ter si priigrali na~rtovano zmago.
Z nastopom Kumha Drave v Mariboru smo lahko zadovoljni. Vpra{anje pa je, kaj bi dogajalo, ~e ne bi bilo izmi{ljene enajstmetrovke za doma~e, saj je Drava do takrat igrala stabilno oziroma dobro. Maribor bi verjetno res zmagal, vendar je vpra{anje, kdaj bi dosegel kak{en zadetek. Državni prvaki imajo za slovenske razmere po imenih kvalitetno ekipo in mnenja smo, da ne potrebujejo sodni{kih daril, da bi pri{li do zmage. Šola za novinca v prvoli-ga{ki konkurenci bo pa~ draga. Mo~no pa si želimo videti, ali bo Liki~ tudi na Ptuju, ~e bo {e kdaj sodil v najstarej{em mestu, tako pomagal doma~i ekipi. Na Ptuju tega ne potrebujejo, saj želijo skozi igro dose~i svoje cilje.
Danilo Klajnšek
Karting
vb ■■	■	vvb
Domaćini imajo v ognju vec zelez
AMD Ptuj je organizator mednarodne karting dirke za pokal Slovenije in Hrvaške. Že po tradiciji avgustovska preizkušnja voznikov mini formule sovpada s praznikom MO Ptuj. Dolgoletne izkušnje pri organizaciji tekmovanj so ptujski AMD povzdignile med najboljše organizatorje tovrstnih dirk v Sloveniji in Hrvaški, saj so ptujski organizatorji vsepovsod zelo zaželeni in brez njihovih nasvetov ne gre.
AMD Ptuj ima največ zaslug, da ta šport z vonjem po bencinu in motorjih v Sloveniji ni propadel. [e več, v letošnji tekmovalni sezoni so naredili kvaliteten preskok, saj so v ekipnem delu prvi in bi mogoče lahko izpustili celotno dirko, pa bi na tem mestu ostali. Razveseljivo je, da so njihovi tekmovalci in tekmovalka uspešni tudi v posami~nih kategorijah in krojijo sam vrh. V kategoriji N-60 ccm je na tretjem mestu v skupnem se{tevku Darjan Klobasa. Prvo mesto je težko dosegljivo, drugo pa še. Ni vrag, da Darjan na domačem kartodromu ne bi
Rokomet
stal na stopničkah. V kategoriji ICA - 100 ccm je Alex Damiš vodilni in bo to mesto poizkušal potrditi pred številnimi domačimi navijači. V kategoriji ICA - 100 seniorji je Tomaž Mlinarič tretji, enako tudi Tomaž Janežič v kategoriji do 125 ccm, četrti v tej kategoriji pa je Angelo Vežnovar.
Torej za ljubitelje mini formule vsekakor dovolj razlogov, da v nedeljo obiščejo kartodrom v Hajdošah. Prva dirka se bo pričela ob 10., druga ob 14. uri. Seveda pa bodo že od petka na kartodro-mu v Hajdošah brneli motorji.
Danilo Klajnšek
Ptujske rokome-tašice pričele s pripravami na pr-voligaško sezono
V ponedeljek popoldne so v gimnazijski telovadnici pri~ele vaditi tudi rokometa-{ice Mercatorja Tenzorja Ptuj.
Dekleta so bila v minuli sezoni uspešne v 1. B SRL in so si s prvim mestom priigrale prvoliga-ško vozovnico. To pa pomeni, da se bo marsikaj spremenilo. Prva liga je vsekakor mo~nejša in kvalitetnejša in se bo potrebno dobro pripraviti na tekmovanje, ki se letos pri~ne nekoliko prej zaradi udeležbe slovenske reprezentance na SP na Hrvaškem. Že 13. septembra bodo rokome-tašice Mercatorja Tenzorja Ptuj gostile ekipo iz Pirana ter se predstavile ptujskemu občinstvu.
Na prvem treningu se je zbralo enajst igralk. Nekatere so bile še odsotne, vendar bo ekipa kaj hitro popolna. Strokovni štab, na čelu katerega je profesor Vlado Hebar, bo vsekakor vložil maksimalni trud, da dekleta dobro pripravi. V pripravah bodo ptujske rokometašice odigrale nekaj prijateljskih rokometnih srečanj. Upajo pa, da bodo lahko kaj uporabljale tudi športno dvorano Center, ki bi za potrebe vrhunskega športa pač v tistem času,
ko potekajo priprave, morala biti odprta.
Danilo Klajnšek
Pred lansko dirko najmlajših na kartodromu v Hajdošah
Kasaštvo
SlaviCev Den MS slavil v Italiji
Rekorder slovenskih hipodromov s kilometrskim ~asom 1:13,8 ter lanski zmagovalec derbija petletni kasač Den MS iz hleva Marka Slaviča iz Ključarovcev se nahaja v Italiji, kjer se bo vse do septembra udeleževal {tevilnih dirk v najmočnej-{i evropski konkurenci.
Po dveh slabših nastopih, ko se na vajetih Marka Slaviča ml. ni uspel zavihteti na nagrajena mesta, je tokrat Den MS na hipodromu Monte Cantino, ki leži okrog 400 kilometrov južno od Milana, premagal vse konkurente ter dosegel
prvo zmago pri -
naših zahodnih sosedih. Den MS na vajetih italijanskega voznika An-dreghettija je osvojil prvo mesto na 1640 metrov dolgi progi z odličnim kilometrskim časom 1:14,1, kar je le tri desetinske slabše od njegovega rekorda. Zmagovalcu je pripadla denarna nagrada v višini 6.624 evrov.
V nadaljevanju letošnjih italijanskih priprav bo Den MS nastopil predvidoma vsakih 14 dni, septembra pa se vrača v domači hlev.
MŠ
Foto: MS
Den MS z lastnikom Markom Slavicem.
Piše: Uroš Gramc
Armstrong je car!
V nedeljo seje z zadnjo etapo končala Dirka po Franciji. Že ptički na veji čivkajo, da je zmagovalec Lance Armastrong že petič zapored, da se je pridružil štirim kolesarjem, ki jim je to že uspelo: Bernardu Hinaultu, Eddyju Merckxu, Jackquesu Anquetilu in Miguelu Indurainu, in da je le Armstrongu in Indurainu to uspelo petkrat zapored. Res pa je tudi, da kar je Wimbledon v tenisu in Kitzbuehl v smučanju, je francoska pentlja v kolesarjenju. Legende se kujejo le v Franciji, Pariz je prestolnica kolesarstva, kot je francoski jezik zraven angleškega edini uradni jezik Mednarodne kolesarske zveze UCI (»Unite cyclistte internacionale«). Tour je medijsko najodmevnejša dirka z najdaljšo zgodovino (1903 - 2003, prekinjena med obema vojnama, letos na sporedu 90. izvedba), najbolj pestro mednarodno zasedbo in najmočnejšo konkurenco. Dvomi o veličini dirke se hitro razblinijo, če vemo, da so mnogi kolesarji izkoristili Giro dltalia, v kolesarskem svetu znano kot drugo največjo dirko, kot pripravo na »pentljo«. Mimogrede, Indurain je v pripravi na Tour na Giru dvakrat zmagal. Mnogi vrhunski kolesarji pa žal zaradi smole, da so tekmovali v obdobju največjih šampionov, niso dosegli slave in čaščenja, ki bi si ga vsekakor zaslužili. V času "vladanja" Induraina je bil to Švicar Tony Rominger, zdaj je to Beloki, pa do neke mere tudi Ullrich (čeprav je enkrat že v rumeni barvi prikolesaril na Elizejske poljane).
Rad bi se lotil dveh primerjav, ki živita v mojih spominih: 1. Indurain - Armstrong in 2. Armstrong - Ullrich.
1.	Indurain je v kolesarstvu znan kot začetnik ekipnega dirkanja. Kalil se je ob boku velikega mojstra Pedra Delgada in mu kot prvi pomočnik pomagal, da je osvojil Tour leta 1990. Kasneje je prevzel krmilo španskega Banesta in z daleč najboljšim kronometrom in zelo dobrimi vožnjami v klanec zmagoval leto za letom. Sicer zmagovalec pet let zapored ni zmagal nobene druge etape razen kro-nometrov. In Indurain ni dirkal le na Touru kot Armstrong, ampak vse leto (2-krat zmagal Giro, svetovni prvak v kronometru in podprvak v cestni dirki). Na drugi strani se je Armstrong skon-centriral le na Tour, čeprav je v "mladosti" sodeloval in se poskušal tudi na drugih dirkah in tudi
v drugih športih (triatlon). Ce se torej ozremo na dosežke kariere, še Armstrongu manjka kakšna pentlja ali dve. Ampak seveda za vstop med legende štejejo le zmage na francoski pentlji.
2.	Ullrich v naslednjem prehodnem obdobju med Indurai-nom in Armstrongom nekako spominja na Induraina in se kali ob mojstru, kot je Bjarne Riis. Zgodba je identična do prve zmage Ullricha, ko slednjemu »odpihne« glavo med zvezde, ki zasije le na trenutke (svetovna prvenstva in olimpijske igre). Armstrong je na drugi strani kolesarskega planeta (ZDA) preračunljivo sestavljal ekipo prav za Tour (kronomet-risti + hribolazci) za vstop med svetovne legende in izkoristil obdobje, ko prihaja do velikih sprememb v načinu dirkanja (osredotočanje na določene dirke), s čimer se ne bi mogel strinjati Kazahstanec Aleksander Vinokurov, po mojem mnenju najboljši kolesar prvega dela sezone, ki je bil kljub ogromni količini kilometrov in zmag več kot dostojen tekmec Armstrongu. Pa vendar tudi Vinokurov še nima vstopnice med legende. Teksaški kavboj, kot nekateri imenujejo Armstonga, ima daleč najboljšo ekipo, najboljšo strategijo in najboljši strokovni štab. Ima tudi najboljšo medijsko podporo, postal je del industrije (sodelovanje z Nike in Trek). Kar je Real Madrid v nogometu, je Lance (s svojo ekipo seveda) v kolesarstvu.
Pa vendar še nekateri pomnijo čase Fausta Coppija, Stephe-na Rocha, Laurenta Fignona in mnogih drugih, ampak danes je Armstrong »car«!
Miguel Indurain
Strelstvo
Priprave na evropsko prvenstvo
Na strelišču SD Kidričevo smo se srečali z znanim strelcem med invalidi Francijem Pintarjem - Ančom.
V prisotnosti predsednika Strelskega društva Kidričevo Go-razda Maloi~a je pridno vadil s pu{ko, saj ga od 20. do 25. avgusta v Brnu čaka evropsko prvenstvo. Sedaj se pripravlja individualno, nato pa naj bi slovenski strelci invalidi imeli 3-do 4-dnevne priprave v Ljubljani. Seveda je vedno dobrodo{el med svojimi prijatelji strelci in izkoristi vsak trenutek za vadbo. @al se ob uspe{nih nastopih in {tevilnih kolajnah Slovenija kot država bolj mačehovsko obna{a do invalidov, ki se ukvarjajo s {portom.
Danilo Klajnšek
Franci Pintar
Nogomet
Nogometaši Aluminija nadaljujejo serijo pripravljalnih tekem.
Aluminij -Crvena zvezda 0:6 (0:4)
STRELCI: 0:1 Dudic (15), 0:2 Žigic (22), 0:3 Žigic 826), 0:4 Žigic (40), 0:5 Žigic (76), 0:6 Ora-hovac (78)
ALUMINIJ: Miljkovic, Koren, Panikvar, Pekez, Golob, Murko, Flašker, Doncec, Repina, Radenko Knežević, Radko Knežević. Igrali so še: Strelec, Toplak, Fridauer, Kuserbanj, Čeh, Kelenc, Vidovic, Satler, Plošinjak, Hertiš, Topolo-vec. Trener: Miran Emeršic.
CRVENA ZVEZDA: Dišgenko-vic, Markovic, Vitakic, Mladenovic, Dudic, Krivokapic, Milovanovic, Perovic, Gogavac, Žigic, Oraho-vac. Trener: Slavoljub Muslin.
Nogometaši Aluminija so v prijateljskem nogometnem srecanju gostili nekdanje evropske in svetovne prvake iz Beograda, ekipo
Crvene zvezde, ki je bila v Sloveniji na pripravah. Beograjčani so slavili zasluženo visoko zmago, saj so vse srecanje bili boljši od borbenih domacinov, ki pa jim tokrat ni nic kaj uspevalo predvsem zaradi dobre igre nogometašev Crvene zvezde.
Danilo Klajnšek
Hajdina - Aluminij 1:3 (0:0)
Hajdina - igrišce NK Hajdina, gledalcev 20, sodnik R. Krajnc, Ptuj.
STRELCI: 0:1 Fridauer (70), 0:2 Vidovic (76), 0:3 Čeh (82), 1:3 Bauman (90)
HAJDINA: Kornik, Vrabl, Princl, Črnko, Gajser, Hotko, Frangež, Bezjak, Jurišic, Pihler, Horvat; igrali so še: M. Bauman, B. Bauman, Premužic, Šterbal.
ALUMINIJ: Milkovic, Golob, Pekez, Murko, Kuserbanj, Panik-
Nogomet • Turnir v Gorišnici
Prvo mesto nogometa{em Zavr~a
NK Gori{nica je bil minulo soboto in nedeljo organizator močnega turnirja v velikem nogometu, na katerem so ob domači Gori{nici nastopili {e Podlehnik, Zavrč in novi tretjeliga{ Holermu-os Ormož. Prvi dan so v prvem srečanju domači nogometa{i premagali Podlehnik, v drugem pa Zavrčani novega tretjeliga{a iz Ormoža.
V srečanju za tretje mesto je Podlehnik s 3:1 premagal Holer-muos Ormož, za prvo mesto pa so nogometa{i Zavrča po streljanju enajstmetrovk ugnali domačo Gori{nico s 3:1 (1:1).
Tekst in fo^o:
Danilo Klajnšek
Zmagovalci turnirja v Gorišnici: NK Zavre
1. KOLESARSKI MARATON POLI, 13. september 2003
Zakaj je kolo ~lovekov najbolj{i prijatelj?
V zgodovini člove{tva je bilo veliko prelomnic, vendar le malo tako pomembnih, kot je bil izum kolesa. Krog kot osnovna geometrična oblika, kot univerzalna in kot v naravi največkrat uporabljena oblika. Krog kot izhodi{če za kroglo, najpopolnej{e geometrijsko telo. In kot izhodišce za kolo, brez katerega bi se svet vrtel po-casneje, kot se.
Kolo pa ne služi brez pogona. Mmmm, kako smo zaljubljeni v konjicke, kaj? Vendar danes ne bomo pisali o teh vrstah konjic-kov, pac pa o tistem, ki vam bo dal vedeti, da bi bilo bolje, ce bi bili pogon naših koles kar sami. Koles! Biciklov!
Kolesarjenje je lahko izredno koristen, vsestranski konjicek! Kolesa morajo biti okrogla, mi pa bolje, da nismo, ceprav je okrogla oblika med najbolj razširjenimi v vesolju.
Kolo ali po domace bicikel je torej kljuc do pravega odgovora na vprašanje iz naslova. Če ste pripravljeni kdaj pa kdaj zamenjati pogon koles, s katerimi se prevažate, že razumete, v cem je bistvo. Kolesarjenje je eden najbolj množicnih športov, ki pa ga
ne jemljemo samo kot šport. Vca-sih je bilo kolesarstvo nuja. Na Kitajskem in med evropskimi državami najbolj na Nizozemskem se še vedno držijo tradicije vožnje s kolesom na delovno mesto ali po opravkih. Voziti se za zabavo že pomeni rekreacijo.
Kolesarstvo v svoji pozabljeni obliki se vraca med nas s športno-rekreativno noto v vedno vecji meri. Kolesarstvo kot šport je odlicna rekreativna rešitev za vsakega od nas. Je preprosto, relativno poceni in primerno za vsakogar. Vcasih lahko služi kot nacin prevoza z ene tocke na drugo, kar je predvsem zanimivo za turisticno raziskovanje primernih okolij, vcasih pa je lahko na-cin, na katerega poženemo po svojem telesu polno kolicino s kisikom obogatene krvi. Ob tem pokurimo nekaj odvecnih kalorij, ucvrstimo sicer premalo dejavne mišice spodnjega dela telesa (ker smo se s sodobnim nacinom življenja odpovedali tudi hoji, ki je tako prvobitna za cloveka), naredimo uslugo svojemu srcu in celemu krvožilnemu sistemu, ker jih spodbudimo k pospešenemu delovanju, pospešimo metaboli-
zem, zmanjšamo dejavnike tveganja za svoje zdravje, upocasnimo staranje, cuvamo sklepe, obremenjene pri nekaterih drugih oblikah rekreacije _ In še bi lahko naštevali, vendar je že to dovolj prepricljivo. Zato je kolo clove-kov najboljši prijatelj! Vse, kar moramo storiti, je, da smo njegov pogon.
Čemu pa ta zgodbica? Ker živimo v cudovitem okolju, ki je za kolesarjenje naravnost idealno in ki ima edinstveno kolesarsko tradicijo. Samo spomnite se Janeza Puha! Del našega okolja je tudi Kolesarski klub Perutnina Ptuj, ki je sicer v svoji razvojni poti zacel z rekreativnim kolesarstvom in ga prav v letošnjem letu razvil do konca v smer vrhunskega športa in lansiral samostojno profesionalno kolesarsko ekipo, ki prenaša tradicijo in ime tega našega edinstvenega prostora v širni svet. Zelo uspešni so že v svoji prvi sezoni.
Ob tem pa Kolesarski klub Perutnina Ptuj ni pozabil na rekreativni del kolesarstva. Za vse nas, ki vsaj kdaj pa kdaj z veseljem sedemo na kolo in se popeljemo novim dogodivšcinam naproti, v
var, Doncec, Flaške, Radko Kne-ževic, Radenko Kneževic, Repina; igrali so še Čeh, Fridauer, Topolo-vec, Plošinjak, Vidovic, Strelec in Toplak.
V prvem delu smo videli pov-precno igro, ekipi sta si ustvarjali le polpriložnosti, za vec pa je zmanjkovalo zanosa. Drugi del je prinesel živahnejšo igro, gostje so imeli inciativo, toda na zadetke smo morali pocakati, da so v igro vstopili preostali igralci s klopi. Domacini so proti koncu mocno
popustili, obramba je zamujala in tako se je moral zlasti truditi "veteran" Kornik, ki je vskocil ob odsotnosti obeh vratarjev, bratov Brodnjak.
Nivo igre domacinov je od pomladi mocno padel, za kar pa ni opravicilo vrocina, saj je ta bila za vse enaka, do pricetka prvenstva pa se bo moralo še marsikaj postoriti. Tudi gostom se pozna, da so v fazi priprav pred bližajocim se tekmovanjem.
anc
soboto, 13. septembra, organizira rekreativni kolesarski maraton POLI. Do takrat imate še nekaj casa. Prvi korak je, da se odlo-cite, da ste zraven! Rezervirajte si drugo soboto v septembru za športno-rekreativno prireditev, ki bo postala tradicionalna. Drugi korak je, da svojega jeklenega ko-njicka, ki ga sami poganjate ('bi-cikel' torej), malo ocistite ali podmažete. Tretji korak je, da se skupaj malo popeljeta po varno izbranih poteh. Čimbolj redno, vendar ni treba pretiravati. Tudi pocasi se dalec pride. Če drugi in tretji korak že izvajate brez dodatne vzpodbude, ste takoj pri cetrtem koraku. Povabite k sodelovanju cimvec svojih prijateljev, da bo kolesarjenje tudi družabno. In povabite jih tudi na prvi rekreativni kolesarski POLI maraton tudi njih. Vaš argument je lahko tudi ena od interpretacij odgovora 'zakaj je kolo clovekov najboljši prijatelj'. Poleg vas, seveda, ki hocete dobro sebi in svojim pravim prijateljem!
Anny Rechberger Pe~ar, DIALOG
Sportni napovednik
TURNIR V STARŠAH
Nogometni klub Starše je prireditelj 17. memorialnega nogometnega turnirja v spomin na Mirka Dobnika. Pri~el se bo v petek, 1. avgusta, kon~al pa v nedeljo, 3. avgusta. Na njem bodo sodelovale ekipe: Star{e, Mark 69 Rogoznica, Skorba, Gere~ja vas Unuk{ped, Zlatoli~je, Marjeta, Fram ter Duplek ali Kovinar iz Maribora.
KUMHO DRAVA V STOJNCIH
Nogometa{i ptujskega prvoliga{a Kumho Drava bodo v sredo, 6. avgusta, odigrali prijateljsko nogometno tekmo v Stojncih, kjer se bodo ob 17.30 uri pomerili z doma~o ekipo Stojncev.
Danilo Klajnšek
V SOBOTO TURNIR V SV. TOMAŽU
KMN Tomaž pripravlja v soboto, 2. avgusta, turnir v malem nogometu. Športni dogodek se bo pri~el ob 15. uri na nogometnem igriš~u pri Sv. Tomažu. Tri najboljše ekipe bodo prejele denarne nagrade in pokale, zato vabijo k udeležbi vse malono-gometaše, da pomerijo svoje znanje in spretnosti. Za vse dodatne informacije so na voljo na tel. številki 041 861 409 in 041 391 931.
vki
Planinski koti~ek
POHOD NA NAJVIŠJE LEZEC KRAJ V MESTNI OBCINI PTUJ
Planinsko društvo Ptuj organizira v soboto, 2. avgusta, pohod izpred Mestne hiše do vodohrana na Dolgem kamnu v Kr~evini pri Vurbergu, ki stoji na koti 417 m in je najvišje leže~ kraj v Mestni ob~ini Ptuj.
Pohod bomo za~eli na Mestnem trgu, nadaljevali mimo parkiriš~a pod gradom, kjer je drugo vstopno mesto pohoda, nato pa po Maistrovi ulici mimo športnega igriš~a Šolskega centra kot tretjega vstopnega mesta. Nadaljevali bomo skupaj po Volkmerjevi cesti v Mestni Vrh proti Knezovemu ribniku po ozna~eni gozdni u~ni poti. Znašli se bomo med vinogradi v Mestnem Vrhu, po gozdu se bomo spustili v Lisi~-nik v Mestnem Vrhu, nato pa se povzpeli na Grajenš~ak. Od tod bomo nekaj ~asa hodili po lokalni cesti do kapele v Gra-jenš~aku, nato pa bomo po gozdni cesti prispeli na koto 417 m, kjer je vodohran Komunalnega podjetja Ptuj. Tu nas ~aka presene~enje, ker na vodovodni pipi prite~e tudi kaj drugega kot voda. Pri povratku se bomo spustili do trgovine oz. kapele v Grajenš~aku, od tod pa ob 14. uri z avtobusom nazaj na Ptuj.
Pohod bo trajal okrog 3 ure zmerne, lahke hoje in nima ve-~jih vzponov in spustov, s seboj je potrebno vzeti le nekaj hrane in pija~e ter zaš~ito proti dežju v primeru slabega vremena. Prevoz nazaj do Ptuja je brezpla~en. Pohod bo vodil Janez Verti~ s pomo~niki vodniki PD Ptuj. Pohod se vklju~uje v okvir prireditev ob prazniku Mestne ob~ine Ptuj. Predhodne prijave niso potreben, razen ve~jih skupin. Pridite vsi, ki vas zanima bližnja okolica našega mesta, morda dobite namig za cilje bodo~ih sprehodov.
DEBELI VRH V JULIJCIH
Planinsko društvo Ptuj organizira v petek in soboto, 8. in 9. avgusta, izlet na nekoliko manj poznan Debeli vrh v Julijskih Alpah.
Udeleženci se zberemo ob 15.30 uri pred Železniško postajo Ptuj, od koder bo odhod z osebnimi avtomobili. Zapeljali se bomo do planine Blato nad Bohinjem, od koder se bomo dobre pol ure peš povzpeli na Planino pri jezeru, kjer bomo preno~ili v planinskem domu. Drugo jutro zgodaj zjutraj se bomo podali na pot preko planine v Lazu proti Debelemu vrhu. Pot je srednje zahtevno brezpotje, zato je poleg osnovne planinske opreme potrebno vzeti s seboj plezalni pas, ~elado, tri vponke z matico, pomožno vrvico dolžine najmanj 5 metrov. Hoje bo okrog 8 ur.
Cena izleta znaša okvirno 5000 SIT, odvisno od stroškov. Prijave so možne do 5. avgusta na Planinskem društvu Ptuj. Vodil bo Slavko Golob, prostih pa je le 8 mest zaradi zahtevnosti poti. Informacije na tel. 740-70-74 ali na 031-680-696.
Odbor za informiranje pri PD Ptuj
VZPON NA MANGART
PD HAJDINA organizira v soboto in nedeljo, 16. in 17. avgusta, vzpon na Mangart in Sv. Višarje. Vodil bo Janez Kiseljak. Prijave in informacije do 10. avgusta: Franc Hazimali, tel. 041 954 922.
Ljutomer
izdali zbornik ob 100-ietnici TVD Partizan Ljutomer
Letos mineva 100 let od ustanovitve telovadnega dru{tva Murski sokol v Ljutomeru. Naslednik Murskega sokola je Te-lesnovzgojno dru{tvo (TVD) Partizan Ljutomer, ki je v okviru praznovanja tega visokega jubileja pripravilo zbornik.
Na predstavitvi zbornika je sedanji predsednik TVD Partizan Ljutomer Rajko Mlinari~ povedal: "Za~etki telesnovzgojne dejavnosti v Ljutomeru segajo globoko pred leto 1900, o ~emer nam govorijo pisni in tudi slikovni viri. Vendar pa za organiziran za~etek telesnovzgojne dejavnosti štejemo leto 1903, ko je bil 15. avgusta ustanovljen Murki sokol v Ljutomeru kot prvo tako društvo na tem delu slovenskega ozemlja. Nekaj pozneje je bilo ustanovljeno tudi društvo Orel, ki se je ukvarjalo s podobno dejavnostjo. Po drugi svetovni vojni se je Sokol vklju~il v ustanovljeno Fi-zkulturno zvezo Slovenije, v Ljutomeru pa je nastalo Fizkulturno društvo leta 1946 in postane zakoniti naslednik Murskega sokola. Skupš~ina Fizkulturne zveze Jugoslavije je s sklepom dne 16. 11. 1951 vsa fizkulturna društva preimenovala v Partizan. Tako
Rajko Mlinaric, Anton Ratiznojnik in Branko žnidarič (od leve) na predstavitvi zbornika "Telesnovzgojno dru{tvo Partizan Ljutomer 1945 - 2003".
se fizkulturno društvo Ljutomer preimenuje v Društvo za telesno vzgojo Partizan Ljutomer, z novim statutom leta 1994 pa dobi ime, kot ga ima še danes, Tele-
snovzgojno društvo (TVD) Partizan Ljutomer."
Zbornik, ki ga je ob visokem jubileju zapisal Anton Ratiznojnik, je pregled dejavnosti dru{tva
Naslovnica zbornika "Telesnovzgojno društvo Partizan Ljutomer 1945 - 2003".
od leta 1945 do 2003, v njem pa so poleg besedil {tevilne fotografije, ki prikazujejo dejavnost TVD Partizan Ljutomer. Na predstavitvi so poleg Mlinari~a in Ratiznojni-ka zbornik ter {portno dejavnost v tem ~asu predstavili direktor Agencije za {port Ljutomer Branko @nidari~, direktor Zavoda za kulturo in izobraževanje Ljutomer Sre~ko Pavli~i~ ter Jasna Branka Staman.
V okviru praznovanja 100-letnice {porta v Ljutomeru bo TVD Partizan Ljutomer pripravil {e razstavo, katere otvoritev bo v petek, 8. avgusta, ob 1930 uri v Domu kulture Ljutomer, osrednja proslava s povorko pa bo v petek, 15. avgusta, ob 10. uri na Glavnem trgu v Ljutomeru.
Miha Šoštarič
Zabovci • Odprli športno-rekreacijski center
Glavnino postorili s prostovoljnim delom
V [portno-rekreacijskem dru{tvu Zabovci so minuli teden sve~ano odprli nov {portno-rekreacijski center.
V njem imajo poleg li~no urejene in ocvetli~ene brunarice še nogometno, odbojkarsko in košarkaško igriš~e, igrala in peskov-nik za otroke ter balinarsko stezo. Celoten kompleks igriš~, ki se nahajajo ob levem bregu Ptujskega jezera, je tudi ograjen.
Uradne slovesnosti ob predaji športnega centra v Zabovcih so se poleg doma~inov in ~lanov društva udeležili tudi župan ob~ine Markovci Franc Kekec, predsednik vaškega odbora Zabovci Miran Brec, predsednik zabovskega Društva za varstvo in vzgojo ptic Milan Volgemut, predstavniki do-ma~ega gasilskega društva ter ~lani sveta ob~ine Markovci.
Uvodoma so na slovesnosti zapeli pevci MoPZ Markovci, nato pa je predsednik društva Roman Bra~i~ v svojem nagovoru pred-
stavil gradnjo in urejanje novega {portnega centra. Kot je povedal, so za~etna gradbena dela pri~eli leta 2000, nato pa se je gradnja s prostovoljnim delom ~lanov na-
glo nadaljevala. "Najprej smo v Zabovcih uredili nogometno asfaltno igri{~e, nato smo dogradili {e igri{~i za odbojko in ko{arko ter celoten kompleks ogradili.
Lansko leto smo dokon~ali deset krat deset metrov veliko brunarico, v kateri imamo urejen klubski prostor s kuhinjo, sanitarije in teraso. Poleg brunarice stoji vrtna hi{ica za žar, ob igri{~ih pa smo uredili {e igri{~e za otroke s peskovnikom in gugalnicami ter balinarsko stezo. Do brunarice in ostalih objektov imamo urejen asfaltni dovoz, skrbno pa imamo urejeno tudi okolico, saj smo zasadili {tevilna okrasna drevesa, grmi~evje in rože." Obenem se je Bra~i~ v svojem govoru za pomo~ zahvalil ob~ini Markovci, doma-~im svetnikom in donatorjem. Vsem zaslužnim ~lanom, ki so s svojim prostovoljnim delom prispevali k izgradnji {portnega centra, pa sta nato predsednik Bra~i~ in župan Kekec, ki je Zabov~a-nom za pridobljeni center ~esti-tal, podelila pisne zahvale.
Na sve~anosti so za kulturni utrip poleg MoPZ Markovci poskrbele {e doma~e ljudske pevke, zanimivo pa si je bilo ogledati tudi nogometno tekmo med veterani Ljubljane in Markovcev.
Teknit in f^^o:
Mojca Zemljarič
AL d.o.o.
telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS QASILNIKOVIN HIDRANTNE6A OMREŽJA
VAR8AS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo

Rabljena vozila
TIP
AUDI A6 2,8 guattro CHRYSLER VOY 3,3 LE FIAT PUNTO 1,2-16VELX3V KIA SP0RTA6E 2,0 MRDI R LAGUNA INITIALE 3,0 AVT SEAT LEON 1,4- 16V5V FORD MONDEO 1,8 KARA. RENAULT 19 1,8 RTI R ESPACE 2,8 RXE R SAFRANE 2,5 RXE
LETNIK CENA
1994
1998 2000
1999 2001
2000 1994 1994 1993 2000
1.500.000 1.800.000 1.800.000 2.250.000 4.520.000 1.950.000 700.000 560.000 720.000 2.450.000
Testna vozila
R VEL SATIS 2,2 dCi	2002	6.990.000
CLIO EXP 1,5 dCi, SV	2002	2.290.000
TWIN60 1,2 - 16V	2002	1.600.000
KANGOOPRIV. 1,5dCI, 80KM	2003	2.990.000
LAGUNA GRA.PRIV. 2,0-16V	2002	4.850.000
RENAULT
OBUUBA KUPCU:
-	Brezplařen preizkus
-105 točk kontrole na vozilu
-	Tehnična kontrola po 2000 prevoženih kilometrih
-	Pomoč na cesti, vleka ali popravilo
-	3 mesečna tehnična garancija
(za določena vozila)
petovi^iylQ
Ptuj, Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 38; www.petovia-avto.si
RADIOllITEDNIK
V.d. direktorja: Jože Bračič Naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, d.o.o., p.p. 95, Raiceva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35.
v
Štajerski
J J r \
Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Na{ega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak četrtek. Ta {tevilka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc Urednik športnih strani: Jože Mohorič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafi~no-tehni~ni urednik: Jože Mohorič Celostna podoba: Imprimo, d.o.o. Novinarji:
Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec Lektor: Boštjan Metličar
Tajnica redakcije: Marjana Pihler
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02)749-34-16. Cena izvoda je 250 tolarjev. Celoletna naročnina: 12.920 tolarjev, za tujino 25.400 tolarjev.
Transakcijski račun: 042020000506665 pri Novi KBM, d.d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.
Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV, Uradni list 23.12.1998, št. 89.
E-mail uredništva:
tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si
radioptuj
89,8'98,e»l04;3
Odgovorni urednik:
Ludvik Kotar Uredništvo:
Marija Slodnjak, Anemari Ke-
kec, Tatjana Mohorko, Majda
Fridl, Zmago Šalamun
Telefon uredništva:
(02) 749 34 25
Vodja studia:
Zvonko Žibrat
Telefon studia
(za oddaje v živo):
(02) 771-22-61,
(02) 771-22-60
E.mail:
nabiralnik@radio-tednik.si OGLASNO TRŽENJE Mali oglasi:
Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Vodja marketinga: Simona Krajnc Pavlica Tel.: (02) 749-34-30, (02) 749-34-14, (02) 749-34-39 narocila@radio-tednik.si Internet:
www.radio-tednik.si
www.tednik.si
www.radio-ptuj.si
KD MTD Spica
Kolesarili in veslali
Kolesarji rekreativnega kolesarskega društva MTB Špica iz Ptuja so v nedeljo opravili še eno "furo". Tokrat niso le kolesarili, ampak tudi veslali, dan pa zaključili s piknikom.
Kolesarji so se zbrali ob 8. uri pod gradom in prekolesarili 30 km. Pot jih je vodila iz Ptuja proti Janežovcem, kjer so zavili proti Selcam, nato pa so kolesarili skozi Koreno in Duplek do Dvorjan. Po koncu kolesarskega dela so kolesa zložili v kombi, se preoble-kli, usedli v rafte in po stari strugi reke Drave priveslali do Ptuja. 15 kolesarjev (oz. veslacev) v treh raftih v lasti športnega društva Center in Panorama se je v tri ure trajajoči vožnji večkrat ustavilo in kopalo, skratka zabavalo. Zanimiv dan so zaključili v poznih popoldanskih urah s piknikom ob Dravi.
Predsednik društva Damijan Polanec je ob zaključku povedal: "Zraven maratona, ki smo ga organizirali v sredini junija, je to že sedma letošnja žfura'. Tokrat smo kolesarjenje popestrili še z veslanjem, s tem pa poskrbeli, da je bilo druženje še zanimivejše. Naše društvo je od-
prtega tipa tako v smislu članstva kot dogajanja, saj vsi člani s svojimi idejami prispevamo, da se vse leto nekaj dogaja. To se nam je že obrestovalo, ko smo na dan državnosti na pobudo našega člana kolesarili v Avstrijo v tovarno Stabil, ki smo si jo ogledali in bili pogoščeni. Manj pripravljeni kolesarji, ki so startali in končali pot v Lenartu, so prevozili 90 km, boljši pa 130. Zraven tega, da obiskujemo kolesarske maratone po celotni Sloveniji, imamo letos v načrtu še štiri takšne fure, naslednja bo že od 15. do 17. avgusta, ko se za tri dni odpravljamo v Bovec, kjer bomo zraven kolesarjenja počeli še marsikaj zanimivega. Vsak teden pa se v torek in četrtek ob 18. uri zbiramo pred magistratom na Ptuju ter skupaj kolesarimo in to je priložnost, da se nam pridružijo še ostali privrženci tega športa."
Uroš Gramc
Košarka
Del počitnic bodo preživeli v dvorani
Priprave na novo sezono so pričeli tudi kadeti KK Haloze, ki so bili v minulem tekmovalnem obdobju zelo uspešni. Na prvem treningu v gimnazijski telovadnici jih je vadilo veliko število pod vodstvom trenerja Zlatka Marčiča. Tudi zanje in vse druge dvoranske športe ve-
lja, da si želijo vaditi v dvoranah in da bi bile ptujske športne pokrite površine na voljo športnikom, ki praviloma avgusta pričenjajo vadbo za nova prvenstva.
Tekst in foto:
Danilo Klajnšek
Farovec • 1. srečanje MK Tulipan
Caga za pet!
V Farovcu, na obrobju Haloz in Dravskega polja, je 5. in 6. julija potekalo motoristično srečanje. Organizatorji, MK Tulipan, motoristični klub iz Cirkovc, so v sončnem sobotnem popoldnevu zbrali okoli 200 motoristov iz 22 slovenskih klubov.
Po začetnem zbiranju okoli idiličnega jezerca v Farovcu so motoristi uživali v panoramski vožnji do Cirkovc in kvalitetni pogostitvi v tamkajšnjih lokalnih gostilnah. Cirkovčani so bili nad vragolijami motoristov navdušeni, po kratki plohi pa se je dogajanje popeljalo nazaj v Farovec, kjer so potekale motoristične igre, nato pa rokenrol koncert.
Po novovalovskem ogrevanju Seventh Angel so tempo stopnjevali Popcorn in izstopajoče Ko pije, glasbeni del večera pa so mogočno potrdili in zaključili Advokati iz Hoč. Vsem, ki so ostali v kampu, je noč še dodatno segrel obvezni striptiz, vse skupaj pa se je seveda prijetno nadaljevalo z motorističnimi debatami in raznolikimi oblikami kvalitetnega druženja; posebej velja omeniti fante iz Farovca, ki so s celodnevnim
Lepotci v Farovcu
igranjem na harmoniko postavili nove meje človeške vzdržljivosti in naredili ogromno za turistično promocijo svojega kraja.
Organizatorji so s prireditvijo in odzivom zadovoljni ter za pri-
hodnje leto napovedujejo "še boljšo 'čago' in še več motorjev".
Posnetke s prireditve in ostale informacije o MK Tulipan si lahko ogledate na spletni strani www.mktulipan.com.
Igor Unuk
Prvenci • SRD Markovci
Vdaja po 40 minutah
Konec onega tedna se je ribiška sreča nasmehnila Markovčanu Viktorju Slameršaku, ki je v ribniku v Prvencih iz vode izvlekel 17 kilogramov težkega soma.
Z ribo, namerili so ji skoraj 140 centimetrov, se je Viktor, preden mu jo je s pomočjo ribiških prijateljev uspelo izvleči iz vode, boril dobrih 40 minut. Ulovljenega soma so markovski ribiči dali preparirati, saj želijo, da bo kot trofeja krasil obljubljeno ribiško hišico, ki jo že vsi nestrpno pričakujejo.
Ob klepetu z Zlatkom Rajhom, predsednikom	Sport-
no—ribiškega društva (SRD) Markovci, pa smo izvedeli, da je takšnih somov v ribniku še več in
da se zaradi škode, ki jim jo povzročajo, že dogovarjajo za organizirani odlov. Somi in podobne roparice naj bi ostale po besedah predsednika v ribniku še iz časa pred sanacijo, sicer pa so bile po obnovitvenih delih v ribnik s strani ribiške družine vložene že številne ribe. Tako lahko ljubitelji ribolova v ribnikih SRD Markovci ulovijo vse od najmanjšega drobiža pa do malo večjih krapov, ščuk in klenov.
Mojca Zemljari~
Ptuj • Ve~letno ~akanje se je izpla~alo
Ptuj dobi kotalkališče
V okviru ureditvenega načrta Ljudski vrt naj bi končno le zgradili kotalkališče. V mestni četrti Ljudski vrt so si zanj prizadevali vrsto let.
Potem ko so za gradnjo zbrali okrog pet milijonov tolarjev se je zataknilo pri pridobitvi gradbenega dovoljenja, ker niso imeli potrebnih dokumentov glede zemljišča. Kot je znano je imetnik pravice uporabe zemljišča, predvidenega za kotalkališče, Splošna bolnišnica Ptuj oziroma ministrstvo za zdravje. 18. junija letos je direktor ptujske bolnišnice Lojze Arko podpisal soglasje za izgradnjo, ki je podlaga za pridobivanje potrebnih dokumentov za začetek gradnje, ki naj bi bila končana še v letošnjem letu. Za soglasje se mu v četrti in bodoči uporabniki zelo hvaležni.
V teku je pridobivanje ustreznih dokumentov. Za vodjo priprav na gradnjo so imenovali Milana Ostrmana. Mestna četrt si je pred gradnjo pridobila tudi strokovno mnenje o upravičenosti postavitve naprav za rolanje, kotalkanje in deskanje na kotalkah. Izdal pa je Športni zavod Ptuj. v njem glede na izkušnje iz drugih mest, Celja, Ljubljane, Kranja in Novega mesta ter Športne unije Slovenije - Šport za vse, priporočajo, da se naprave za omenjeno dejavnost postavijo na asfaltno ploščad. Po mnenju strokovnega sodelavca Marjana Lenartiča je s tem omogočena večja dinamika dej avnosti,
rolanje, kotalkanje in deskanje na kotalkah večjemu številu uporabnikov hkrati ter ob tem še uporaba asfaltne površine.
Projekt za izgradnjo kotalkali-šča je že leta 2000 izdelal ptujski TMD Invest. Ker doslej zbrana sredstva za izgradnjo ne bodo v celoti zadostovala pokrivanju investicije, bo nekaj sredstev primaknil ptujski Rotary club. Pričakujejo, da bodo njegovemu zgledu, sledili tudi drugi, ki želijo izboljšati kvaliteto preživljanja prostega časa mladih v Mestni občini Ptuj.
Mali oglasi
STORITVE
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676-971, Prevoz-ni{tvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj._
DELNICE - po uradnih borznih cenah, izvenborzno tudi Perutnine Ptuj. CBH, d.o.o., poslovalnica DOMINO, Trstenjakova 5, Ptuj, tel.: 02/ 78 78 190._
POSOJILO PO VA[I MERI:- hipote-karno, nakup, kredit, leasing, obremenitev ni ovira, do 20 let:- gotovinska: podlaga OD, prosta 1/3 ni pogoj, do 2 leti. Svetujemo in pomagamo pri pridobitvi! Tel. 03 49 000 49, FMC You-re, Podjetni{ko in poslovno svetovanje, Ul. XIV. divizije 14, Celje.
ASTROLOGINJA GORDANA, takrat, ko vam gre vse narobe, prerokujem, zdravim, odstranjujem temne sile. Vzemite usodo v svoje roke! Arion LTD, d.o.o, Cankarjeva 8, Celje, tel. 041 404-935.
POPRAVILO TV, video, radio aparatov. Servisiranje avtoradijskih sprejemnikov. Servis GSM aparatov - baterije, displeyi, polnilci ... Storitve na domu. Juri~ Ljubo, s.p., Borovci 56/b, tel. 755-49-61, GSM 041 631-571.
Knauf, suhomontažna gradnja (stene, stropovi, suhi estrihi, suhi ometi), mansardna stanovanja, vam uredimo z vsemi pripadajo~imi deli. GSM: 051-213-084._
PREVOZI PREMOGA iz Velenja, samo {e do 30. 9. 2003, zelo ugodno. Tel. 629-10-95. Prevozni{tvo Vladimir Pernek, s.p., Sedla{ek 91, Podlehnik.
TELIČKO SIMENTALKO, staro 10 dni, prodamo. Tel. 719 51 49._
30 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s.p., Vito-marci. Bru{enje parketa, fasade. Izku{nje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporo~amo se! Tel. 757-51-51, GSM 031 383-356.

KVALITETNA IN UGODNA izdelava strojnih estrihov - 031 349-343, ter strojnih ometov - 041 332 585. KDM Estrih, Miran Kolaric, s.p., Gajevci 6 a, Gorisnica.
ASFALTIRANJE,TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela, Ibrahim Hasanagič, s.p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406.
IZVAJANJE VSEH krovsko-kleparskih del, montaža nadstreškov, pergole, pokrivanje streh z vsemi kritinami. LAST, Janez Lah, s.p., Mezgovci ob Pesnici 70 c, 2252 Dornava, telefon 041 375-838.
TESARSTVO: postavljanje ostrešij, vgrajevanje stavbnega in drugega pohištva iz lesa. Marjan Miško, s.p., Kog 49, 2276 Kog, tel. 02 719 62-73, GSM 031 582 938.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto načinov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pušnik, s.p., Trste-njakova 5, Ptuj, tel. 776-45-61, 779-22-61.
ODKUP VSEH VRST DELNIC! Preknjižbe, nakupi in informacije. Agencija CEKIN (za GBD, d.d.), Marijan KUJAVEC, s.p., Osojni-kova 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56.
KMETIJSTVO
KUPIM BUČNICE - pridem na dom. Tel. 041 730-866.
PRODAM teličko simentalko, staro 10 dni. Tel. 719-70-93._
KRAVO A-kontrole s teličkom ali brez prodam. Tel. 796 46 01.
ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski c.) tal.: 02 780 67 10
Možnost piačiia na obroke, gotovinski popust _in popust za upokojence_

I
TROCAL
TROJNO TESNENJE
Izdelujemo In montiramo:
PVC OKNA, VRATA
ROLETE in ŽALUZIJE
(Evropska kakovost s cert. â. c 1688/98-520-2 SIST1018 ZAG, Ljubljana)
IvanArnuš
s.p.
Povodňová ul. 3,2251 (Ob Mariborski c.) Tel.: 02/783-00-81, Gsm: 041/390-576
ZOBODENT, d.o.o., zobozdravstvo, Ul. Heroja Lacka 10, Ptuj samoplačniška zobna ambulanta tel.: 787 75 12
>ÍÉMÉ<ÉÉÉ XÉH
[Najmanjše obresti v mestu za 1
iSKAPOSOJILA
[Garancija: plača, pokojnina, kartice J
.....fífmm ' '
Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906
izdelujemo kvalitetno in ugodno.
Izdelava betonskih tlakov In estrihov Pero Popovl~, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gori{nica
KAMNOSESTVO
Bojan Kolarič s.p.
Ob občinskem prazniku mestne občine Ptuj vsem občankam in občanom iskreno čestitamo!
PTUJ, Budina, K jezeru 11, telefon: 772-03-71, gsm: 041 902 648

Strgar Majda s.p., Štuld 38, 2250 Ptuj, tel.: 02/751 51 81
- Športna konfekcija za otnko in odraslo: trenirke, telovniki, maje, kratke hlače,. ■ iivanja po mori (krila, bluze) iz vašega ali našega materiala -tudi za močnejšo postavo.
parkirišča in
^^^nilk	Umbuškac.2, Umbuš (kompleks Maries)
^ďCIIN X tel. 02 429 20 00, www.ferinQ.si
k'. w
jvl
ti.
dAO. naOnNA,SEBVISn»ILMEDIUIODMPIE1l»l
KAASS-AVTO d.o.o.. Puhova ul. 12, 2250 PTUJ
RABLJENA VOZILA
Vozilo	Letnik	Cena
OPEL CORSA	02	1.770.000
OPEL ONEGA KAR.	94	980.000
DAEWOO RACER	96	560.000
ŠKODA FELICIA	95	620.000
ŠKODA FAVORIT	93	185.000
ŠKODA FAVORIT	94	290.000
ŠKODA FAVORIT	93	250.000
RENAULT R5	91	250.000
in še veliko drugih modelov..
Roletarstvo ABA
Anton Arnuš, s.p. Maistrova 29, 2250 Ptuj »02 771-40-91,041 716-251 PE Štuki 26/a « 02 787 86 70 faks 02 787 86 71
Izdelujemo in montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČILA.
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Artonovi~a v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605 NOVO! FIKSNA IN SNEMNA OR-TODONTIJA ZA OTROKE IN ODRASLE.
GOTOVINSKA POSOJIU
MEDIAFIN, d.0.0., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor tel.: 041 830-065 02/25 00 953 02/25 17 489
(med 13. in 15. uro)
REALIZACIJA TAKOJ!!
F
I
ill
za vse zaposlene ter upokojence (01; 09) za dobo do 6 let. Možnost obremenitve osebnega dohodka preko 1/3, stari kredit ni ovira.
VIVA posredništvo in trgovina, Matej Praprotnik s.p., Pivkova ul. 19,2250 Ptuj, p.e. Cafova 4,2000 Maribor
tel.: 02/25 25 152, GSM: 041/325923
AKTAL d.0.0. Industrijsko naselje 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30 Faks: 02/799 04 31

(DCSÊGÎl DKl WÈMf m f^© m M
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh
vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
^NOVO NA STAREM MESIUIf'
GOTOVINSKA POSOJILA
po najnižji obrestni meri -poidičite in preverite
tel.: 02/22-82 335 Garancija: pokojnina, plača, kartice...
Mensa d.o.o., Cankaijeva 21, Maribor
Vsak četrtek ob 20.00 uri
miCOČNIHr,
n

mićjsrms^
13 Ans. B. GAŠPERIČ - Grozdek kriv je za ljubezen 12 VITEZI CEUSKI - Zapuščina naiih staršev 11 Ans. DINAIVIIKA - S harmoniko v gore 10 Ans. LIPOVŠEK - Rad bi se postaral s teboj 09 Ans. ZARJA - Rada bi mamo 08 Ans. UNIKAT - Sedem večerov 07 Ans. VIGRED - Bii si edini 06 Ans. BRODNIKI - Stare citra 05 Ans. RUBIN - Srce gozdarja 04 Ans. BOBRI - Senožet moje mladosti 03 Ans. SIJAJ - Ljubiti je nisem smei 02 Ans. POGUM - Zapoj prijatelj stari 01 Ans. KORENINE - Pismo iz stare skrinje
Glasovanje s sporočili SMS:041/818-666 Za POSKOČNIH 13 od 20.00 do 22.00 Za VEUČASmm 7 od 22.00 dO 24.00
SMS
4
3 1
5 7 2
6
Orfejčkove SMS glasbene želje: 041/818-666
---------------------------,
I	Poskočnih 13
j Glasujem za:_
I	Veličastnih 7
1	PETOVlO-Ne zaljubi se v obraz
2	BALKY-Od poletja pa do zime
3	ROK'N'BAND - Ljubezen na pnri dotik
4	AVIA BAND - Kako ji je ime
5	YUHU BANDA - Sladka kot čokolada
6	HERVIN JAKONČIČ - Adios amigo
7	ROK KOSIVIAČ - Mala
MEGAMARKETINGđ.o.o..p.p. 318. 2250 Ptty
Nagrado založbe MANDARINA prejme: Tamara Čeh, Podvlncl 75/a, 2250 Ptuj
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
Prireditvenih
četrtek, 31. julij
Tednikove čestitke
Izrazite najlepše želje svojim najbližjim ob njihovih uspehih, praznikih in svečanih dogodkih ali pajim samo povejte, dajih imate radi.
vabimo @radio-tednik.si
20.00
21.30
dvorišče ptujskega gradu, mednarodna glasbena zasedba Distango, ki izvaja dela argentinskega skladatelja tanga 20. stoletja Astorja Piazzolle
ptujski grad, Commedia dell'arte, glasbeno gledališka improvizacija, izvajajo udeleženci 8. mednarodnega poletnega Orffove-ga seminarja
Petek, 1. avgust
11.30
Mestni trg, Glasba in plesi sveta, izvajajo udeleženci 8. mednarodnega poletnega Orffovega seminarja
Sobota, 2. avgust
9.00 10.00
15.00 19.00
21.00
21.00
23.30
Mestni stolp - Dan in noč odprtih vrat Galerije sv. Jurija Mestni trg, planinski pohod na najvišjo točko MO Ptuj CID, odprtje razstave fotografij in odkritje mozaikov, ki bodo nastali v okviru mednarodne mladinske izmenjave Mladi & mesto Ptujsko jezero, rancarija
dvorišče minoritskega samostana, osrednja proslava ob prazniku MO Ptuj
Miklošičeva ulica, Slovenski trg, Mestni trg, Ptujska poletna noč (Jasmin Stavros, D'Kwaschen Retashy, Zakloni{~e prepeva, Black and White, Popcorn)
dvori{če ptujskega gradu, na koncert opernih arij; nastopa Janez Lotri~, na klavirju Tone Poto~nik (~e bo slabo vreme, bo prireditev v dvorani gimnazije) Ptuj, velik ognjemet
Nedelja, 3. avgust
13.00 NK podvinci, memorialni turnir
14.00 kartodrom Hajdoše, vožnja starodobnih motorjev (oldtimerjev) 14.00 kartodrom Hajdo{e, mednarodna karting dirka
Ponedeljek, 4. avgust
10.00 Mestni trg, predstava za otroke V deželi Tantaram
Tv Ptuj
četrtek ob 21.00: španska nadaljevanka Nezveste ljubezni Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: dobrodelni koncert Sonček sije vsem enako; poljudna oddaja Kako biti zdrav in zmagovati
Kino Ptuj
21.30 uri na ptujskem gradu projekcija filma Maratonci tečejo častni krog. Projekcija filma je darilo Kluba ptujskih študentov Ptujč-anom ob občinskem prazniku, torej vstopnine ni.
Prireditvenih
Mali oglasi
RAZNO
PRODAM BUKOVA drva, razžagana ali v metrih, dostava na dom, tel. 031 532-785.
Prodam zažagana in nasekana bukova drva. Dostava na dom, tel: 031-885-154, 769-16-11._
UGODNO PRODAM 5-delno in 3-delno omaro, nočni omarici in komodo. Tel. 041 687-819._
JAVNO opozarjam Štefana Sitarja, stanujočega v Lackovi ulici na Ptuju oziroma neuradno tudi v Barislavcih 16 a, da se javno opraviči za grožnje, da me bo zastrupil in ubil, ter zanika vse neresnične izjave, ker bomo v naprotnem primeru sodno postopali. Janez in Ivica Sitar, Baris-lavci 18.
Prodam ladijski pod, bruna, late, štafle in deske. Tel. 041 833-781.
KUHINJO rjave barve, 6 m, in regal za dnevno sobo, oboje dobro ohranjeno, prodam. Tel. 748-13-30.
Za starejšo žensko potrebujemo popolno pomoč pri negi, čiščenju in kuhanju. V primeru oddaljenosti nudimo sobico. GSM 041 / 697-075.
PRODAM več klopotcev - od majhnih do velikih. Tel. 745-63-51._
MLADIČE kraške ovčarje, brez rodovnika, ugodno prodam. Podlehnik 38 pri Ptuju.
PRODAM metrska drva. Tel. 764-41-01, popoldan, ali GSM 031 763-910._
KUPIM STARINE: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo in drobnarije. Plačam takoj! Tel. 041 897-675 ali 779-50-10.

Super ponudba: amerško treking kolo SCHWINN, alu-okvir, 21 prestav, sedežni in sprednji amortizer cena 66.200,00 SIT. Čelade KED in MET - 20% gotovinski popust! Kolesarski center BIKE EK, Jadranska ulica 20, Ptuj, tel. 771 2441.
Mali oglasi
BELA TEHNIKA
NOVO*NOVO*NOVO*NOVO*NOVO-*Trgovina Eletro-Partner Vida Per-načič, s.p, Cankarjeva ulica 5, Ptuj, telefon 02/779-40-51, vam nudi možnost nakupa malih in velih gospodinjskih aparatov na 3, 6, in 12 obrokov (na trajnik), preko GA, d.d., Ljubljana. Vse formalnosti uredite na enem mestu. Nudimo tudi kvalitetno in ugodno fotokopiranje (enostranko A 4 - 7,00 SIT obojestranko A 4 - 12,00 SIT vezava - 170,00 SIT). OBIŠČITE NAS!
KMETIJSTVO
PRODAM travno silažo in silažo v okroglih balah. Tel. 787-73-52.
NESNICE rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, 800 sit/kos, vsak dan. Babinci 49, dostava tudi na dom. Vzreja nesnic, Tibaut, Babinci 49, Ljutomer, tel. 582-14-01.
TELICO simentalko, brejo 6 mesecev, težko 600 kg, prodam ali menjam za dve teleti. Tel. 781-46-31 ali 031 670-892.
SUHO lusčeno koruzo in ječmen ter tritikal prodam. Tel. 787 68 00.
KUPIMA TELETA bikce simentalce za nadaljnjo rejo. Tel.758-10-61.
Kupimo bikce simentalce, za nadaljnjo rejo. Tel. 041 263-537.
PRODAM KRAVO prvesnico s teletom ali brez. Tel. 757 08 51.
PURE, TEŽKE 10 KG, domače reje, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodajamo. Resek, Starše 23, tel. 688-13-81.
KUPIM MLADO jalovo kravo. Tel. 03 582 75 68.
PRODAM DVE telički ČB, A-kontr-ole, in bika, dva prašiča domače reje ter motokultivator Honda 700 obratov, dobro ohranjen. Tel. 751-02-21.
TRI BREJE telice prodam ali menjam za klavno govedo. Tel. 041 544-270.
UGODNO PRODAMO nakladalko Sip. Tel. 719-51-72
PRODAM obiranje sliv (prapošnice) in trgatev grozdja. Janez Polanec, Sp. Velovlek 25, tel. 755-86-51.
PRODAM 350 L hidravlično stiskalnico. Tel. 041 504-204.
MLADE NESNICE, tik pred nesnostjo, rjave, grahaste in črne, opravljena vsa cepljena, prodajamo. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
NEPREMIČNINA ■ MOTORNA VOZILA
aCamnoseštvo
(Dcmxe.C^ýrbantíc s.p.
MOŠKANJCI II4B, 2272 CORIŠNICA, TEL.: 02 743 02 40, FAX: 02 743 02 4I
Delavnica: Bukovci 83,2281 Markovci pri Ptuju, tel: 02 766 39 71, GSM: 041712 043
• IZDELAVA IN MONTAŽA NAGROBNIH SPOMENIKOV • IZDELAVA OKENSKIH POLIC I IZDELAVA IN MONTAŽA STOPNIC, TLAKOV, MIZ, PULTOV ITD.
Obvestilo
^^nova kbmdd
Nova Kreditna banka Maribor
Cenjene stranke obveščamo, da bo Agencija Majšperk od 1.8.2003 poslovala:
M ponedeljek in sredo od 8.00 do 11.30 in od 14.00 do 17.00 v torek, četrtek in petek po od 8.00 do 15.00.
Veselimo se vašega obiska.
PRODAJA IN POPRAVILO
Malih kmetijsl<ih strojev^ Kosilnic Škropilnic Motornih žag i. Kultivatorjev
Servis Peteršičsp.
Dornava 76a, tel.: 755-0941
*
080 22 66
Na Ptuju ali v bližnji okolici kupimo gradbeno parcelo. Tel. 041 738-634.
PRODAM gradbene parcele ob cesti Cirkovce - Ptujska Gora, asfalt, voda, elektrika, telefon, KTV ob parcelah. Tel. 041 569-308.
Prodam bivalni vikend 72 m2 in 2179 m2 pripadajočega zemljišča (vinograd + sadovnjak) na atraktivni lokaciji, Gorca pri Podlehniku. Tel: 331-5496,(041-655-517)._
V	NAJEM dajemo dve pisarni (86 m2) nad pošto na Ptuju. Prodajamo stanovanja: 1-sobno v Dravski ul. (prenovljeno), 2-sobno v Kraigherjevi, 3-sobno v Ul. 25. maja, nova stan. v Drava centru, sprejemamo naročila za stanovanja in lokale v izgradnji v Rabelčji vasi; parcele v Forminu, v Novi vasi pri Markovcih, na Dornav-ski cesti, v Brstju; stanovanjske hiše - med drugim stan. hišo Ob Studenč-nici (možnost menjave za manjšo hišo); gostinske lokale in vikende na raznih lokacijah. Vse info. dobite v Agenciji VIKEND, Biš 8b, 02/757-1101, Trstenjakova 5; Ptuj 02/748-1013, GSM 041-955-102, fax 02/748-1014.
V	STOGOVCIH pod Ptujsko Goro prodam hišo v gradnji, na parceli 700 m2, lahko vseljiva, tel. 051 206-497.
DELO
AVTO-RAK, NA ZALOGI VEČ VOZIL, MENJAVA RABLJENO ZA RABLJENO, UREDIMO KREDIT ALI LEASING NA POLOŽNICE. UGODNO PRODAMO: punto 55,
1996,	escort 1.6, 1991, 1993, mitsubishi carisma 1.9 td, 1997, alfa 166 2.0, 1999, kia carens, 1.8, 2000, golf 1.8 karavan, 1995, lan-tra 1.6, 1997, megane scenic 1.6,
1997,	megane coupe, 1996, ax, 1994, golf 1.6, 1993, laguna 2.0 rxe, 1995, saxo 1.1, 2000, a brava 1.4, 1996, peugeot 106, 1993, golf 1.4, 2001, lantra 1.8 glsi,
1996,	bmw 316 i compact, 1999, renault 19, 1993, honda stream 2.0, 2001, seat inca, 1996, felicia, 1996, mercedes-benz c 180,
1994,	ax 1.0, 1997, felicia 1.6,
1997,	frontera 2.2 dti, 2000, kia pride, 1998, matiz s, 2000, marea 1.8 karavan, 1997, audi a6 2.4, 1999, polo 60, 1996, felicia 1.3 lxi,
1995,	felicia karavan, 1996, rover 214, 1995, golf 1.9 tdi karavan, 1994, punto 55, 1994, passat 1.8, 1993, tipo 1.4, 1993, laguna 1.8 rt, 1994, tipo 1.6, 1993, zx 1.4, 1991, golf 1.9 d, 1996, fiesta 1.3, 1997, ax, 1990, golf vr6, 1992, golf 1.8, 1992 ... in še več!!! Radko Kekec, s.p., Nova vas pri Ptuju 76 a, tel.02/78-00-550.
Obstajajo spomini in misli, namenjeni tebi, ki ze pet let v grobu spiš. Veliko je Žalostnih dni in noči, ker tebe, dragi moZ, oče in dedi, v našem domu ni.
V SPOMIN
Boleč je spomin na 2. avgust 1998, ko si
nas za vedno zapustil, na{ dragi mož, oče in dedek
Stanislav Kmetec
Z MEJNE CESTE 23, PTUJ
Hvala vsem za prižgano svečko in lep spomin nanj.
Zelo te pogrešamo vsi tvoji
Redno zaposlimo prodajalko/ca za delo na kombiju z znanimi kupci na območju Štajerske. Pisne ponudbe na nslov: Trgovina Butler, Zdravko Kastelic, s.p., Pod Trško Goro 49, 8000 Novo mesto.
Restavracija DE PONCHO zaposli natakarja oziroma natakarico. Pogoj: komunikativnost, veselje do dela z ljudmi. Nudimo: redno zaposlitev in nadpovprečni osebni dohodek. Boris Šegula, s.p., Ro-gozniška c. 20, 2250 Ptuj, tel. 02 780-62-80 ali 041 631-578.
DOM - STANOVANJE
PRODAM stanovanje v Zg. Leskovcu. Tel. 02 763-18-51.
V času počitnic sem ostala z dvema šoloobveznima otrokoma brez stanovanja, zato prosim dobre ljudi iz Vidma ali bližnje okolice, če nam kdo da v najem stanovanje za dve letI (do konca šolskega leta 2004/2005) ali kakšno manjšo hišo. Vseliti bi se morali vsaj do 20.08.2003. Kličite med 17. in 20. uro, tel. 051 226-913._
STANOVANJE dam v najem, dvosobno, na Grajeni. Tel. 040 268 650.
Je čas, ki da in vzame, je čas, ki nikdar ne mine. Je čas, ki celi rane, blaži bolečine in ohrani samo lepe spomine.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
Janeza Korpica
IZ APAČ 5, LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete ma{e, izrekli ustna ali pisna sožalja. Hvala g. župniku za opravljeni obred in govorniku za ganljive besede slovesa.
Žalujoči: žena Ljudmila, sin Janko in h~erka Zdenka z družinama
...z idejo
Ormoška c. 23 2250 Ptuj Tel.: 02 749 35 12, www.petovia-avto.si
PE: Tovorni pr. Ptuj 02 749 35 26, Osebni pr. Ptuj 02 749 35 22, Maribor 02 330 07 70, Ormož 02 741 14 80, Ljutomer 02 58 48 112.
Prodajni program:
Nadomestni deli za tovorna vozila iVIAN, iVIERCEDES, IVECO, VOLVO, TAIVI, RENAULT, ZASTAVA..._
Nadomestni deli za osebna voziia RENAULT, ŠKODA, VW, CITROEN, ZASTAVA...\
I Pooblaščeni prodajalec in serviser skuterjev ter koles z motorjem PIACCIO,\ CILEIML VESfA TOMOS - nadomestni deli in dodatna oprema._
Lahka gradbena mehanizacija: nabijaike-žabe, vibratorji betona, kompaktorji ter vibro-poravnaine deske za mokre in "dehidrirane" betonske mase in estrihe, poravnalno-brusilni "helikopterji" za betonske nanose ali estrihe, rezalke betona in asfalta, rezalne mize In rezalne plošče za vse vrste kamnin, vrtalna orodja in vrtalke, rezkalke-kanalke zidov In sten za instalacije, stebrna dvigala / odri za visoke / nizke gradnje, el. generatorji, kompresorji..._
( Pooblaščeni zastopnik za ponudbo storitev družbe Mobitel d.d.
VrataÎ
ZA GARAŽE, DELAVNICE .
Z daljinskim upravljanjem
as GM
PODVINC115, PTUJ
TEL 02 746 03 81 GSM 031 341 532
iPoi/aiayite nai. na Uiízxheíu!
i^adioptuj
M-éûte
32k;hTune In! www.radio-ptuj .si
Hitro, enostavno in brezplačno naročanje kurilnega olja. Z Magno dobite več ... možnost plačila do 9 obrokov.
PETROL
Razpored dežurstev zobozdravnikov
sobota 2. 8. 2003 Andreja Toplak, dr. stom.
ZA Rajšpova ul., Ptuj
RADIOlllTEDNIK
Oglase in osmrtnice sprejemamo na telefon:
02 / 749 - 34 - 10
Vedno bosta ostala v naših srcih in trajnem spominu.
SPOMIN
Franc Lovrencic	Terezija Lovrencic
15. 9. 1925 - 20. 10. 1978	26. 9. 1924 - 29. 7. 2002
IZ VINTAROVCEV 56
Hvala vsem sorodnikom in znancem, ki se ustavite ob njunem grobu, jima poklonite misel, svečo ali cvet.
Domači
Rad si imel ljudi okrog sebe, jih razveseljeval in spoštoval, sovraštva in zlobe nisi poznal. Toda ni besed ve~ tvojih, ni ve~ stiska tvojih rok, ostal le nate nam spomin je, a ob spominu trpek jok. Le srce in duša ve, kako boli,
ko tebe ve~ med nami ni!
V SPOMIN
Tih in boleč je spomin na 30. julij 2001, ko nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ati, dedek, tast, brat in svak
Franc Koser
IZ APAČ 110
Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče.
Zelo te pogrešamo: Tvoji najdražji
Ostalo grenko je trpljenje. To je resnica, niso sanje, da te nazaj ni~ ve~ ne bo, ker si za vedno vzel slovo! Spo~ij si žuljave dlani, za vse še enkrat hvala ti. Dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, tasta, dedka in pradedka
Franca Emersica
IZ BARISLOVCEV 24
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedi, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, svete maše in za izraze sožalja. Še posebej se zahvaljujemo zakoncema Gregurc, dr. Mršku za lajšanje bolečine, osebju internega oddelka Ptuj, delavcem Perutnine Ptuj, kolektivu Plesko, d.o.o., ter Slovenskim goricam. Zahvala velja tudi Gasilskemu društvu Sela, Kulturnemu društvu Sela, Prosvetnemu društvu Sela, upokojencem, govornikoma g. Kozelu in g. Oroviču, cerkvenim pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino ter gospodoma župnikoma za opravljeni cerkveni obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Žalujoči: žena Lizika, hčerki Ivanka in Katica z družinama, sin Marjan z družino ter brat Tinek z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega sina in brata
Mateja Kampla
1982 - 2003
IZ GRAJENSČAKA 5
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za njihovo vsestransko pomoč, darovano cvetje, sveče in sv. maše ter izrečeno sožalje. Posebna hvala gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, govornikom za besede slovesa, pevcem in glasbeniku za odigrano melodijo. Iskrena hvala gasilcem PGD Grajena, sošolcem OŠ Grajena z razredničarko ter sošolcem Elektrotehnične šole in njegovima razrednikoma. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči: vsi, ki smo te imeli radi
Naš dom ostal je prazen, ko nehote smo šli narazen, vedno znova, ko jutro se rodi, v dan zazremo se s solznimi o~mi. Le kdo pozabil tvoje dobro bi srce, ki nesko~no nas ljubilo vse do poslednjega je dne?
SPOMIN
1. avgusta bo minilo žalostno leto, odkar te ni več med nami, naš dragi mož, atek, dedek in tast
Alojz Bezjak
IZ DOLAN 20
Hvala vsem, ki ga imate v lepem spominu mu prižigate svečke, prinašate cvetje na njegov prerani grob.
Tvoji najdražji
Ljubil si življenje, ljubil svoj dom, skromno si živel, v življenju mnogo delal in pretrpel. Nisi umrl zato, ker ne bi hotel živeti, umrl si zato, da nehal si trpeti. A v naših srcih bolečina bo ostala ...
ZAHVALA
ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, tasta in dedka
Janeza Primožiča
IZ MARKOVCEV 13
1934 - 2003
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, svete maše ter nam izrekli sožalje. Hvala g. župniku Janezu Maučecu za opravljen obred in sveto mašo, govornicam za ganljive besede slovesa, pevcem cerkvenega zbora za odpete žalostinke, pogrebnemu podjetju MIR za opravljene pogrebne storitve in godbeniku za odigrano Tišino. Hvala tudi podjetju PROVAL Stojnci - Mala vas in sindikatu Talum Kidričevo za darovano cvetje. Hvala tudi praporščaku in zastavonošu.
Žalujoči: žena Jožica, sin Ivan, sin Miran z ženo Brigito in sinom Bojanom, hčerka Jožica z možem Marjanom
ter vnuka Matej in Uroš
Ne jočite ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Ob izgubi drage žene, mame, babice in sestre
Jožefe Kuri
IZ DRBETINCEV 32, VITOMARCI
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše, ustno ali pisno izražena sožalja. Posebna hvala: gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem, zastavonošema, govornikoma in kolektivu Bolnišnice Ptuj.
V tihi žalosti in z bolečino v srcu vsi njeni
Na tiho, od daleč se nekaj svetlika, skrivnostno pozvanja, se nemo oglaša tvoj klic, ki v naših ušesih zveni in v naših srcih bolečine budi.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega draga moža, ata, dedka, brata in tasta
Viktorja Dajčarja
BREZOVCI 19
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, svete maše in darove za cerkev, nam pa v najtežjih trenutkih izrekli pisna in ustna sožalja. Posebna hvala gospodu župniku Slavku Štefku za tolažilne besede in opravljen cerkveni obred, govornikoma gospodu Francu Kukovcu in Slavici Petek za ganljive besede slovesa. Posebna hvala tudi koletvoma ginekološko-porodnega oddelka in oddelku intenzivne nege Splošne bolnišnice Ptuj, pogrebnemu podjetju MIR, njihovim pevcem ter godbeniku za odigrano Tišino.
Prav iskrena zahvala velja družini Primožič iz Lasigovcev za neizmerno tolažbo v najtežjih urah in vsestransko pomoč.
Žalujoči: vsi njegovi najdražji
Kogar imaš rad,
nikoli ne umre - le daleč je...
Solza kane iz očesa,
odšel si tiho, brez slovesa.
Pred nami je še vedno tvoj obraz,
ti mirmo spiš in čakaš nas.
Bolelo in skelelo bo,
dokler se med zvezdami ne srečamo!
V SPOMIN
27. julija je minilo 5 let, kar nas je zapustil dragi mož, ati, sin, zet, brat in svak ter boter
Vidko Arnečič
IZ SLATINE 40, CIRKULANE
14. 4. 1966 - 27. 7. 1998
Minevajo leta, a z bolečino v srcu se te spominjamo in spomini ostanejo večni.
Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njegovem mnogo prera-nem grobu, mu prižigate svečko in se ga spominjate z lepo mislijo.
Žalujoči: vsi tvoji, ki smo te imeli in te še vedno imamo radi: žena Blanka, sin Darjan, mamika, tast, tašča, brat Zvonko z družino in svakinja Milena z družino
Ptuj • Adelina Bombek spet na lepotnih odrih
Življenje, posvečeno modi
21-letna Cirkulančanka Adelina Bombek, študentka tekstilne tehnologije na Strojni fakulteti v Mariboru, si je na regijskem tekmovanju za mis Koroške pripela lento zmagovalke.
Pred štirimi leti se je že potegovala za mis Slovenije. Kot zmagovalka izbora za najlepšo Štajerko na Ptuju se je uvrstila v finale tekmovanja za mis Slovenije 1999. Zdaj poskuša na novo. V teh letih si je nabrala veliko izkušenj, ki ji bodo zagotovo pomagale uresni-citi njeno željo, doseči kar največ, čeprav se zaveda, da so napove-danja nehvaležna.
"O tem, da se vrnem na lepotne odre, sem dosti razmišljala. Za mene je to že od nekdaj velik izziv. Pri 21 letih se počutim dovolj sposobna, da lahko nosim to odgovornost," je po osvojitvi lente za mis Koroške povedala Adelina Bombek, ki se vse bolj posveča modi, riše modele in šiva obleke. Veliko tudi bere, predvsem duhovne knjige. Veliko pa tudi slika, v glavnem se posveča ženskemu aktu in portretu. "Moje življenje bo posvečeno modi, to je tudi najpomembneje, da vem, kaj bom
Črna
Adelina Bombek, mis Koroške 2003
Foto: Črtomir Goznik
delala. Upam si trditi, da imam vse pogoje, da bom kot modna oblikovalka delala dobro."
Tudi Adelina dela kot manekenka. @e zato mora paziti na linijo, kljub temu pa se {e vedno ne more odre~i sladkarijam, predvsem sladoledu. Poje pa veliko sa-
dja in zelenjave, dnevno zaužije tudi 3 do 4 litre vode. Brez razgibavanja pa tudi ne gre. Njen sanjski avto je Peugeot 206, sanjski fant pa takšen, ki jo bo imel vedno in neskončno rad. Samo takega išče.
MG
Izola • Festival Nova scena
Tamara odlična na Fensu
Sredi julija je v Izoli potekal 8. festival FENS v treh kategorijah - Nova scena, Najstniški FENS in Otroški FENS.
V konkurenci Najstniški FENS je nastopila tudi Velikonedeljčan-ka Tamara Podlesnik s svojo pesmijo Jaz sem drugačna. Besedilo
zanjo je napisala kar sama, glasbo ji je zložila Irena Vrčkovnik, aranžma pa Boštjan Podlesnik. Med 15 mladimi izvajalci ji je stroko-
Tamara Podlesnik si je na FENSu pripela drugo mesto.
vna žirija prisodila drugo mesto, za zmagovalno Anjo Baš s pesmijo Zadnjič.
Tamara je bila s svojim nastopom zelo zadovoljna, zato je minule dni uživala zaslužene počitnice na morju. Potem pa bo že začela razmišljati o kakšni novi pesmi in novih nastopih.
vki
M	z novimi premoženjskimi zavarovanji 3 x VEČ za vas K Večja varnost vašega premoženja, več rizikov, ki jih zavarovanja krijejo, in več variant 1 zavarovanj, med katerimi lahko izbirate.	ZAVAROVALNICA MARIBOR
1—1 jjj		
Napoved vremena za Slovenijo
če je o Porcjunkuli (2.) vročina, huda bo prihodnja zima.
Danes bo sprva še precej jasno, čez dan spremenljivo oblačno. Predvsem v vzhodni in osrednji Sloveniji se bodo popoldne pojavljale krajevne plohe, deloma nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 15, ob morju okoli 18, najvišje dnevne pa od 23 do 28, na Primorskem okoli 30 stopinj C.
Obeti
Vpetek in soboto bo na Primorskem večinoma sončno, drugod spremenljivo oblačno in predvsem v popoldanskem času bodo še krajevne plohe ali nevihte. Burja se bo v petek okrepila, v soboto pa oslabela.
Štajerski
TEDNIK
kronika
Na moškega padel koruznik
25. julija se je pri prestavljanju kovinskega koruznika v Biše-ckemi Vrhu, občina Trnovska vas, poškodoval F.K., star 43 let. Pri vleki kovinskega koruznika s traktorjem pod nadstrešek gospodarskega poslopja se je le-ta prevrnil na desno stran in padel preko F.K. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju.
Zaradi hitrosti s ceste
27. julija ob 01.48 uri se je na regionalni cesti v Bratislavcih zgodila prometna nesreča zaradi neprilagojene hitrosti vožnje. Č. B., star 29 let, doma iz občine Dornava, je vozil osebni avtomobil skozi naselje Bra-tislavci. Ko je pripeljal v blagi desni pregledni ovinek, ni vozil vozila s takšno hitrostjo, da bi ga lahko obvladal, izgubil je oblast nad vozilom, zato je z njim zapeljal izven vozišča ter s prednjim delom trčil v nasip poljske ceste, po njem je drselo še nekaj metrov in se ustavilo na kolesih.
Padel pod traktor
24. julija je M.B., star 60 let, iz Zg. Ložnice v večernem času z neregistriranim traktorjem, na katerem je imel priklopljeno enoosno prikolico domače izdelave in na njej nameščeni dve 500 l plastični cisterni, zalival travnik v neposredni bližini doma. Ko je nameraval odpreti iztočni mehanizem na cisternah, ni zavrl ročne zavore in se je traktor pričel premikati po blagem travnatem klancu. Poskušal je vstopiti v traktor, da bi zavrl, vendar je pri tem padel po tleh. Kolo prikolice mu je poškodovalo nogo.
Poiara zaradi strele
23. julija okrog 16.00 ure je udar strele povzročil požar na gospodarskem poslopju in stanovanjski hiši v kraju Zagorci, občina Juršinci, last A.R. Gospodarsko poslopje je zgorelo, na starem stanovanjskem delu pa je zgorelo ostrešje. Ogenj je uničil nekaj kmetijskega orodja, škoda znaša po nestrokovni oceni 3.000.000 SIT. Istega dne je strela udarila in zanetila ogenj okrog 18.00 ure na gospodarskem poslopju v kraju Štajngrova, občina Lenart, last J.V. Zgorelo je ostrešje, slama in seno. Škoda znaša po nestrokovni oceni okoli 3.000.000 SIT.
^IfRAlirOf
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriščna vrata -daljinski pogoni
ključavničarska dela
-	manjSa gradbena dela
Osebna kronika
Rodile so: Majda Klemenčič, Podgorci 25, Podgorci - Gala; Helena Kosi, Pavlovci 1, Ormož - Nika; Bojana Dolinar, Skolibrova 8, Ormož - Elo; Simona Gosak, Volkmerjeva 11, Ptuj - Vita-Attila; Hermina Rubin, Žerovinci 52, Ivanjkovci - Denisa; Andreja Ceglec, Strmec 30, Velika Nedelja - Erika; Klavdija Malek, Zg. Pristava 47 -Klaro; Janja Kolmačič, Hardek 24, Ormož - Jakoba. Popravek iz prejšnje številke - rodile so: Smiljana Kaučič, Trgo-višče 59, Velika Nedelja - Neli.
Poroke - Ptuj: Albin Kostanjevec in Silva Štrafela, Ptuj, Dravska ul. 28; Stanko Vindiš, Apače 238, in Darinka Maroh, Sela 24. Poroke - grad Borl Dolane: Dušan Leben, Formin 35, in Vida Kosi, Moravci v Slov. goricah 41; Jože Stoklas in Petra Marušek, Zgornji Leskovec 20.
Poroke - UE Ormož: Davorin Korpar, Cvetkovci 73, in Alenka Marin, Cvetkovci 30 a:
Umrli so: Franc Kolarič, Podvinci 121/a, rojen 1919, umrl 19. julija 2003; Franc Emeršič, Barislovci 24, rojen 1935, umrl 19. julija 2003; Alojz Roškar, Mala vas 42/a, rojen 1930, umrl 19. julija 2003; Julijana Vodušek, roj. Černenšek, Kidričevo, Industrijsko naselje 1, rojena 1922, umrla 21. julija 2003; Jožef Kovačič, Senešci 59, rojen 1956, umrl 21. julija 2003; Terezija Hergula, roj. Trop, Cvetkovci 95, rojena 1916, umrla 22. julija 2003.
Slovensko okno prihodnosti
OKNA - VRATA - SENČILA
Kozjak nad Pesnico 2a, 2211 Pesnica Tel.: 02/656 6101, 656 9531 Fax.: (02) 656-1611



• TRGOVINA «CENTRALNA KURJAVA • VODOVOD «PLINSKE INSTALACIJE
Ugodni krediti od enega do petih let!
Rajko Bela d.o.o., ZabovcI 85,2281 Markove!, Tel.: 02/788 8812
Staierski
Dobri delavci imajo vedno občutek, da bi lahko storili več.
Andre Gide