Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna Številka l din.
Uredništvo in uprava: Strossmajerjev trg 1 / Tel. št 78
Leto XXV. Št. 8.
Kranj, 22. februarja 1941.
Izhaja vsako soboto Naročnina: celoletno din 40, polletno din 20, četrtletno din 10
Naša rana doma
Čas splošnega poniunjkanja najnujnejših življenskih potrebščin in gospodarskega zastoja skoro po vsem svetu ustvarja med narodi neko pobi tost, u vendar pričakovanje, da se ve? ta stari red zruši. K.o bo ta red zrušen in ko bo zgrajen drugi red na novih temeljih, potem bodo ne le narodi kot celota, ampak tudi vsi poedinci zadihali svobodneje. Poedin-ocm bo dana prilika, da bodo lahko sami gradili na osnovnih človeških etičnih pravicah, ki so dane po božjem pravu. Morda so to le ■topije teptanih in zapostavljenih, a vendar je danes popolnoma jasno, da stojimo res pr^d tistim usodnim prelomom, ko bo zavladal v človeški družbi novi red, prežet z zdravo krščansko tradicijo. Današnji družabni sistemi od skrajnega individualizmu pa tja do kolektivizma so vsi že v osnovi zgrešeni, ker so olod zastarelega liberalizma. Zato bo moral novi rod biti zgrajen drugače kot je bil današnji. Stanovi bodo morali priti do svojih pravic, ki jim gredo, kajti danes predstavljajo le motno disciplinirani stanovi dovolj trden in siguren družaben organizem.
Nek način uvajanja novega reda se pri nas že polagoma pojavlja. To se kaže v zavesti organiziranja posameznih stanov in njegovih članov med Seboj. Tako imamo enotno in močno organizacijo kmetov, ki se danes najodločneje borijo za svoje pravice. Naš kmet je dobil svojo zbornico in vlada ga skuša v vsakem oziru razbremeniti dajatev, ki jih morajo plačevati drugi stanovi. Kmečki pridelki imajo v današnjih časih visoko ceno, kar moramo odkrito priznati. Poleg tega pa cene še dalje naraščajo.
Močan stan, ki ga tvori delavstvo ima tudi svojo najvišjo ustanovo, svojo lastno zbornico. Zbornica skuša po svojih močeh ščititi delavske pravice in interese. Narastli draginji so se povečale tudi mezde. Res je, trdo je delo. gi">"ak je kruh, ki ga zaslužiš z rokami in mezde so še vedno nezadostne. Zato je v vsakem pogledu borba delavstva upravičena. Saj je delavstvo tisti stan, ki se je moral z vso trdoto boriti za svoje upravičene zahteve.
Številčno močan stan tvorijo tudi obrtniki, dalje trgovci, maloštevilni so industrij«. Vsi ti stanovi so si priborili svoje zbornice, ki naj bodo najvišje ustanove za zaščito in obrambo stanovskih pravic. Poleg imenovanih stanov imajo tudi drugi stanovi svoje zbornice, tako advokati, notarji, zdravniki itd, Iz tega lahko zaključimo, da je možna in uspešna borba kakega stanu le preko enotne stanovske organizacije preko zbornice, ki je edina pravna zastopnica vseh članov istega stanu.
Pri vsem tem ostaja v ozadju le eden stan, ki je številčno močan, a skoro vedno pozabljen, to je uradniški stan. Uraduiški stan predstavlja zelo reven stan v našemu narodu. Takoj ob tem pa moramo poudariti, da imamo v mislih predvsem tisto u radništvo, ki ne pripa-da k višjim položajem. BoftS*^.^oite"' tei5?v
Kako ;*K ' 1 se danes plačuje uredništvo, kljub temu, da se cene življenjskim potrebščinam stalno večajo. Vsak stan je že dosegel povišanje plač, a uradnik je bil doslej deležen le drobtin. Poglejmo v domove naših uradnikov in odprla se nam bo naravnost presenetljiva slika. Sreča je, da obstojajo zadruge, kjer si lahko uradnik po možnosti nabavi na dolg vsuj najbolj nujne stvari. Naš izobraženec, ki je .malo mani kot 20 let hodil v šolo. se mora zadovoljiti z mesečno plačo, s katero res ne ve, kaj naj bi storil: ali naj plača hrano in stanovanje in ostane brez obleke, ali naj si kupi obleko in čevlje ter o-stnne na dolgu za hrano in stnnovunje.
Izobraženec, ki potrebuje knjig /,a študij, ki naj bi reprezentira! svoj položaj tudi v javnosti, kje ima toliko dohodkov, da hi vse (o zmogel vsaj iui najbolj skro-
Renegati
Če iz perspektive motrimo naše narodno življenje, moramo ugotoviti, da je med nami marsikatera skeleča rana, ki nas boli in tudi slabi. Ne rečemo, da bi bil danes sploh kak narod na svetu brez rane na svojem telesu. Ena največjih ran na narodovem telesu pa je prav gotovo renegatstvo. Renegati so naši največji sovražniki, ki hodijo in sejejo med nami razdor.
Zgodovina nam priča, kako so naši predniki z gnusom gledali na one ljudi, ki so se predali tujcu za judeževe gro-še. tujcu hlapčevali na račun svojega lastnega naroda ter se plazili po kolenih k tujčevi mizi po drobtine. Sami so morda imeli pri tem materialni dobiček, a kaj je vse to proti zločinu, ki so ga delali proti svojemu narodu.
Današnji čas, ki je prepleten s satansko pretkanostjo in ki nudi dovolj prilike za špekulacije, je pokazal izdajalska pota tudi mnogim omahljivcem in nezavednežem. To so tisti ljudje, ki so postali ob dejstvu našega narodnega osvobojenja največji nacionalisti, a danes, ko mislijo, da jim zopet ura bije. pa so pokazali svoje pravo perje. Zopet imamo priliko videti iste ljudi, kako hodijo po ulicah z ono nadutostjo in ošabnostjo, ki smo jo imeli že priliko videti in okusiti v pokojni avstro-ogrski državi. To so pravi renegati. Med njimi pa moramo ločiti one, ki so bolj glasni in si upajo svoje renegatstvo javno manifestirati z izzivanjem, a so zopet drugi, ki so zaenkrat bolj tihi in skriti ter uživajo med nami morda še zaupanje. Ti drugi se javno še ne upa-
jo nastopiti in se opredeliti, v resnici so pa naši pravi sovražniki, ki se jih moramo najbolj bati ker se še skrivajo. Obojni, eni kot drugi so renegati in vsega obsojanja vredni. Kdor na katerikoli način simpatizira z našimi sovražniki in se zanje navdušuje, ta ne služi svojemo narodu pravično.
ilaša dolžnost v teh časih je velika in sveta. Gre za ohranitev naše skupnosti in edinstva. Potrebna nam je eno-dušnost vsega naroda. Kar ne spada v to skupnost, to moramo iztrebiti. Prvi in največji sovražniki te skupnosti pa so renegati, naši lastni bratje, ki nas slabijo. Na take izdajalce bomo gledali vedno z gnusom in sovraštvom, ker hočemo svojemu narodu dobro. Vemo, danes niso časi za obračunavanja, zato pa bomo opazovali z budnim očesom in si dobro zapomnili vse renegate in njih prijatelje. Prepričani smo, da bo prišel čas, ko bo narod znal javno obračunati s tistimi, ki so hoteli svoj narod vreči v suženjstvo. To naj pomislijo vsi naši renegati in naj si dobro zapomnijo, kajti narodne strasti se razvnamejo in jih ni mogoče omejevati. Z renegati bo narod obračunal sam, zato mi ne prevzamemo nobene odgovornosti. Potrebno pa je, da to najodločneje povemo. Danes samo opazujemo, a jutri bomo morda že govorili, potem bo p jpozno. Kdor izdaja svoj narod in služi sovražniku in se sramuje svojega rodu, ta zasluži za svoj zločin pošteno kazen.
Proč z vsemi tistimi, ki ne služijo pravično svojema narodu!
Fr. Sal. Finsgar * 70 letnik
Ves slovenski narod je praznoval jubilej svojega največjega pisatelja in najvernejšega glasnika slovenske besede Franca Sal. Finžgarja. Njegovo delo je tako veliko in vsestransko, du nam je na tem mestu težko povedati.
G. jubilant je pravi Gorenjec, doma iz Dos-lovč pri Breznici, sorodnik prvaka slovenskih pesnikov dr. Franceta Prešerna. Pod mogočnim Stolom je tekla zibelka našemu slavljencu. Osnovno šolo je obiskoval doma in v Radovljici, gimnazijo v Ljubljani. Po maturi je vstopil v ljubljansko bogoslovje. Hotel je biti duhovnik, učitelj in buditelj svojega naroda. Narod ga je sprejel kot svojega, saj je Finž-gar naša slovenska zemlja, naša narodu« pesem. Za to svoje delo je žel tudi priznanje. Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani ga je imenovala za svojega člana, naša prestolnica za častnega občana, kraljevi namestniki so gn odlikovali z visokim odlikovanjem.
Naš jubilant je služboval najprej kot kaplan v Bohinjski Bistrici, nato na Jesenicah. V Kočevju, v Idriji, pri Sv. Joštu, v Skofji Loki in kot kuiut v ljubljanski prisilni delavnici. Kot župnik pa je služboval y Zelimljah. v Sori.
odtam je bil premeščen v Trnovo, kjer je služboval do svoje upokojitve. Sedaj živi kot upok. župnik v svoji prijazni hišici na Mirju. Tukaj še ves čil, svež in klen kakor gorenjske planine, ki so ga čuvale v nežni mladosti, deluje za svoj ljubljeni mu narod, ga uči s svojo govorjeno besedo. Nikdar ne počiva vedno dela in to z veliko ljubeznijo in z železno gorenjsko naravo.
Finžgur spada med najboljše slovenske epike. Prvi najboljši slovenski roman „Pod svobodnim soncem", je uvrščen med svetovno znane romane. Njegove povesti, katerih snov je zajeta iz kmečkega življenja našega naroda, kakor „Deklu Ančka" in ..Strici" ter mnoge druge so verna podoba slovenske duše. Pisane so kleno, v lepem jeziku in tako podane, da jih čitatelj ne more odložite, dokler jih ne prečita do konca.
V svojih igrah kot so „Divji lovec", ..Veriga" in „Naša kri", je zajel slovensko dušo, iz njih dehti slovenska gruda, vonj slovenskega na-geljna, rožmarina in roženkravla, kakor pod oknom Borštnikove Jerice in Zavrtnikove Maj de. Njegove igre prehajajo od enega odru nn
men način? Pri vsem tem pa nočemo niti omeniti družine. Ali si lahko n. pr. mladi izobraženec, ki izhaja iz uradniške družine, ustvari toplo domače ognjišče?
Tu se stavijajo državi težke naloge, ki pa vendar niso tako težke, da se jih ne bi dalo na primeren način rešiti in zadovoljiti ttradni-štvo. Kako potrebna bi bila ustanova, ki bi ščitila interese uradništva in mu skušala priboriti boljše razmere in pogoje za življenje. Zato bi bilo nujno potrebno, dn se tudi uradniški stan vzporedi z ostalimi stanovi, ki uživajo
v tem pogledu predpravice.
Pozabilo se je, da je trudieija sinatrubi urud-ništvo za hrbtenico države. A danes? Danes se to dosledno |K)zab)ja in smatrajo nekateri uradnika le /a izkoriščevalca državne blagajne, ki nič ne dela in ob mescu prejme svojo ..lepo" plačo.
Če bo uradništvo pošteno plačano, bo tudi svojo dolžnost vestneje in lioljše vršilo. Stanovi se organizirajo, zato je tudi za uradništvo skrajni čas. da doseže in «i Izboljšuje tiste pravice, ki mu gredo. cem
drugega po vsej slovenski domovini in izven nje.
Nismo še pri kraju njegove delavnosti. Govorili bi lahko še o njem kot uredniku »Mladike" in tajniku »Mohorjeve družbe". Govorili bi o njem, kot govorniku, ki je znal s svojo besedo užgati naša srca.
Vso veličino Finžgarjeve narodočuteče duše spoznamo v njegovem značilnem borbenem izreku: »Kdor nam hoče vzeti naš materni jezik, proč z njim!"
Ves narod se klanja njegovemu delu. Ponosen je, da mu je Previdnost naklonila moža, ki naj mu bo glasnik in vodnik.
Naj živi še dolga leta! Spremlja ga ljubezen vsega naroda in posebno ljubezen mladine!
Tekstilno delavstvo
je zborovalo
Izredne prilike so naložile delavskemu stanu ne malo brige obdržati svoj gmotni položaj. Od vseh panog pa je najbolj prizadeto tekstilno delavstvo. Nc samo, da so jim plače listale na višini normalnih razmer, v mnogih podjetjih te stroke je skrčeno obratovauje. V tovarni „Jugobruna" se že več mesecev obratuje samo po štiri dni v tednu. Predočimo si lahko, v kako težkem gmotnem stanju se nahajajo te delavske družine. Ze preje plača tekstilne stroke ni bila na dovoljni višini, ki je za prehrano in ostale potrebe človeka potrebno. Stalno naraščanje draginje na eni in skrčenje obratovanja na drugi strani, pa j« n-stvarilo naravnost obupen položaj.
Centrale strokovnih organizacij so že pred mesecem započele akcijo v cilju izboljšanja razmer v tekstilni stroki. Plačilni odnosi se morajo prilagoditi sedanjim novim razmeram in omogočiti, da bo življenje tega delavstva vsaj znosno in ne tako obupno kakor je danes. Vse matice strokovnih organizacij so ob pomoči Del. zbornice sestavile nov osnutek kolektivne pogodbe za to stroko.
Okrožje ZZD v Kranju je preteklo nedeljo sklicalo javno zborovanje tekstilnega delavstva. Kako je bilo to potrebno je dokazala u-deležba. Gornja dvorana je bila nabito polna tekstilnega delavstva, ki je pazno sledilo strokovnemu referatu o predlogih novo kol. pogodbe. Zastopnik centrale ZZD g. Jan je v eno-urnem govoru strokovno razčlenil ves osnutek in predloge, ki so jih stavili poedini krajevni odbori.
V imenu ekspoziture pa je zborovanje pozdravil g. Gaser in priporočal delavstvu železno disciplino in medsebojno povezanost v mezdnem gibanju. Izjavil je, da bo Delavska zbornica kakor dosedaj tudi v nadaljnem razvoju tega gibanja z vso avtoriteto sodelovala za ugoden uspeh.
Mi želimo, da bi tekstilno delavstvo v svojem prizadevanju izboljšanja gmotnih dohodkov imelo v tej akciji kar največ uspeha.
G. Verdi-
ob 40 letr.lei njegove »mrti
Letos praznuje kulturni svet 40 letnico smrti enega nujvečjih komponistov in skladateljev oper G. Verdija. V proslavo tega velikega moža je naša opera v Ljubljani pripravila dve znani njegovi operi ..Traviato" in „Ples v maskah" Sodelovali so naši najboljši pevci ob spremljavi opernega orkestra. Predstave so v vsakem pogledu sijajno uspele, tako v nastopu pevcev in orkestra, kot tudi v sceneriji. Pred kratkim smo imeli priliko slišati na koncertu ljubljau. Matice predvajanje Verdijevega ..Rek\iema" v počastitev spomina pokojnega voditelja dr. Korošca. Z izvedbo vseh teh del je naš narod un najlepši način |>očas<il spomin nesmrtnega Verdija.
Opereta „Mežnarjeva Lizka" v nedeljo ob 6. zvečer.
rOTiiiiiiimiaii^^
STRAN 2
(.OREN JEO
Govor senatorja Smodeja na zborovanju J H Z
Slovensko avtonomija
Avtonomijo Slovenije, kakor smo si jo mi zamislili in razumeli, je v naši državi tako star naš program, kakor dolgo smo v tej naši državi Jugoslaviji, ki smo si jo iz vsega srca želeli, za njo delali, se borili in trpeli. Ena, samo ena in močna država Jugoslavija, to je ravnotako bil, je in bo bistven del programa Slovencev, ki smo bili organizirani v Slovenski ljudski stranki in sedaj ko smo, odkar nam je bila ta organizacija z zakonom onemogočena, organizirani v Jugoslovanski radikalni zajednici. Ti dve točki našega programa, ne samo da ne izključujeta ena drugo, ampak predstavljata neke vrste državno-upravno hierarhijo v naši državi. Kdor hoče našo državo močno in složno, se bo moral privaditi misli, da je treba za vso državo uvesti samoupravne edinice. Koliko naj bo teh edinic s široko samoupravo, o tem naj odločajo Srhi, Hrvati in Slovenci sami, brez diktata s strani oblastnikov, ki prihajajo in odhajajo, a narodi živijo naprej. Samouprave so najzdravcjši način državnega upravljanja, kar so ugotovili večji državniki in dr-žovno-pravni strokovnjaki, kakor smo mi in kdor bi hotel o tem še debatirati bi v žličkah nosil vodo v morje.
Tudi praksa nam to dokazuje. Vzemite najmodernejše države nn svetu, ki so se čudovito razvile v močne in bogate državne stavbe, in videli boste, da je v teh državah prebivalstvo najbolj zadovoljno in so države trdno zasidrane kakor Združene države Severne Amerike, Svicu. Angleški imperij. Mi smo absolutni pristaši politike sporazuma in smo k sporazumu med Srbi in Hrvati precej doprinesli. Prehitro se je pozabilo, da je pri zadnjih parlamentarnih volitvah predstavljala zahteva po sporazumu eno od prvih in najslavnejših točk našega volilnega programa, ki smo ga z vsem poudarkom pred vso jugoslovansko javnostjo zagovarjali Moramo pa priznati, da smo bili razočarani ko se je dosegel sporazum med Hrvati in državo, a brez Slovencev. Ni treba posebne državniške modrosti za to, da se spozna, da je treba postaviti državo na eden in isti fundament, to je na samoupravni, in da je nemogoče zamisliti si, da hi država mogla biti urejena za en del in za en narod po snmoupravnih načelih, za druge pa centralistično. Samo eno državo sem poznal, ki je bila zgrajena nn principu dualizma, to je bila Avstro-ojrrskn monarhija, pa je zato tudi propadla, kljub temu, da je bila ena izmed najstarejših in močnih državnih tvorb v Evropi. Mi pa želimo močno Jugoslavijo in zadovoljne narode v njej!
Prepričan sem, da bi bila silna trenja in politične borbe v preteklosti našega političnega življenja izos.ale, ko bi bile politične stranke v ustavodajni skupščini 1921. sprejele samoupravni predlog Jugoslovanskega kluba. t. j. politiko pok. dr. Antona Korošca. Zal se predlogi v parlamentu niso tehtali po njihovi teh-nosti in pomembnosti, ampak po številčni moči posameznih parlamentarnih klubov.
Akcijo sporazuma treba dokončati!
Započeto akcijo sporazuma je treba izvesti do kraja. Ni dobro, da se je akcija za sporazum ustavila pri Hrvatih in po poteku skoro poldrugega leta ni napravila niti koraka naprej, tako, da široka javnost že misli, da je akcija sporazuma definitivno izvršena. Da to ne -lapravlja dobrega vtisa v javnosti, ne samo pri nas, jc: popolnoma razumljivo. Ta taktika jc popularnosti sporazuma že do sedaj zelo škodila in jaz se zelo bojim, da bi utegnili vsled tega zavlačevanja nekateri ljudski sloji v Srbiji pozabiti, da je bila akcija sporazuma za državo absolutna potreba in ne kak političen šport.
V dno duše sem prepričan, da v naših vrstah med Slovenci ni niti enega človeka, ki ne bi soglašal z menoj, ki pravim: sporazum sklenjen v Zagrebu 26. avgusta" 19?°. leta je treba razširiti na Slovenijo, glede katere ni nobenega spora! Treba pa je p.)tem urediti tudi tretjo, to je srbsko edinico. oziroma toliko edinic na ostalem ozemlju, za kolikor se jih bo ljudstvo, oziroma njegovi predstavniki v teh zemljah odločili! Mi ne bi želeli, da bi se neplodni in škodljivi politični boji od 1921. leta dalje po tej vojni obnovili in nadaljevali. Jugoslavija zasluži srečnejšo in boljšo bodočnost, kakor ji jo morejo dati take jalove borbe. Da bo odnos teh edinic do skupne centralne vlade drug kakor je danes, menda ni treba posebej poudariti.
Politična odgovornost Pred dnevi   sem bral  časopisno poročilno polemiko o odgovornosti   aktivnih ministrov.
politikov in strankinega časopisja za vse ukrepe, ki jih stori kak minister. Teoretično je v normalnih političnih časih ta teza gotovo pravilna. Ravnati se po njej v kakršnihkoli razmerah bi bilo za narodne potrebe naravnost usodepolno. Za ukrepe drugih more odgovarjati le fisti, ki ima možnost, da na nje odlo-j čilno vpliva. Kako n. pr. naj vpliva na uredbe drugih ministrov kak minister, če ni bila pravilno predložena ministrskemu svetu, če sploh ni bila dotičnemu ministru predložena v sopodpis, ali pa če je bila predložena, pa je ta minister sopodpis odklonil in je bila kljub temu uzakonjena? Dejansko moremo danes odgovarjati ne mnogo več, kakor toliko, kolikor je resorov v rokah naših ministrov. Površen teoretik bi dejal: „Pa izvajajte posledice!'1 Odgovarjam: „Politika ni teorija, ampak življenje, za katero ima ljudstvo veliko več smisla, kakor suhoparni teoretiki in ki vedno le tehta, ali ho imelo od kakega koraka svojih političnih zastopnikov škodo ali korist!" S temi z.vnjanji pa nikakor nočem trditi, dn moro kakšna stranka za vsako ceno in zmeraj biti v vladi zastopana. To je vprašanje politične modrosti. Eno je pa gotovo: če bi kakemu narodu ali stranki, ki ne bi mogla izvajati v vladi svojega programa, pretil pogin, da bi se pogazila vso njena temeljna načela, oko bi bila nevarnost za mirni obstoj, potem bi bila za ta narod aH stranko politična linija čisto jasna in enostavna: na borbo! Narod, ki iz lagodnosti ali lenobe ne bil pripravljen na borbo in tudi ne na velike žrtve, ki jih zahteva borba, tak narod, taka stranka nisla sposobna za življenje, botta itak pogažena in sta obsojena na smrt.
Zaslombe v narodu
Iz zgolj teoretičnih razglabljanj pa sledi, da bi morali biti ne samo ministri, ampak tudi politiki, ki imajo stike z ljudstvom in vpliv na široke sloje naroda, o vladnih načrtih in ukrepih obveščeni in bi morali imeti tudi vpliv na vladno politiko; kjer in kadar tego ni, bo ostala vlada in naj bo še tako močna, od ljudstva ločena in bo gubila zaupanje in s tem svojo moč in avtoriteto. Ministri, ki imajo za seboj močne organizacije in so z njimi v <=tal-ni zvezi, v tem oziru lahko mnogo popravijo, toda kaj nnj rečemo o ministrih, ki sede v vladah brez vsakega političnega ozadja, kvečjemu če je njihovo ozadje kakšno neznano o-mizje, ali javnosti neznana orgunizacijn! Mini ster. ki je prišel v vlado po narodnem zaupanju, se bo tudi varoval storiti kaj takega, s čimer bi zapravil zaupanje volilcev, ker jim bo odgovarjal. Minister brez močnega ozadja pa nikomur ne ho odgovarjal razven svojemu omizju in se zato ne bo oziral na ljudstvo in njegove želje, ampak bo delal samo po svoji glavi, če bo to komu prav ali ne. Zato je želeti, da bi tudi pri nas, tudi v sedanjih časih vlada dobila ožje zveze z ljudstvom in da prenese en del svoje odgovornosti na narodne zastopnike, ki danes nimajo foruma, kjer bi mogli zagovarjati želje naroda. Mi vidimo tako tendenco povsod drugod, celo v razdvojeni in poraženi Franciji in to v najtežjih in usode-polnih časih. V državnem življenju prihajajo trenutki, da je treba presekati in iskati novih poti. toda taki ukrepi morajo biti le začasni in ne smejo nikdar predolgo trajati, sicer najboljša volja ne bo dosegla svojega na-narnena in škodo bodo trpeli trije: država, ljudstvo in vlada. To je v politični zgodovini že tako preizkušena zadeva, da bi bilo popolnoma odveč, to tezo skušati šele dokazovati. Prepričan sem. da je sedanji predsednik min. sveta toliko gibčen in vešč. da mu ne bo težko zadeti tu pravo pot..
Politično življenje v vseh krajih države je v mrtvilu. To je tudi popolnoma razumljivo, ker so množice nnpeio zasledovle potek zunanje političnih dogodkov in jih je to bolj zanimalo, kakor pa notranja politika, pa tudi zato. ker se politično življenje zavoljo prepovedi shodov, ki se iz višjih razlogov popolnoma razumljivo in na mestu, ni moglo razvijuti. Ni pa dobro, da tudi vse stranke po vsej državi le životarijo. Če konstruktivne stranke spijo ne počivajo tudi razdiralni podzemski elementi in imajo luhko delo za beganje in zapeljevanje nepoučenih množic. Stranke, če krepko delujejo, so najboljša in najuspešnejšo barijera zoper razdiralne elemente. Mi pač ne moremo v teh časih želeti političnih trenj in strastnih političnih bojev, ki bi bili sktujno škodlijvi, toda informativno politično delovanje strank, more vsak pameten človek le želeti in mislim, da je v tem ozira žc najdena prova pot _ srednjo pot
Organizacija naše stranke v Sloveniji je močna, strnjena in sposobna za vsako akcijo, ki bi fe eventuelno pokazala kot potrebna. Pristaši naše stranke se zavedajo resnosti sedanjega časa in se ne bodo dali od nikogar premotiti. Želeti bi bilo le, da se vsi ljudje, ki se v svojih temeljnih načelih strinjajo nami, strnejo v noše vrste z zapostavljanjem svojih posebnih želj, ker bodo življenjski interesi našega naroda morda to od nas terjali. Niso današnje razmere takšne, da bi smel vsak predvsem in v prvi vrsti stremeti samo za tem, da pristavi svoj lu^tni piskrček, marveč terja od nas naša narodna disciplina, da se strnemo v mogočno falango, da bomo kos nalogam, ki čakajo še, ne samo nas in našo stranko, marveč ves slovenski narod. Ce smo politično dovolj zreli, bo vsakdo vedel, kaj je dones njegova narodna dolžnost in kje mu je mesto. Pri tem pa kajpada ne mislim na kakšne politične meše-tarije s tistimi strankami v Sloveniji, ki niso vkoreninjene v našem narodu, pač pa vsako priložnost izrabljajo samo za svoje strankarske koristi in to v škodo enotnosti in moči slovenskega naroda ter služijo samo razcepljenosti naših narodnih borbenih vrst in slabijo njihovo udarnost! V našo zunanjo politiko gledamo s popolnim zaupanjem, ker je bila tudi do sedaj zelo srečna in po želji ljudstva, katere se zaveda, da moramo prenešati velike in hude žrtve, ki so pa še vsekakor lažje in manjše, kakor če bi vojna kosa kosilo mlada življenja in samo povečavala vse sedanje težave, ki jih predvsem občutijo ročni in duševni delavci: kmetje, uradniki in drugi nameščenci, Mislim, da vsi dosedanji ukrepi za lajšanje tegob, kakor jih je prinesla sedanja vojna na ves svet, tudi na nevojskuioče se države, pri nas niso bili zadostni in da je mogoče v vprašanju prebrane in cen vsakdanjim potrebščinam nam več storiti in doseči. 1'stano-i vitev posebnega ministrstva za prehrano, pomeni zelo dober ukrep, četudi je prišel nekoliko pozno.
Za vsako državo prihajajo dandanes kritični trenutki, tudi naša država jih je srečno prebrodila in ohranila ljudem mir, za kar se nikdar ne moremo dovolj hvaležne izkazati kr. namestniku Nj. Vis. knezu Pavlu in njegovim zunanjepolitičnim svetovalcem inSOtrud-
nikom. Z bolom v duši se moramo na tem mestu spominjati našega pokojnega voditelja dr, , Antona Korošca, velikega državnika, ki je imel : silno jusen pogled na zunanjepolitične kompli-• kočije in se je vedno zavedal, kaj je prav in j koristno za našo državo in njegovo prebivalstvo in je pravočasno videl vsako, tudi najmanjšo nevarnost in je vedel za pravilne i it uspešne ukrepe proti njej.
Slovenci  bomo vedno izpolnjevali nasproti naši državi svoje državljanske dolžnosti, ne samo, kei jc za naš narodni obstoj naša država najboljša zaščitnica, ampak, ker nam narekuje to tudi naša krščansko moralno vest. Krščanska morala je najtrdnejši temelj vsake države. Država, v kateri se držijo načel krščanske morti'",  državniki in državljani, je zgrujena nn nepremagljivih temeljih. Zato je čisto naravno, da smo Slovenci dobri in zvesti državljani, ker so naša politična načela u-'idrona v krščanski morali, v krščanski etiki s svojimi nespremljivimi načeli, pa naj potem ta najtrdnejši obrambni zid vsake države drugi imenujejo „klerikalizem" ali kakor hočejo. Zato tudi nismo najslabši steber naše državne stavbe,  četudi smo številčno šibkejši od dru gih. Arhitekt ne bo samo gledal na debelino stebra, ampak še bolj na to, iz kakšnega materiala je steber, če je zdrav in ni morda iz,-podjeden od črvov, j    Od Časa do časa se dogaja, da nas kratko-| vidni državniki skušajo potisniti na stran, mi j pa se znvedumo, da so tvorni in bistveni ele-I men ti, na katerih je zgrajena ta država, edi-i nole Srbi. Hrvati in Slovenci, ne pa kakšir-i druge politične tvorbe, ki so od danes na ju-i tri, pa naj se imenujejo stranke ali državno-, upravne edinice. Zato bomo nad temi našimi . pravicami skrbno čuvali in ne bomo dopustiti da se nas zamenja s kako drugo stranko hli politični frakcijo, ki ne predstavlja enega izmed teh faktorjev, ki skupaj predstavljajo našo Jugoslavijo. Č.c kdo kdaj na to pozablja. .Slovenci tega ne pozabljamo in bomo vsikdnr odločno  zahtevali   popolno ravnopravnost Srbov.  Hrvatov in Slovencev. Mi  nikdar nismo zahtevali privilegijev, pač pa hočemo biti nič manj,  in   nič več.  kakor tretji enakopravni (lržnvno-provni faktor v noši skupni in vsem dragi domovini!
Drobne novice % Jesenic
Važen političen sestanek. V sredo dne 12. februarja |941 se je vršil nn Jesenicah v Krekovem domu sestanek zaupnikov krajevne JRZ v obliki širše seje. Programatično politično poročilo je podal g. senator Smodej, ki je prišel v ta namen na Jesenice. Orisal je važnost naše zahteve po avtonomiji ter nakazal izglede za uresničenje te naše vedno žive zahteve. V domačem razgovoru je nato pojasnil, kako je prišlo do sedanje izpopolnitve vlade ter dal odgovor na neknj vprašanj glede svetovnega položaja. Naši zaupniki so bili s poročilom vseskozi zadovoljni, odobravali so prizadevanje naših zastopnikov v vladi ter jih hočejo z svojo vdanostjo podpirati, da dosežejo vedno večje uspehe za naš narod.
Telovadne akademija, ki sta jo priredila naš FO in DK minulo nedeljo, je skozinskoz uspela. Veseli so bili naši mladi, ko so Jeseničuni v tuko velikem številu počastili prizadevanje mladine. Dvorana je bila nabito polna. Naj-preje je bil sprejem mladcev. Ta točko z nagovorom duhovnega voditelja g. koplanu Pogo-relca in odgovori mladcev na njegova vprašanja so najlepše vplivala tudi nn dvorano. Vse točke programu so bile brezhibno izvedene in se je videlo, da so mnogo vadili. Najbolj je bila seveda učinkovitu točko simbolična vaja na petje: „Mi smo mladi mornarji". Želimo, da bi mladina pazilo, da s svojega viška idejnega katoliškega pokreta nikoli in nn noben način ne zdrkne!
Svečana otvoritev postajališča K očna
V nedeljo 16. t. m. se je vršila svečana otvo-ri'ev postojolišča na Kočni. Kljub izredno slabemu vremenu, saj je deževalo in snežilo obenem, se je zbralo veliko število delavstva iz Jesenic, Javornika in Gorij ter prebivalstva iz naselja Pod Kočno. Gorjanski delavci so lepo okrasili lokomotivo ter napol dograjeno posta-jališčno poslopje. Pred poslopje so postavili lepo okrašen oder okoli katerega je bila povita dr/.avna zastava.
Ko je privozil vlak na novo postajališče je zaigrula godba KPD iz Jesenic. Med častnimi gosti na tribuni smo opazili: g. Podbregarja, načelnika prometnega oddelka Direkcije drž-železnic, g. Kuharja, zastopnika Kranjske industrijske družbe, čg. Demšarja, ki je zasto-j pal župana in občinsko upravo občine Gorje, gg. Soberla in Oniča, ki sta zastopalu občinsko upravo občine Koroška Rela, g. Bertonclja ki je zastopul občino Jesenice, g. Arneš Petra, banskega svetnika, g. Jana Maksa, ki je zastopal okrožni odbor ZZD na Jesenicah, g. dr. fcmajd Albina, bivšega narodnega poslanca in g. Polda, predsednika ZZD v Gorjah.
Kratko zborovanje je vodil podpredsednik Delavske zbornice g. Matevž Markič, ki je u-vodoma pozdravil zgoraj naštete odličnike, nakar je prosil g. Podbregarja, da v imeni! Direkcije proglasi postajališče za otvorjeno. G. Pod bega r je v svojem pozdravnem govoru naglasih da je Direkcija upoštevala pri dovoljenju za zgraditev tega postajališča pred vsem socialne vidike resnične potrebe, ker zaenkrat rentabilnost postajališča ne pride v poštev, Za njim je pozdravil zborovolce g. dr. Albin Smojd, ki je koncem svojega govora zlasti naglasi I. da je onieniembe vredno, do med tem ko v drugih državah vloda krvuva vojna, mi mirno skrbimo zn naš gospodarski napredek. Po njegovem govoru je god Ini zai gre In državno himno, vm navzoči pu so vzkliknili kralju in dr /a v i.
G. Kuhar je v imenu K1D podkrepil gospodarski in turistični pomen novega postajališča.
g. Arneš pa je naglasih da banski svetniki vrše sicer nevidno, toda radi tega toliko pomembnejšo delo za gospodarski napredek narodu. G. Jan je v daljšem govoru pojusnil navzočim zgodovino akcije za zgroditev tega postajališča in je v imenu delavstvu in ZZD izrekel prisrčno zahvalo ravnateljstvu KID in občini Gorje, ki sta z denarnimi prispevki pripomogla zgraditi to važno postajališče. Z ozirom na dejstvo, da je posredoval radi zgraditve postajališča tudi naš narodni voditelj g. minister dr. Kulovec, je zastopnik centrale ZZD predlagal, da se mu pošlje zahvalna in udnnostnn brzojavka, kar so zborovalci z aplavzom sprejeli. V imenu podružnice ZZD v Gorjah je pozdravil zborovalce g. Polda. Po njegovem pozdravu je godba KPD zaključila prisrčno slav-nost.
BREZNICA
Prosvetno društvo na Breznici je imelo svoj redil' letni občni zbor v nedeljo 26 .januarja. Udeležbo je bila polnoštevilna, kar priča veliko zanimanje in delavnost naših prosvetnih delavcev. Zanimiva so bila poročilu odbornikov, posebno pa duhovnega vodje našega župniku g. dr. Arnejca, ki nam je podal duhovna poročila društvu v pretekli poslovni dobi in dal smernici? za bodoče. Za svoja izvajanja ie žel ogromno odobravanje. Izrečena je bila pohvala dosedanjemu odboru zn njegovo požrtvovalno delo.
Nn tem obč. zboru stu bila z ogromnim u-plavzom izvoljena za častna člana našega društva brata '''inž.gnrja: g. pisatelja Franca za svojo 70. letnico in za požrtvovalno prosvetno delo, ki ga je skozi 50 let vršil za slovenski narod. Bil pa je tudi kot naš rojak ptav posebno naklonjen našemu društvu in vedno pripravljen z raznimi nasveti. Njegov brat Janez pa je bil izvoljen za častnega člana za velike zasluge ko* večletni predsednik društva.
Delavski obzornik.
To se ne sme zgodili
Tekstilnu stroka je v sled mednarodnih razmer zušla v krizo. Pomanjkanje surovin je ponekod nastopilo tako močno, da so podjetja skrčila obratovanje, mnogo delavstva pa že odpustila.
Kakor nam je poročuno, je neka tovarna iz teh vzrokov že meseca septembra pret. leta odpovedala več tkalskim mojstrom službo. Ta odpoved se je sicer kasneje preklicala, v decembru istega leta pa je odpoved bila obnovljena. Če se stanje ne izpremeni, bo v marcu mnogo tkalskih mojstrov brez službe in njihove družine na cesti.
Vsakemu pa je znano, da je v tekstilni stroki zaposlenih še vedno močno število inozemskih mojstrov, ki so prišli v naše krujc kot strokovni učitelji. Nekaj jih je že odšlo iz države, vendar je število zaposlenih še vedno veliko. Povsod v svetu je priznano, da se slovenski človek zna hitro znajti in je izredno dostopen za uk. Mi si upamo trditi, da so vsi domačini-mojstri v tekstilnih tovarnah danes že strokovno usposobljeni za samostojno vodstvo in da ni treba več inozemskih inštruktorjev.
Mi nočemo biti njihovi sovražniki, ali zdrav nacionalni čut pa nam narekuje dolžnost braniti v prvi vrsti domačega človeka.
Ako ni drugega izhoda iz težav in se bodo redukcije teh mojstrov res izvršile, tedaj poživljamo vse merodajne činitelje in ustanove, da store vse, da se slovenski človek zaščiti. Dokler je le en inozemski tkulski mojster, ki je strokovno nadomctljiv, zaposlen v katerikoli tovarni tekstilne stroke, ne sme izgubiti kruha nobeden domač človek. Možnost je dana, treba je samo prave nacionalne uvidevnosti in problem zaposlitve bo rešen.
Kako se bo izvedla redukcija bomo še poročali in tudi izrekli svojo sodbo.
Fred ukinitvijo Centralnega tajništva delavskih zbornic
V eni zadnjih številk smo omenili, da je bel-grajska Del. zbornica predlagala ukinitev Centralnega tajništva Del. zbornic v Belgradu. Kakor pa so med tem poročali časopisi, je bel-grajska Del. zbornica že sklicaila izredno skupščino delegutov  in izstopila.
Centralno tajništvo delavskih zbornic je najvišja delavska ustanova v državi. Naloga tega urada je zbirati vse predloge poedinih zbornic v državi in na osnovi tako zbranih podatkov sestavlja razne zakonske osnutke. Poedi-na ministrstva, s katerimi tajništvo posluje neposredno, so dolžna vse zakonske osnutke in uredbe pred uveljnvljenjem dati v pretres temu tajništvu. To določilo pa se mnogokrat s strani ministrstev ne izvaja in se uveljavljajo
važni zakoni brez predhodnega konzultiranja tajništva in po njem Del. zbornic. Posle urada kot šef opraviju tajnik, ki je imenovan od ministra soc. politike. Slovenska Det. zbor. ima tam dve moči. Do prevzema poedinih zbornic po nacionalističnih organizacijah, so bili absolutni gospodarji centralnega tajništva marksisti. Sedaj je tudi ta ustanova prišla v nacionalne roke.
Finančno stran oskrbujejo poedine Del. zbornice z obveznimi prispevki. Zadnji proračun tajništva je znašal preko milijona dinaijev. Vsa organizacija in poslovanje je zgrajeno na centralistični zamisli. Slovenski delavci in nameščenci odnosno njihova predstavnica Del, zbornica v Ljubljani, plačuje letno po sedanjem sklepu preko 350.000 din.
Ob prevzemu po nacionalističnih organizacijah, zlasti pa ob političnem sporazumu, so slovenski in hrvaški predBtavniki zahtevali, da se tajništvo reorganizira na avtonomni bazi. Zagrebška delavska zbornica je takoj, ko je prevzela zbornico v roke iz tajništva izstopila. Srbski predstavniki so si prizadevali ne mulo truda, da bi Hrvate pritegnili nazaj. Hrvatje niso niti hoteli zasesti mesto s svojim uradnikom v tajništvu in je to mesto še danes prazno. Kje je krivda, da ni prišlo do zuželjene spremembe sedanjega pravilnika, ni težko reči. Prizadevanja za pravilno ureditev te najvišje deJlavske ustanove se še danes vršijo.
Z izstopom belgrajske Del, zbornice bodo ostale članice tajništva samo še štiri zbornice, naša slovensku in tri srbske. Vse finančno breme bo padlo nu te zbornice.
Z sedanjim sistemom tudi mi slovenski delavci in nameščenci nismo zadovoljni. S tem v zvezi je tudi zadnja skupščina delegatov pooblastila upravni odbor zbornice, du ima pravico v imenu zbornice izstopiti iz. tajništva.
Vsa dosedanja dogajanja dajo resno slutiti, da ni morda daleč več od likvidacije in razpusta tajništvu. S strokovnegu gledišča delavskega in nameščenskega stanu, nastane s tem momentom problem, kako se bo potem reševala in združevala poedina mnenja in predlogi podanih od poedinih zbornic v državi. Ker gre pri celi stvari za važno strokovno stvar je v interesu vseh delavcev in nameščencev, da ta razvoj pazno zasledujejo in po svojih centralnih organizacijah sodelujejo za pravilno rešitev.
Lusni kamen"
in vse kar rabite za kuhanje mila, dobite v DROGERIJI B. ŠINKOVEC Kranj, Prešer. 2
Gospodarstvo=
Za suhe hleve in svinjake
Med prve posredne povzročitelje raznih obolenj in razloge neuspevanju goveje živine in svinj pozimi, spada prevelika vlaga v hlevih in svinjakih.
Ako nismo že s pravilno zgradbo in z prezra-čevalniki poskrbeli za odvajanje odvisne vlage, napravimo hleve suhe oz. zrak in stene hlevov in svinjakov osušimo na ta način, du potrosimo po tleh, oknih in hodnikih živega apna.
Če imamo prašilne priprave, poprašimo z apnom tudi stene in strop.
Prvi pogoj za uspešno plemensko konjerejo
Zanimanje za konjerejo se je v zadnjem času na Gorenjskem močno dvignilo.
Predpogoj uspešnosti plemenske reje konj pa so dobre kobile in čistokrvni žrebci. Zrebe-ta morujo stalno na prosto in se smotrno utrjevati. Že v prvih dneh jih je navaditi, da dvigajo kopita in da se tako pripravijo za podko-vanje. Uporabljati je tudi primerne nizke jasli, da se hrbet mlade živali ne skrivi preveč. Ob sesanju žrebeta, kobila ne sme biti potna ali preveč utrujena. Napajati že pred krmljenjem. Priporoča se urediti tudi v hlevu okna z. modrim steklom, ksr modra barva najbolj prija konj kim očem.
j* Frane Gruden
Včeraj je po dolgi in mučni bolezni umrl trgovec in pekovski mojster Franc Gruden na Primskovem pri Kranju.
Doma je bil nn Policah, župnija Cerkno na Goriškem. Več let je opravljal cerkovniške posle pri župni cerkvi v Kranju. Rad se je spominjal teh mladostnih let. Radi svoje vestnosti in ljubezni do dela, ki ga je opravljal, je hil pri svojih predstojnikih zelo priljubljen. Kasneje se je preselil na Primskovo, kjer je tudi dalj časa bil cerkovnik. S svojo skrbno ženo stn tudi pričela s trgovino, sprva v tujih lokulih, dokler nista kupila in se preselila v svojo hišo št. tO, kjer sta pričela tudi s peka-rijo. Bog jima je dni blagoslov pri delu in frudn.
TEDENSKE NOVICE
II
.KINO TALIJA,
predvaja v soboto 22. febr. ob pol 9. zveč. in v nedeljo 23. febr ob 3., 5., 7. in 9. uri
prekrasno zabavno muzikalno veseloigro
ftliss Broadway
zfljubko Shirlev Teniple — Zvočni tednik
KRANJ
Opereta ..Mežnarjeva Lizika" nepreklicno zadnjikrat v nedeljo 23. februarja ob 6. ari zvečer (in ne ob 4 kot navadno). Predprodaja vstopnic pri Hinkotu.
Pustni večer priredi Prosvetno društvo v torek 25. februarja ob 8. uri zvečer pri pogrnjenih mizah v gornji dvorani Ljudskega doma. Pester spored z. godbo. Vstopnina 5 din! Vabljeni!
..Sneguljčico" bodo zaigrali še dvakrat: v soboto 1. marca zvečer ob 8. nri in na prvo postno nedeljo popoldne. Opozarjamo, da je sobotna predstava namenjena za zimsko pomoč. Zato vljudno vabimo vse, da pridete še enkrat pogledat in tla si na to humano gesto Prosvetnega društva v Kranju čimpreje rezervirate vstopnice v trgovini Hinko!
Visoko odlikovanje g. dekana Škerbca. Sv. oče Pij XII. je imenoval kranjskega dekana g. Škerbca Matijo za svojega častnega tajnega komornika z naslovom roonsignor.
Številnim čestitkum, ki jih je prejel g. dekan ob svojem visokem imenovanju, se pridružuje tudi naš list.
Združeni slovenski nameščenci podružnice v i Kranju imajo v soboto 22. februarju t. 1. ob 8. uri zvečer svoj redni letni občni zbor v knjižnici Ljudskega doma. Poleg poročil odbornikov bo poročal tudi zastopnik matičnega društva iz Ljubljane. Za vse člane udeležba obvezna!
Rezervne podoficirje iz kranjskega sreza obveščamo, da se morejo prijaviti za člane našega pododbora pri tovarišu Skrabelj J. Brunotu, strojniku v Kranju. Klane 47 ob nedeljah od 8. do 13. ure.
Lepa vzgoja, skrbna — 2 hčeri sta učiteljici, sin Franc je šolski upravitelj na Planini pri Sevnici, hči Francka vodi trgovino doma.
Pokojni je bil p-edvsem dobrotnik prim-skovske podru/ne cerkve. Marsikatero stvar, ki je v okras cerkvi, je sam iz svojih sredstev kupil. Gotovo bi mu ne bilo všeč, če bi naštevali podrobno vse, kar je oskrbel. — Če je le izvedel, kaj je treba nabaviti, že je daroval velike vsote v ta namen. — Bil je tudi dobrotnik drugih dobrodelnih in kulturnih organizacij.
Kakršno življenje, taka smrt. — Lepo življenje, lepa smrt. Kako vdano je prenašal težko bolezen, ki ga je mučila od 6. januarja letos! Ni se pritoževal, vedno je bil vedre volje. Nekaj ur pred smrtjo je še enkrat prejel sv. popotnico — in med molitvijo zatisnil oči — za vedno!
Odšel je po plačilo, ki bo obilno in bogato! Naj v miru počiva! Domačim naše iskreno sožalje!
Kavo, W) v eni minuti — doHte samo v slaščičarni Š I N K
Občni zbor Udruženja vojnih invalidov v Kranju se vrši v nedeljo 23. februarja t. 1. ob 9. uri dopoldne v dvorani na „Stari pošti" v Kranju. Dolžnost vsakega članu UVI je, da se ttdeleži občnega zbora. Opozarjamo članstvo, da se na dan občnega zbora vzame toliko časa, da se udeleži tega sestanku vseh vojnih žrtev kranjskega okoliša. Eno dopoldne lahko vsakdo žrtvuje svoji organizaciji, zato pridite prav vsi!
Banovinski zdravnik dr. Stane škulj se je preselil v Kranj in ordinira v palači Pokojninskega zavoda. Vhod s Koblarjeve ulice.
Uradništvo tovarne „Tekstilindus" je darovalo mesto venca na grob pok. gospe Marije Hajnrihar Dijaški kuhinji din 300.—. Iskrena hvala.
TR2IČ
..Cigani". V nedeljo 16. t. m. smo videli na našem odru Milčinskijevo veseloigro „Cigani". 2ela je najboljši uspeh. S posebnim užitkom smo poslušali igranje gorenjskega tria in petje našega odličnega pevca Ahačiča Ivana.
Za prvo predstavo je vstopnic zmanjkalo. Kljub temu bo igro vsak lahko videl, ker bo v nedeljo 23. t. m. ob pol osmih zvečer ponovljena.
Občni zbor krajevne organizacije JRZ. Krajevna organizacija JRZ v Tržiču je imela v petek dne 14. februarja t. I. svoj redni letni občni zbor ob 8. uri zvečer v Rokodelskem domu. Predsednik organizacije za Tržič g. Ivan Majeršič je otvoril občni zbor, pozdravil številno Članstvo, posebej še navzočega g. ministra Snoja, ki je prisostvoval občnemu zboru.
Sledila so poročila funkcionarjev, nato volitev novega odbora, ki pa je ostal večinoma prejšnji z malimi dodatnimi spremembami pod še nadaljnim vodstvom mestnega župana in predsednika g. Ivana Majeršiča.
Pri slučajnostih je bila izrečena enoglasna zaupnica namestniku pokojnega dr. Antona Korošca in novemu predsedniku stranke ter voditelju slovenskega naroda g. dr. Kulovcu kakor tudi prosvetnemu ministru g. dr. Kreku.
Po občnem zboru je povzel besedo g. minister Snoj, ki je v jedrnatih besedah orisal potek notranje in zunanje politike, obenem pa tudi do potankosti obrazložil stališče Slovenije glede prehrane, ki je kot predsednik banovinske-ga prehranjevalnega zavoda v Ljubljani pod-vzel vse korake, da je Slovenija zadovoljivo preskrbljena z živežem ter urejeno tako, da je s tem zajamčena prehrana tudi nižjemu sloju, do čim bi bilo brez take ureditve nižje ljudstvo pripuščeno splošnemu pomanjkanju živeža, ker nima večina zadovoljivih sredstev, da bi si zamogel nabaviti živeža v večji množini radi pomanjkanja zaslužka. Navzoči so bili z. razlago prehrane povsem zadovoljni, nakar se je g. predsednik JRZ Majeršič zahvalil nuvzočim za udeležbo ter s tem zaključil občni zbor.
BESNICA
Prosvetno društvo priredi na pustne nedeljo dne 23. t. m. ob pol 4. uri popoldne v gasils'.em domu igro: „Burka o jezičnem dohtarju " Obenem pa ponovi še Vodopivčevo spevoigro: „Kovačev študent". Vabljeni!
ŠKOFJA LOKA
„Zimska pomoč". V petek popoldne je odbor Zimske pomoči, ki mu predseduje g. Lovro Planina v odboru pa so še gg. Franc Zebre, dr. Viktor Kocijančič, Anica Trdina itd, razdelil nabrane darove med revnejše sloje prebivalstva in sicer v obliki živil. Obdarovanci so dobili koruzno moko in mast. Na vsako osebo je prišlo po pet kg koruzne moke in pol kg masti. Tako so družine dobivale od 10 do 20 kg moke in od l do 2 kg masti. V sedanji stiski za živila je ta pomoč revnim ljudem kar dobro došla. Vsem, ki so se trudili in darovali kak dar, tisočkrat Bog plačaj!
■f- Janko Zakotnik. Komaj v 22 letu je bil. po je moral že v grob. čvrst in krepak je bil videti, a prišla je smrt. Komaj je prišel do kruha, že ga je zagrabila znhrbtna ledvična bolezen in ga položila na posteljo. V petek so ga spremili njegovi delavski prijatelji, sorodniki in znanci na njegovi zadnji poti na sta-rološko pokopališče. Janko, mirno počivaj! O-stalim pa naše najiskrenejše sožalje!
Vse občinstvo znova opozarjamo na veleza-nimiva predavanja, ki jih prireja Prosvetni društvo v škof ji Loki, vsak četrtek ob osmih zvečer. Predavanja so nadvse zanimiva. Vabljeni!
..Švejk" v soboto in nedeljo ob 8. uri zvečer na odru Društvenega doma. Kdor še ni rezerviral vstopnic naj pohiti!
Občni zbor JRZ. V sredo dne 19. februarju 1941 se je v veliki dvorani Društvenega doma vršil občni zbor krajevne JRZ. katerega se je udeležilo članstvo v polnem številu. Več bomo poročali v prihodnji številki.
NAKLO
Na pustno nedeljo popoldne in na pustni torek zvečer vprizorijo igralci šaloigro „Zmeš-njava nad zmešnjavo". Kdor se hoče za pustne dni nasmejati, naj pride! Vstopnina običajna. Otrokom vstop prepovedan!
VODICE
Dramatski odsek priredi v nedeljo 23. februarja ob 3. uri popoldne v domu ljudsko igro „Divji lovce". Vljudno vabljeni!
GORICE
Na pustno nedeljo vsi v Gorice, kjer prire-redi Mladinska kmečka zveza komedijo, katera je med prvimi izšla v slovenskem jeziku, to je „Veseli dan nli Matiček se ženi!" Igra je polna veselih in smešnih prizorov, ki morajo na vsak način človeka spraviti v dobro voljo. Zato vsi, ki ljubite pošteno zabavo in vam je mladina pri srcu v nedeljo 23. februarja ob 3. uri popoldne v dvorano ..Našega doma" v Goricah. Pridite, ne bo vam žal!
CERKLJE
Igra. Prosvetno društvo vprizori v nedeljo 23. februarja ob pol 4. uri popoldne v Ljudskem domu Skrbinškovo burko v 4. slikah „Ma-tajev Matija". Za pustno nedeljo si bo gotovo vsak privoščil nekaj veselih uric. zato: „če hočeš vesel'ga srca bit', Matija Mataja gledat prid!" Vljudno vabijo igralci!
PRIMSKOVO
Pustni večer bo v nedeljo 23. t. m. ob 7. ure zvečer dalje pri pogrnjenih mizah v Prosvetnem doinu na Primskovem. Na sporedu je več prav zabavnih točk, n. pr. burka: „Ne kliči vraga", „Dva gluha", kupleti itd.
Pridite ta večer v Prosvetni dom, kjer se boste dobro in pošteno zabavali in razveselili! Vstopnina 3 din za osebo.
STRAŽTšcE
Poroke. Poročili so se g. 2ani Berčič z gdč. Ivanko Boštnarjevo in g. Viko Kriinar z gdč. Francko Benedikovo. Vsi so delovni člani našega prosvetnega društva, zato jim odbor v imenu vsega članstva želi obilo sreče na njih življenjski poti!
PREDDVOR
..Sluga dveh gospodov" je naslov komedije, ki jo vprizori dramatski odsek Prosvetnega društva Preddvor na pustno nedeljo 23. februarja ob pol 4. uri v domu. — Na pustni torek 25. t. m. pa bo dramatski odsek ponovil dobro uspelo burko ..Pričarani ženin" in sicer ob 7. uri zvečer.
40-urna pobožno* t v Krati ju. Dne 23., 24. in 25. februarja, to je na pustno nedeljo, ponedeljek in torek se v Kranju obhaja 40-urna po-božnost v čast in zadoščenje presv. R. T. V tem času je vsak dan sv. R. T. izpostavljeno cel dan od 6. ure zjutraj do 6. tire zvečer. Sv. maše so vsak dan ob 6.. 7.. a, 9„ 10. in 11. uri ob delavnikih, v nedeljo pa je kakor po navadi ob 10.30. Vsak dan je popoldne ob 3. pridiga in litanije. V torek je po litanijah sklep 40-urnega češčeuja z litanijami in zahvalno pesmijo. Spovedniki bodo 4a čas na razpolago v vseh spcednicah, spovedoval in pridigal bo p. Arhangel iz Škofje Loke. Naj bo letošnja 40-urna pobožnost obenem tudi mirovna po-božnost, ki naj se je udeleže verniki v čim večjem številu in molijo z« mir!
STRAN 4
~- »GORENJEC«
VOKLO
Prosvetno društvo iz OUevka pride v ucdc-ljo 23. februarja ob 3. uri popoldne gostovat r Prosvetni dom v Voklo z zanimive igro iz turških časov „Miklova Zala". Vljudno vabljeni!
SLAP RPI TRŽIČU
Nenadoma je težko zbolela 71 letna delavka Bečan Marija, katera kljub tej starosti še ni voljna pustiti dela pri priljubljenem podjetju Moline Charles.
Socialno čuteči podjetnik gospod Scballgru-ber Ernsi skrbi za njo kot za lastno mater, M osebno zanima za stanje njenega zdravja, nudi postrežbo ter daje s tem posnemanja vreden vzgled drugim delodajalcem in podjetjem, kako se naj ceni onemoglega delavca, ki je v podjetju pustil svoje najboljše moči. Posebno za onemogle delavce ima srce na pravem mestu. Za delaz-možne delavce pa je oskrbel skupno kuhinjo po lastnih nizkih cenah.
H*
H
Kranjski šahovski klub, ki že drugo leto prav uspešno deluje na svojem področju, kar je pač posledica novega zelo agilnega odbora, priredi letos
Turnir za prvenstvo Kranja za lete 1941.
Igralni večeri so ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. ure dalje v lovski sobi hotela „Stare pošte". Udeleženci bodo razdeljeni po razredih, tako da bo hujša borba in da bodo tudi slabši igrulci prišli na svoj račun. Za prvopla-Mrane v vsakem razredu so pripravljene lepe nagrade. K obilni udeležbi vabi odbor.
Naši fantje tudi v jeseni niso mirovali. Pravkar je bil končan jesenski prvenstveni turnir 11. razreda, ki je dal naslednje rezultate: I. Žužek Boris 13 in pol, 2. Pogačnik Vid 12 in pol. .3 Kosi Milan 11 in pol. 4. Rauh Rudolf H in pol. 3. Pogačnik Vinko 8. 6. Jenko Frane 6 in pol, ". Reichel Anton 6. 8. Drašil Milan 3 in pol. sledijo ostali tekmovalci. Prvi trije so prejeli za priznanje dr. Vidmarjevo knjigo -Sal."
Pre novim letom se je II. rezred tudi pomeril na 8 deskah s škofjeloškim šahovskim klubom in enkrat zmagal in enkrat zgubil z mzultatom 5 : 3. V bližnji bodočnosti pa bomo kmalu imeli Gorenjski turnir po moštvih, na kateregu že sedaj opozarjamo vse gorenjske šahiste in društva.
OBJAVE
Občinski prehranjevalni urad javlja, da pobira pri prvi razdelitvi krušnih kart po 25 par za vsako karto, din 0.75 pa za ostale tiskovine. Pri prihodnji razdelitvi za marc se bo pobiralo le po 25 par od karte.
Z vključno 23. februarjem preneha razdelje vanje kart. Naj jih vsi oni. ki so jih dvignili, potrošijo še v  tem  mescu,  ker za prihodnji mesec ne veljajo.
Karte za marc in dalje bodo glavarji gospodinjstev dobili pri svojih trgovcih, katerim bodo izročili glave nakaznic. Vsi drugi pa, ki dvignejo karte prvič, jih dobe pravtnko na občini.
Kdor želi kupovati kruh pri peku, naj izroči trgovcu le toliko odrezkov, kolikor vzame moke, ostale odrezke pa naj porabi za nakup kruha. Vse one, ki imajo zaloge in vsled tega niso dvignili kart, opozarjamo, da smejo po u-redbi trošiti pruvtako le 4,3 odn. 2 kg mlevskih izdelkov, ostalo naj nadomestijo s koruzno moko. »
Vse trgovce prosimo, naj zbero glave nakaznic svojih odjemalcev, naj zbrane po abecednem redu izročijo občinskemu uradu, da jim izstavi nove karte, kadar j<h prejme, ker bodo v bodoče delili karte trgovci sami svojim odjemalcem, ki so uporabljali karte že v februarju. Prvič pa prejme karto glavar gospodinjstva le na občinskem prehranjevalnem uradu.
Stev. 1.051/41.
RAZGLAS
V ponedeljek dne 24. februarja 1941 ob !<•• uri bo v Kranju, Bleivveisova ulica 19/1 pri glavnem oddelku finančne kontrole javna dražba zaplenjenega špirita in jicer 85 in pol litra ali skupno 80.92 hektolitrskih stopenj. Vzklic na cena z vsemi trošarinami znaša za eno stopnjo 61.04 din.
V Kranju, dne 19. februurja 1941.
MALI oei AS Fj
Za vsako besedo v malih oglasih se j plača d. 0*50. Najmanjši znesek je 8 din
Važno! Modroce, otomane, spalne divane itd. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapet n in — Na skali št. 5. (v hiši g. Šipica)
Otroški voziček, globok, dobro ohranjen pro-dam. Trgovina Stare Rajko, Gorenja Sava.
Poceni prodam kompletno spalnico imitacija orehove korenine. Stane Tomažič. Kranj. Pot na kolodvor 3.
Šivalne stroje bc-jših znamk s 15 letnim jamstvom, kupite najbolj ugodno pri Julij Zev-niku, Strazišče, Gaštej.
Iščem služkinjo v starosti od 18 do 26 let k 17 mesečnemu otroku, zmožna malo kuhe. Javite se Cojzova c. 4. pritličje.
Zračno sobo oddam poštenemu dekletu. Poizve se Primskovo 84. poleg šole.
Izgubila se je biserna ogrljicu od Tavčarjeve do Vidovdanske ulice. Najditelj se naproša, da jo odda proti nagradi v uredništvu ..Gorenjca".
Ako imate kurja očesa bi se Vam dela trda koža, pridite v našo higienično urejeno pedikere, kjer Vam naš pediker odstrani vse ie neprijetno« i brez bolečin in brez kemičnih sredstev za din fe-. Ne mnčite s« s krpanjem nogavic, ker Vam za malo denarja strokov-njaško popravimo moške, ženfike in otroške nogavice. Samo pri Bata.
U-3
—3
Z* raj
Projektira in ;"-«'vz.pma vse tovarniške in privatne zgradbe, izdeluje lesene vile vseh vrst po lastnih načrtih. Vsem cenjenim naročnikom se priporočam.
MEST N I STAVBENIK Kranj, Bleivveissova 21
	VSAKOVRSTNO
	POHIŠTVO
	dobite najceneje V ZAL06I POHIŠTVA
ir	J PA"
KRANJ - Layerjeva ul.	
VINO	
Couch zofe, otomane, divane
in vse tapetniške izdelke izvršuje točno in solidno
K TONEJC
Kranj
Za težko tlelo je močno vino! Dobite ga najlažje v Centralni vinarni v Ljubljani — Frankopunska ul, II
Proda se
krojaiki »Singer" iir. »troj, malo rabljen za din 2400*" in nekaj cenejših »trojev %m šivilje.
O MEJ C IVAN
Ta r čar jem ul. 9. K R 4 Df J
Sprejema hranilne vloge in rudi vloge na tekoči račun. m Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom Poštne §[§ hranilnice in so vlagateljem te položnice aa razpolago. ^
Hranilne vloge se obrestujejo po 4% in so vlagateljem vedno na razpolago. Vezane vloge s tri mesečno odpovedjo se obrestujejo po 5°Aj.
RANILNICA IN POSOJILNICA
V KRANJU R. z. z N. z. UUDSKI DOM jj
IIHiilllllilllllllllllll
Za srečni zakon najboljše kupite pri
DVOR.
1'rimerna darila za vsako priliko!
Telefon 133.   JUVelir in dobavitelj
6. RANGUS
KRANJ
kupujem vsakovrstno / i iln. srebrn iu dublc
PODI, JUBNIŠKI
19        POVEST IZ ŠKOFJELOŠKIH HRIBOV
..Kaj pa ti je Ančka?" je vprašala Gabrovka.
„Tako mi je hudo, mati!" je pretrgano pove dala Ančka.
„Bo že bolje; saj boš pozabila in spet bo vse dobro!" jo je tolažila mati.
„Nikoli več, mati!" je zavzdihnilo dekle.
„Zakaj ne?"
„Nikdar ga ne bom pozabila!" je odkimalu Ančka, ki ni pred materjo nikdar ničesar skrivala.
,.Ah. kaj še!" je napol v šali dejala Gabrovka. ..Pravijo, da se je Janez sam zastrupil!"
Ančka se je dvignila na postelji in zastrme-la v mater:
..Mati in vi to verjamete? Jaz ne bom verjela, pa če živim še sto let! To je mogla stoHti sumo zločinska roka. Pokazalo se bo!"
..Tudi jaz mislim iako kakor ti. Ančka. — Pokazalo se bo. da Janez tega ni storil sam. ampak, da ga ie nekdo zastrupil. Ne vem. zakaj tako verujem, ali vest mi tako narekuje. — Sedaj pa je tvoja dolžnost Ančka, du ne kloneš. Z vso mladostno silo se okleni življenja. Obljubi se Materi božji na Brezjah in videla boš. da ozdraviš. Prinesla ti bom knjigo o „Lurških čudežih", da si 1m)Š krajšala čas. pa še ..Življenje svetnikov" ti prinesem, in videla boš, kako so oni znali prenut gati vse dušne in telesne težave."
Gabrovka je odšla in se kmalu vrnila s knjigami.
„Sedajle še nikar nič ne beri! Skuhala ti bom juho in ko si malo opomoreš. beri kar hočeš."
Ančka je bila tako utrujena in je ruda po slušala materin nasvet.   - Da. odpočili se mora!
- Ne sme še umreti! - Premlada je še. - Od utrujenosti  je dremala in spala pra\    do opol-
dne, ko ji je mati prinesla juho. Pučutila se je nekoliko bolje, vendar je bila še tako slaba, da se sama ni mogla dvigniti.
Dnevi so tekli, minil je teden, minilo je štirinajst dni. Ančki se je zdravje vračalo. Trdna narava in skrbna materina postrežba sta ji vrnili rdečico na bleda in upadla lica. Sedaj je bila že izven nevarnosti. Ležati je sicer morala tudi še tretji in četrti teden, a nevarnosti za življenje ni bilo več.
V njeni duši se je v tem času napravil velik preobrat. Prej je hrepenela po tem, da bi ljubila in bila ljubljena; da bi se z vsem žarom svojega srca oklenila Janeza sedaj pa je vse to izginilo iz njene duše in ostala je samo še bolečina ... Ob branju knjig Jurski čudeži" in ..Življenje svetnikov" ji je duša začela hrepeneti za višjim in nadnaravnim... Ob življenjepisih sv. Frančiška Asiškega, sv. Dominika, sv. Terezije Deta Jezusa, sv. Angele, sv. Uršule in ob Lurških čudežih je popolnoma pozabila na vse veselje tega sveta. Za-hrepenela je po samoti. Njena duša je hotela vsa. prav vsa služiti le Stvarniku ...
..Kaj mi je že oni dan, ko smo pokopali Janeza, dejala mati?" se je vpraševala! „Da naj nekaj obljubim Materi Božji z Brezi j." V duši se ji je pojavil sklep. Trden in neomajen.
Pokleknila je na posteljo in uprla pogled na sliko Matere Božje, ki je visela nad zglavjem. Prosila je in obljubljala vsa v solzah: „Marija! Izprosi mi zdravje pri svojem ljubljenem sinu! Obljubim Ti. če bom ozdravela, da ne bom mirnu poprej, dokler ne bom sprejeta v kak samostan. To obljubo mi pomagaj spolniti Ti, o Marija!"
Čutila je vso svetost tega trenutka, Ivi je pomenil važen prelom v njenem življenju.
„Da. Ti mi pomagaj. Marija.da izpolnim svojo obljubo!" je še enkrat zašepelala. — ..Stori,da bom močna in neomajna in da lxim lahko izpolnila vse svoje obljube!" — Tako je še govorila, ko je počasi legla nazaj v posteljo.
V duši je čuti'a olajšanje in toploto. Sama s seboj je bila zadovoljna in pomirjena.
Po stopnicah so se začuli materini koraki. „Razodela se ji bom!" je polglasno izrekla Ančka.
„No, Ančka, kako Ti je?" je vsa v skrbeh vprašala mati, ko je prišla v sobo in pristopila k ostelji. Materine oči so se skrbno upirale v de-letov obraz. »Nekam boljša in vsa drugačna se mi zdiš!"' je z lahnim in srečnim nasmehom rekla mati.
„Zakaj, mati?"
„Tvoja lica so dobila spet tisti soj, kakor so ga imela poprej!"
„Ali res, mati? — Nekaj pa Vam moram zaupati!" je vsa v zadregi dejala Ančka.
No, le na dan z besedo!" jo je bodrila Gabrovka, med tem, ko je sedla na rob postelje.
„Mati, ali mi niste svetovali takrat, ko sem zbolela, naj nekaj posebnega obljubim Mariji Pomagaj na Brezjah, da ozdravim?"
„Da. rekla sem ti! — No, in kaj si obljubila?"
„Vests. mati. vi me boste še najprej razumeli! — Prebirala sem knjige, ki ste mi jih prinesli in spoznala sem. da je to življenje le strašna preizkušnja, ki jo moramo vsi prestati. Od te preizkušnje je odvisno naše posmrtno življenje. Spoznala sem neizpodbitno resničnost vere, ko sem prebirala knjigo o „Lurških čudežih". Navdušila sem se ob zgledih življenja sv. Frančiška Asiškega, sv. Dominika, sv. Uršule in Male Terezike. Tako sem spoznali, ki.ko malo so cenili pozemske naslade in koliko so pretrpeli, da bi si zagotovili onoslrnnsko srečo. Rada bi jih posnemala mati! Rada bi hodila po njihovih svetih stopinjah. Zato sem obljubila Mariji Pomagaj na Brezjah, če mi izprosi zdravje pri svojem sinu, da zapustim ta svet in storim vse, da me sprejmejo v kak samostan, kjer bom najbolj srečna."
Ančka je govorila tako vneto in tako prepričevalno, du se ji nikdo ne bi upal upirati. Tudi mati je videla hčerin trden sklep. Ko pa je Gabrovka le molčala, jo je Ančka vprašala:
(Dalje prihodnjič.T
7n urpdniko in izdajatelju adsovarja VeTtovSelc Milnn v Kranju.
Ti^k.i tiskarna Tiskovnima druStva v Kra«js.
73343616713802^45890755353767^7^267139660^5760873^637017630^713^6677730879