Poštnina plačana v gotovini. Posamezna Številka l din. Uredništvo in uprava: Strossmajerjev trg 1 / Tel. št 78 Leto XXV. Št. 8. Kranj, 22. februarja 1941. Izhaja vsako soboto Naročnina: celoletno din 40, polletno din 20, četrtletno din 10 Naša rana doma Čas splošnega poniunjkanja najnujnejših življenskih potrebščin in gospodarskega zastoja skoro po vsem svetu ustvarja med narodi neko pobi tost, u vendar pričakovanje, da se ve? ta stari red zruši. K.o bo ta red zrušen in ko bo zgrajen drugi red na novih temeljih, potem bodo ne le narodi kot celota, ampak tudi vsi poedinci zadihali svobodneje. Poedin-ocm bo dana prilika, da bodo lahko sami gradili na osnovnih človeških etičnih pravicah, ki so dane po božjem pravu. Morda so to le ■topije teptanih in zapostavljenih, a vendar je danes popolnoma jasno, da stojimo res pr^d tistim usodnim prelomom, ko bo zavladal v človeški družbi novi red, prežet z zdravo krščansko tradicijo. Današnji družabni sistemi od skrajnega individualizmu pa tja do kolektivizma so vsi že v osnovi zgrešeni, ker so olod zastarelega liberalizma. Zato bo moral novi rod biti zgrajen drugače kot je bil današnji. Stanovi bodo morali priti do svojih pravic, ki jim gredo, kajti danes predstavljajo le motno disciplinirani stanovi dovolj trden in siguren družaben organizem. Nek način uvajanja novega reda se pri nas že polagoma pojavlja. To se kaže v zavesti organiziranja posameznih stanov in njegovih članov med Seboj. Tako imamo enotno in močno organizacijo kmetov, ki se danes najodločneje borijo za svoje pravice. Naš kmet je dobil svojo zbornico in vlada ga skuša v vsakem oziru razbremeniti dajatev, ki jih morajo plačevati drugi stanovi. Kmečki pridelki imajo v današnjih časih visoko ceno, kar moramo odkrito priznati. Poleg tega pa cene še dalje naraščajo. Močan stan, ki ga tvori delavstvo ima tudi svojo najvišjo ustanovo, svojo lastno zbornico. Zbornica skuša po svojih močeh ščititi delavske pravice in interese. Narastli draginji so se povečale tudi mezde. Res je, trdo je delo. gi">"ak je kruh, ki ga zaslužiš z rokami in mezde so še vedno nezadostne. Zato je v vsakem pogledu borba delavstva upravičena. Saj je delavstvo tisti stan, ki se je moral z vso trdoto boriti za svoje upravičene zahteve. Številčno močan stan tvorijo tudi obrtniki, dalje trgovci, maloštevilni so industrij«. Vsi ti stanovi so si priborili svoje zbornice, ki naj bodo najvišje ustanove za zaščito in obrambo stanovskih pravic. Poleg imenovanih stanov imajo tudi drugi stanovi svoje zbornice, tako advokati, notarji, zdravniki itd, Iz tega lahko zaključimo, da je možna in uspešna borba kakega stanu le preko enotne stanovske organizacije preko zbornice, ki je edina pravna zastopnica vseh članov istega stanu. Pri vsem tem ostaja v ozadju le eden stan, ki je številčno močan, a skoro vedno pozabljen, to je uradniški stan. Uraduiški stan predstavlja zelo reven stan v našemu narodu. Takoj ob tem pa moramo poudariti, da imamo v mislih predvsem tisto u radništvo, ki ne pripa-da k višjim položajem. BoftS*^.^oite"' tei5?v Kako ;*K ' 1 se danes plačuje uredništvo, kljub temu, da se cene življenjskim potrebščinam stalno večajo. Vsak stan je že dosegel povišanje plač, a uradnik je bil doslej deležen le drobtin. Poglejmo v domove naših uradnikov in odprla se nam bo naravnost presenetljiva slika. Sreča je, da obstojajo zadruge, kjer si lahko uradnik po možnosti nabavi na dolg vsuj najbolj nujne stvari. Naš izobraženec, ki je .malo mani kot 20 let hodil v šolo. se mora zadovoljiti z mesečno plačo, s katero res ne ve, kaj naj bi storil: ali naj plača hrano in stanovanje in ostane brez obleke, ali naj si kupi obleko in čevlje ter o-stnne na dolgu za hrano in stnnovunje. Izobraženec, ki potrebuje knjig /,a študij, ki naj bi reprezentira! svoj položaj tudi v javnosti, kje ima toliko dohodkov, da hi vse (o zmogel vsaj iui najbolj skro- Renegati Če iz perspektive motrimo naše narodno življenje, moramo ugotoviti, da je med nami marsikatera skeleča rana, ki nas boli in tudi slabi. Ne rečemo, da bi bil danes sploh kak narod na svetu brez rane na svojem telesu. Ena največjih ran na narodovem telesu pa je prav gotovo renegatstvo. Renegati so naši največji sovražniki, ki hodijo in sejejo med nami razdor. Zgodovina nam priča, kako so naši predniki z gnusom gledali na one ljudi, ki so se predali tujcu za judeževe gro-še. tujcu hlapčevali na račun svojega lastnega naroda ter se plazili po kolenih k tujčevi mizi po drobtine. Sami so morda imeli pri tem materialni dobiček, a kaj je vse to proti zločinu, ki so ga delali proti svojemu narodu. Današnji čas, ki je prepleten s satansko pretkanostjo in ki nudi dovolj prilike za špekulacije, je pokazal izdajalska pota tudi mnogim omahljivcem in nezavednežem. To so tisti ljudje, ki so postali ob dejstvu našega narodnega osvobojenja največji nacionalisti, a danes, ko mislijo, da jim zopet ura bije. pa so pokazali svoje pravo perje. Zopet imamo priliko videti iste ljudi, kako hodijo po ulicah z ono nadutostjo in ošabnostjo, ki smo jo imeli že priliko videti in okusiti v pokojni avstro-ogrski državi. To so pravi renegati. Med njimi pa moramo ločiti one, ki so bolj glasni in si upajo svoje renegatstvo javno manifestirati z izzivanjem, a so zopet drugi, ki so zaenkrat bolj tihi in skriti ter uživajo med nami morda še zaupanje. Ti drugi se javno še ne upa- jo nastopiti in se opredeliti, v resnici so pa naši pravi sovražniki, ki se jih moramo najbolj bati ker se še skrivajo. Obojni, eni kot drugi so renegati in vsega obsojanja vredni. Kdor na katerikoli način simpatizira z našimi sovražniki in se zanje navdušuje, ta ne služi svojemo narodu pravično. ilaša dolžnost v teh časih je velika in sveta. Gre za ohranitev naše skupnosti in edinstva. Potrebna nam je eno-dušnost vsega naroda. Kar ne spada v to skupnost, to moramo iztrebiti. Prvi in največji sovražniki te skupnosti pa so renegati, naši lastni bratje, ki nas slabijo. Na take izdajalce bomo gledali vedno z gnusom in sovraštvom, ker hočemo svojemu narodu dobro. Vemo, danes niso časi za obračunavanja, zato pa bomo opazovali z budnim očesom in si dobro zapomnili vse renegate in njih prijatelje. Prepričani smo, da bo prišel čas, ko bo narod znal javno obračunati s tistimi, ki so hoteli svoj narod vreči v suženjstvo. To naj pomislijo vsi naši renegati in naj si dobro zapomnijo, kajti narodne strasti se razvnamejo in jih ni mogoče omejevati. Z renegati bo narod obračunal sam, zato mi ne prevzamemo nobene odgovornosti. Potrebno pa je, da to najodločneje povemo. Danes samo opazujemo, a jutri bomo morda že govorili, potem bo p jpozno. Kdor izdaja svoj narod in služi sovražniku in se sramuje svojega rodu, ta zasluži za svoj zločin pošteno kazen. Proč z vsemi tistimi, ki ne služijo pravično svojema narodu! Fr. Sal. Finsgar * 70 letnik Ves slovenski narod je praznoval jubilej svojega največjega pisatelja in najvernejšega glasnika slovenske besede Franca Sal. Finžgarja. Njegovo delo je tako veliko in vsestransko, du nam je na tem mestu težko povedati. G. jubilant je pravi Gorenjec, doma iz Dos-lovč pri Breznici, sorodnik prvaka slovenskih pesnikov dr. Franceta Prešerna. Pod mogočnim Stolom je tekla zibelka našemu slavljencu. Osnovno šolo je obiskoval doma in v Radovljici, gimnazijo v Ljubljani. Po maturi je vstopil v ljubljansko bogoslovje. Hotel je biti duhovnik, učitelj in buditelj svojega naroda. Narod ga je sprejel kot svojega, saj je Finž-gar naša slovenska zemlja, naša narodu« pesem. Za to svoje delo je žel tudi priznanje. Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani ga je imenovala za svojega člana, naša prestolnica za častnega občana, kraljevi namestniki so gn odlikovali z visokim odlikovanjem. Naš jubilant je služboval najprej kot kaplan v Bohinjski Bistrici, nato na Jesenicah. V Kočevju, v Idriji, pri Sv. Joštu, v Skofji Loki in kot kuiut v ljubljanski prisilni delavnici. Kot župnik pa je služboval y Zelimljah. v Sori. odtam je bil premeščen v Trnovo, kjer je služboval do svoje upokojitve. Sedaj živi kot upok. župnik v svoji prijazni hišici na Mirju. Tukaj še ves čil, svež in klen kakor gorenjske planine, ki so ga čuvale v nežni mladosti, deluje za svoj ljubljeni mu narod, ga uči s svojo govorjeno besedo. Nikdar ne počiva vedno dela in to z veliko ljubeznijo in z železno gorenjsko naravo. Finžgur spada med najboljše slovenske epike. Prvi najboljši slovenski roman „Pod svobodnim soncem", je uvrščen med svetovno znane romane. Njegove povesti, katerih snov je zajeta iz kmečkega življenja našega naroda, kakor „Deklu Ančka" in ..Strici" ter mnoge druge so verna podoba slovenske duše. Pisane so kleno, v lepem jeziku in tako podane, da jih čitatelj ne more odložite, dokler jih ne prečita do konca. V svojih igrah kot so „Divji lovec", ..Veriga" in „Naša kri", je zajel slovensko dušo, iz njih dehti slovenska gruda, vonj slovenskega na-geljna, rožmarina in roženkravla, kakor pod oknom Borštnikove Jerice in Zavrtnikove Maj de. Njegove igre prehajajo od enega odru nn men način? Pri vsem tem pa nočemo niti omeniti družine. Ali si lahko n. pr. mladi izobraženec, ki izhaja iz uradniške družine, ustvari toplo domače ognjišče? Tu se stavijajo državi težke naloge, ki pa vendar niso tako težke, da se jih ne bi dalo na primeren način rešiti in zadovoljiti ttradni-štvo. Kako potrebna bi bila ustanova, ki bi ščitila interese uradništva in mu skušala priboriti boljše razmere in pogoje za življenje. Zato bi bilo nujno potrebno, dn se tudi uradniški stan vzporedi z ostalimi stanovi, ki uživajo v tem pogledu predpravice. Pozabilo se je, da je trudieija sinatrubi urud-ništvo za hrbtenico države. A danes? Danes se to dosledno |K)zab)ja in smatrajo nekateri uradnika le /a izkoriščevalca državne blagajne, ki nič ne dela in ob mescu prejme svojo ..lepo" plačo. Če bo uradništvo pošteno plačano, bo tudi svojo dolžnost vestneje in lioljše vršilo. Stanovi se organizirajo, zato je tudi za uradništvo skrajni čas. da doseže in «i Izboljšuje tiste pravice, ki mu gredo. cem drugega po vsej slovenski domovini in izven nje. Nismo še pri kraju njegove delavnosti. Govorili bi lahko še o njem kot uredniku »Mladike" in tajniku »Mohorjeve družbe". Govorili bi o njem, kot govorniku, ki je znal s svojo besedo užgati naša srca. Vso veličino Finžgarjeve narodočuteče duše spoznamo v njegovem značilnem borbenem izreku: »Kdor nam hoče vzeti naš materni jezik, proč z njim!" Ves narod se klanja njegovemu delu. Ponosen je, da mu je Previdnost naklonila moža, ki naj mu bo glasnik in vodnik. Naj živi še dolga leta! Spremlja ga ljubezen vsega naroda in posebno ljubezen mladine! Tekstilno delavstvo je zborovalo Izredne prilike so naložile delavskemu stanu ne malo brige obdržati svoj gmotni položaj. Od vseh panog pa je najbolj prizadeto tekstilno delavstvo. Nc samo, da so jim plače listale na višini normalnih razmer, v mnogih podjetjih te stroke je skrčeno obratovauje. V tovarni „Jugobruna" se že več mesecev obratuje samo po štiri dni v tednu. Predočimo si lahko, v kako težkem gmotnem stanju se nahajajo te delavske družine. Ze preje plača tekstilne stroke ni bila na dovoljni višini, ki je za prehrano in ostale potrebe človeka potrebno. Stalno naraščanje draginje na eni in skrčenje obratovanja na drugi strani, pa j« n-stvarilo naravnost obupen položaj. Centrale strokovnih organizacij so že pred mesecem započele akcijo v cilju izboljšanja razmer v tekstilni stroki. Plačilni odnosi se morajo prilagoditi sedanjim novim razmeram in omogočiti, da bo življenje tega delavstva vsaj znosno in ne tako obupno kakor je danes. Vse matice strokovnih organizacij so ob pomoči Del. zbornice sestavile nov osnutek kolektivne pogodbe za to stroko. Okrožje ZZD v Kranju je preteklo nedeljo sklicalo javno zborovanje tekstilnega delavstva. Kako je bilo to potrebno je dokazala u-deležba. Gornja dvorana je bila nabito polna tekstilnega delavstva, ki je pazno sledilo strokovnemu referatu o predlogih novo kol. pogodbe. Zastopnik centrale ZZD g. Jan je v eno-urnem govoru strokovno razčlenil ves osnutek in predloge, ki so jih stavili poedini krajevni odbori. V imenu ekspoziture pa je zborovanje pozdravil g. Gaser in priporočal delavstvu železno disciplino in medsebojno povezanost v mezdnem gibanju. Izjavil je, da bo Delavska zbornica kakor dosedaj tudi v nadaljnem razvoju tega gibanja z vso avtoriteto sodelovala za ugoden uspeh. Mi želimo, da bi tekstilno delavstvo v svojem prizadevanju izboljšanja gmotnih dohodkov imelo v tej akciji kar največ uspeha. G. Verdi- ob 40 letr.lei njegove »mrti Letos praznuje kulturni svet 40 letnico smrti enega nujvečjih komponistov in skladateljev oper G. Verdija. V proslavo tega velikega moža je naša opera v Ljubljani pripravila dve znani njegovi operi ..Traviato" in „Ples v maskah" Sodelovali so naši najboljši pevci ob spremljavi opernega orkestra. Predstave so v vsakem pogledu sijajno uspele, tako v nastopu pevcev in orkestra, kot tudi v sceneriji. Pred kratkim smo imeli priliko slišati na koncertu ljubljau. Matice predvajanje Verdijevega ..Rek\iema" v počastitev spomina pokojnega voditelja dr. Korošca. Z izvedbo vseh teh del je naš narod un najlepši način |>očas