i\ZN/Cyj 114^4 P O H III R II Z KMETIJSTVO IM ŽIVILSKA INDUSTRIJA n. sol. o. LETO XXVIII INTERNA IZDAJA PORTOROŽ, MAREC 1986 »Naš glas-« izdaja delovna organizacija Droga, Portorož. List urejuje uredniški odbor skladno s predpisi. Predsednica uredniškega odbora Majda VLA-ClC. Odgovorna in glavna urednica Albina ŠKAPIN. Tiska GDO Tiskarna Jadran 1986, v nakladi 2500 izvodov. List dobijo člani kolektiva brezplačno. Številka i SPOMLADANSKI UKREPI V OLJČNIH NASADIH Vinogradniki ponosno ugotavljajo letnike, ko dosegajo vina nadpovprečno kvaliteto, pri oljki beležimo te, ko drevo zaradi izredne zime trpi pozebo. Leto 1985 bo torej v črnem zapisano v spominu naših oljarjev. Lega, sorta, starost dreves in oskrba v času vegetacije, so vsi činitelji, ki vplivajo na stopnjo poškodbe, ki jo povzročijo nizke temperature na določeno drevo ali nasad. Stanje v oljčnih nasadih leto dni po pozebi je torej zelo različno. Mlada drevesa do šestega leta starosti so največ poškodovana s tem, da enoletni nasadi beležijo tudi 90% izpada sadik. Drevesa v rodnosti, stara po več desetletij, so različno prizadeta. Nekatera so v celoti propadla, druga kažejo poškodbe le na rodnem lesu in deloma na sekundarnih in primarnih mejah. Na splošno velja, da so vse oljke prizadete od nizkih temperatur prejšnje zime in od izjemnega sušnega obdobja, ki se je podaljšalo v jesenskih mesecih ter zmanjšalo vegetacijo na minimum. Različna stopnja pozebe narekuje torej različne agrotehnične ukrepe pri sanaciji oljčnih nasadov. Ko ugotavljamo sorte oljk v naših nasadih, zasledimo naslednje domače sorte: belico, črnico in bugo, iz Italije pa so bile uvedene še: leccino, asco-lana, frantoio. Od teh je najbolj odporna proti pozebi belica, najbolj občutljiva pa čr- To, da skušamo tudi pri nas narediti čim več na področju gojenja oljk potrjujejo priprave na postavitev rastlinjaka v Škocjanu pri Kopru. Del objekta, katerega površina v celoti bo 1600 m'3, bo služil vrtnarski proizvodnji, del pa poizkusni proizvodnji oljčnih sadik. Način razmnoževanja bo vegetativen, to je sistem podtak-njencev, ki daje gotovo sadiko v roku 18 mesecev. Namen poizkusne proizvodnje je jasen: pocenitev sadik in predvsem razmnoževanja avtohtonih sort kot je žlahtna belica, ki se odlikuje po odpornosti proti pozebi in visokem izplenu olja. Rok za postavitev enega dela objekta (postavljen bo v dveh fazah) je april 1986. Z obrezovanjem oljčnih dreves bomo pričeli po desetem marcu, oziroma tedaj, ko ni več nevarnosti nastopa nizkih temperatur. Način in obseg rezi bo odrejen od stopnje poškodbe posameznih dreves. Pretežno se bo izvajala sanacijska rez. Pri mladih in starih oljkah, ki so v celoti pozeble bomo odstranili nadzemni del do koreninskega vratu. Odbei'emo tri ali štiri lanskih poganjkov, ki se bodo cepili v mesecu maju in bodo osnova za rekonstrukcijo novega drevesa. Ostale poganjke odstranimo s tem, da pri starejših drevesih jih lahko obročkamo, zasujemo z rahlo zemljo ter cepimo, da si zagotovimo nekaj sadik za dosajevanje praznih mest v nasadu. Oljke, ki so bile poškodovane od mraza na rodnem lesu in do primarnih vej režemo nazaj, da obnovimo krošnjo. Vodne poganjke na primarnih vejah kot na deblu letos ne odstranimo v celoti, da se ne zmanjša preveč listna površina in asimilacija drevesa, ki je ponovno vegetiralo po pozebi. Olivno olje pridobiva na pomenu, kar potrjujejo veliki interesi v farmacevtski industriji ter prehrani. Olivno olje služi kot zdravilo pri vnetju želodca in črevesja, pri zdravljenju hemoroidov deluje tudi kot diuretik. Vsebuje vitamin E, ki povzroča oksidacijo in razgradnjo holesterola. Pospeševalna služba TOK »AG-RARIA« KOPER se obvezuje, da bo nudila strokovno pomoč pri sanaciji pozeblih nasadov. V ta namen se bodo organizirale praktične demonstracije obrezovanja ter cepljenja po proizvodnih območjih obale. Obvestila kmetovalcem bodo posredovana preko krajevnih skupnosti. Natančnejša navodila bodo na voljo tudi na 3. Zboru oljarjev, ki bo sklican v mesecu marcu v Kopru. Sestavila: Fabio KOREN Darko SEDMAK V spomladanskem času opravljamo obdelovanje zemljišča, gnojenje ter obrezovanje nasadov, letos izjemoma še cepljenje pozeblih dreves. V kolikor nismo utegnili v zimskih mesecih, nasad plitvo preorjemo in zadelamo hlevski gnoj, če je ta na razpolago. V začetku marca vršimo prvo gnojenje, drugi obrok bomo dali konec maja, po končanem cvetenju. Gnojila vedno zadelamo. Priporočene količine sadjarskega MPK so za mlada drevesa 0,50 kg po steblu, ki jih povečamo na 1,5—2 kg, če so ta v rodnem stanju. Načeloma velja, da za vsakih 10 kg pridelka damo drevesu po dva kilograma gnojila. Poudarek pri spomladanskem gnojenju damo dušični komponenti MPK gnojila. V maju vršimo le dognojevanje z dušikom 0,5 do 1 kg KAM po drevesu, odvisno od starosti in od pridelka. Letos je spomladansko gnojenje še posebej pomembno, da spravimo drevesa v dobro kondicijo, predpogoj za uspeh nadaljnjih ukrepov sanacije pozeblih oljk. Leto '85 je za nami — smo zadovoljni z rezultati ? Celotna delovna organizacija »DROGA« je v preteklem letu dosegla celotni prihodek v višini 36.217.876.290.— din, kar pomeni, da smo letni plan presegli za 41 odstotkov in obenem iztržili 97 odstotkov več kot v letu 1984. Glede na to, da je proizvodnja v obeh primerjalnih obdobjih večja le za 4 odstotke, je pretežni del porasta realizacije rezultat višjih prodajnih cen. Vendar pa ugotavljamo, da so tudi porabljena sredstva naraščala in sicer celo hitreje kot realizacija. Dohodek, kot razlika med obema kategorijama, ki je bil dosežen v višini 5.081.672.853.— din, predstavlja le 14 odstotkov celotnega dohodka. V primerjavi s planom je dohodek presežen za 34 odstotkov (celotni prihodek za 41 odstotkov), medtem ko primerjava 2\ letom 1984 ni možna. Med porabljenimi sredstvi so najhitreje naraščale obresti za obratna sredstva, saj smo zanje plačali preko 400 starih milijonov, kar je 1,25 več kot smo planirali in preko 2-krat več kot v letu 1984. Za obveznosti iz dohodka smo porabili 1.702.298.229.— din (prispevki, davki, obresti za kredite za osnovna sredstva, prispevki za DSSS in SOZD), kar je tudi 43 odstotkov več kot smo planirali. Izplačana masa za BOD v višini 2.759.623.530.— din je glede na leto 1984 višja za 93 odstotkov, istočasno pa so izplačani osebni dohodki za 37 odstotkov višji kot smo to predvideli po planu; sicer pa je tudi inflacija precej nad tisto, ki jo je predvidevala resolucija za leto 1985. BOD v primerjavi s celotnim prihodkom predstavljajo le 7,6 odstotka, medtem ko obresti do kreditov za obratna sredstva znašajo že 11 odstotkov celotnega prihodka. Za stanovanjsko izgradnjo smo izločili 139.194.769 din, za skupno porabo namenili 165.207.912 dinarjev in v rezervni sklad dali 145.200.155 din. Pri formiranju omenjenih skladov pa niso sodelovali vsi TOZD delovne organizacije. Nekateri TOZD iz čistega dohodka niso uspeli pokriti niti izplačanih BOD — to so TOZD Riba, TOZD Vinakras in TOK Agraria. Omenjeni trije TOZD: TOZD Delamaris, TOZD Sudest in delno TOZD Blagovni promet niso po ZR formirali sklada skupne porabe, zato bo potrebno ob sprejemanju plana koriščenja tega sklada, solidarnostno združevanje sredstev. Izgubo, ki so jo ustvarili omenjeni trije TOZD v skupni višini 312.978.987 din TOZD Riba 120.942.972 din TOZD Vinakoper 56.169.676 din TOK Agraria 135.866.330 din smo že pokrili iz sredstev rezerv in sicer: — v okviru delovne organizacije v višini 170.500.000 din, razliko pa, — s pomočjo drugih delovnih organizacij na Obali. Če od sredstev izločenih v poslovni sklad v višini 483.127.236 dinarjev odštejemo izgube, vidimo, da imamo na nivoju delovne organizacije pozitivne razlike le din 170.148.248. Tak rezultat pa nas nikakor ne more zadovoljiti, saj to pomeni, da je ostalo od celotnega prihodka — t.j. od 3.600 starih milijard le 0,5 odstotka. REZULTATI PO TOZD IN TOK PO ZR 1985 v 000 din Razporeditev TOZD/TOK Celotni prihodek Dohodek Čisti dohodek BOD o< cn' a o skladi ? Soline 835.455 606.577 473.484 157.948 315.536 Začimba 9.166.681 433.127 291.472 147.899 143.573 Sudest 2.214.740 211.305 103.857 91.795 12.062 Gosad 2.205.388 317.951 236.336 175.443 60.893 Argo 2.138.931 332.983 234.750 134.954 99.796 Delamaris 3.582.301 626.148 399.741 384.272 15.469 Riba 1.632.978 319.222 140.166 261.109 — Agraria 4.210.298 218.676 124.626 260.492 — Vinakoper 1.652.595 321.596 158.300 214.470 — Mlekarna 1.347.555 109.133 72.910 58.971 13.939 Vinakras 1.073.193 171.145 100.508 75.957 24.551 Kras MPI 4.153.949 481.559 345.221 192.536 152.685 Blag. promet 1.350.033 575.642 414.552 361.878 52.674 DSSS 653.779 356.608 283.452 241.899 41.553 DO Droga 36.217.876 5.081.672 3.379.375 2.759.623 932.731 IZGUBA 312.978 Index 85/plan 141 134 129 137 102 Index 85/84 197 — 176 193 124 Fizični obseg proizvodnje v letu 1985 TOZD proizvodne dejavnosti so v letu 1985 dosegli planiran obseg proizvodnje in ob tem realizirali proizvodnjo, ki je za 4 odstotke višja od tiste, dosežene v letu 1984. Oboje pa gre predvsem na račun večje predelave kave — le te smo v delovni organizaciji predelali in spakirali 2.550 ton več kot smo planirali in 2.750 ton več kot leto pred tem. Prvič pa je uspelo tudi TOZD SUDEST doseči planirano proizvodnjo riža, oziroma količine iz leta 1984 preseči za 445 ton ali 43 odstotkov. Letni plan proizvodnje so dosegli ali presegli: TOZD »ZAČIMBA« — index 165: presežena je le planirana količina kave, proizvodnja ostalih izdelkov pa precej zaostaja. TOZD »ARGO« — index 102: presežena proizvodnja juh za izvoz in paradižnikovega koncentrata, ostali izdelki so pod planom. MPI — index 121: presežen plan zakola živali v Klavnici Sečovlje. V vseh ostalih TOZD je proizvodnja nižja od predvidene in sicer: TOZD TOZD »■SUDEST« tov. index doseg, plana 93: nižja proizvodnja instan- »GOSAD« —■ index doseg, plana 78: pri vseh grupah izdelkov je proizvodnja nižja od planirane, še najbolj se planu približuje proizvodnja sladkorja, najbolj pa zaostajajo polizdelki za filter čaje. TOZD »DELAMARIS« — index doseg, plana 90: proizvodnja sardin in predjedi je kljub težavam z oskrbo z ribo dosežena skoraj 100 odstotno, precej nižja pa je proizvodnja ribjih paštet in fižola. TOZD »VINAKOPER« — index doseg, plana 91: tako pri pijačah, kot pri sadju beležimo 10 odstotni izpad plana. Pri sadju je ponovno največji izpad pri proizvodnji hrušk — suša. Pri pijačah pa je izpad pri stekleničenem vinu skoraj 30 odstotkov. TOZD MLEKARNA — index doseg, plana 98: pri tem je planirana količina mleka presežena, proizvodnja izdelkov pa nižja za 20 odstotkov. TOZD »RIBA« — index doseg, plana 72: pri ulovu rib ima TOZD skoraj 30 odstotni izpad plana. TOZD »SOLINE«: — odprema soli je realizirana 83 odstotno, pri tem se povečuje odprema 1 kg soli na račun zmanjšanja 50 kg pakiranja. — lastna proizvodnja soli na solinah v višini 11.000 ton je bila rekordna. PREGLED PO TOZD: (v tonah in 000 lit.) Indeks Grupa proizvodov Realiz. 1984 Plan 1 Realiz. 1985 85/84 85/pl. TOZD »Začimba« 3.462 3.725 6.132 177 165 TOZD »Sudest« 4.089 5.129 4.657 114 93 TOZD »Gosad« 2.263 3.467 2.700 120 78 TOZD »Argo« 3.697 4.020 4.105 110 102 TOZD »Delamaris« 7.762 7.776 7.058 92 90 Pijače (v 000 lit.) 7.002 6.991 6.356 91 91 Sadje 4.749 6.118 5.494 116 90 TOZD »Vinakoper« TOK »Vinakras« — Vino 2.956 2.757 2.650 90 96 TOZD »Mlekarna« 7.792 7.278 7.164 92 98 TOZD MPI »Kras« 6.148 4.806 5.844 95 121 Ulov rib 6.141 8.320 6.033 98 72 TOZD »Soline« — Odprema 12.929 14.450 11.964 92 83 DE Plan in analize Za delavce TOZD, TOK, DSSS na Obali je dne 6. 3. 1986 ob prazniku dneva žena bila kulturno-zabavna prireditev zelo pestre vsebine. Organiziral jo je sindikat delovne organizacije in financiral iz skupnih sredstev sindikata Droge. Znesek za to prireditev je v višini 100.000,— din. Vse delavce TOZD smo obveščali preko obvestil, plakatov in Radia Koper-Capodistria. Udeležba: Skupaj 43 ljudi! Novo vodstvo sindikata V prvih dneh februarja so sc sestali predstavniki OOZS iz vseh naših TOZD, TOK in DSSS ter konstituirali novo vodstvo sindikata v Drogi. O delovanju sindikata v preteklih dveh letih je izrečena dokaj ostra samo-kritika, da sindikat ni bil učinkovit, posebno ne pri najbolj pomembnih zadevah — izločitvah nekaterih TOZD iz DO ter konfliktnih situacijah. V poročilu so poudarili, da je to posledica neinformiranosti sindikalnih organizacij in tako neupoštevanje mnenja te najširše družbenopolitične organizacije. Spet drugi so menili, da gre za prvi mandat sindikata, prvi mandat v novi delovni organizaciji, ko se je sindikat pravzaprav spoznaval, nekako usklajeval metodo dela in da je pričakovati večji elan v naslednjem mandatu. PROGRAMSKE USMERITVE za delovanje Konference OO ZS delovne organizacije Droga za leto 1986/88 1. VOLITVE skupščinskih delegacij za četrto delegatsko obdobje — 1986/90 2. VOLITVE samoupravnih organov TOZD, TOK, DSSS in DO Droge za mandatno obdobje 1986/88 3. Skrb za usposabljanje novih delegatov in za njihovo uspešno izvajanje delegatskih dolžnosti 4. Aktivnosti sindikata pri končnem sprejemanju srednjeročnih in dolgoročnih planov razvoja TOZD, TOK, DSSS in DO Droge ter SOZD IIP Ljubljana in SOZD Timav Koper 5. Spremljanje rezultatov gospodarjenja in hitrejše uveljavljanje sistema delitve po delu 6. Javne razprave o vseh samoupravnih aktih, ki jih bomo sprejemali ali spreminjali v prihodnjem mandatu 7. Organiziranje in delovanje sindikatov v izrednih in vojnih razmerah 8. in vse ostale naloge, ki smo jih zapisali v SaS o organiziranosti in delovanju konference OO ZS delovne organizacije Droga Portorož. V PREDSEDSTVO KONFERENCE OOZS so izvoljeni: 1. Stanojevič Milena, OOZS TOZD Soline — predsed. 2. Turk Metka, »Jelka«, Vrhnika 3. Pribac Angel, OOZS TOZD Blagovni promet 4. Lušina Danilo, OOZS TOZD Delamaris — namestnik preds. 5. Barhanj Branko, OOZS TOZD Argo 6. Kodarin Narciz, OOZS TOK Agraria 7. Sever Jadran, OOZS TOZD Vinakoper 8. Orel Olga, OOZS TOK Vinakras 9. Kocjan Vlasta, OOZS TOZD Sudest 10. Rcbol Giorgina, OOZS TOZD Soline — blagajna V NADZORNI ODBOR so izvoljeni: 1. Ferfolja Alfonz, OOZS TOZD Začimba 2. Klcva Ana, OOZS TOZD Riba 3. Černe Jože, OOZS DSSS — Portorož 4. Abram Stanislava, OOZS TOK Agraria-Koper 5. Colja Hilda, OOZS TOZD Kras MPI Sežana Priložnosti bo precej. Stabilizacija gospodarstva, zaostreni pogoji pridobivanja dohodka, še vedno v padanju družbeni standard ljudi — letošnje volitve in kongresi — vse to daje sindikatu vrsto zahtevnih nalog. PREŠERNOVA DRUŽBA RAZPISUJE deset denarnih nagrad za najboljše poverjenike v letu 1986 v skupni vrednosti 360.000.— dinarjev in VABI K SODELOVANJU nove poverjenike —■ honorarne sodelavce za prodajo in zbiranje naročil za knjige. K sodelovanju vabimo večje število honorarnih — predvsem mlajših in komunikativnih sodelavcev vseh poklicev, ki imajo radi lepe slovenske knjige in jih želijo širiti med bralce. Poleg posameznikov v tovarnah, krajevnih skupnostih, knjigarnah, knjižnicah, šolah in drugih ustanovah lahko postanejo poverjeniki Prešernove družbe tudi osnovne organizacije sindikata, krajevne konference SZDL, društva in drugi, ki so pripravljeni zbirati naročila svojih članov. Poverjeniki dobe za stroške svojega dela materialno nadomestilo, sorazmerno z vrednostjo zbranih naročil, najboljši pa prejmejo vsako leto še posebna priznanja in denarne nagrade. Prijave pošljite na naslov: PREŠERNOVA DRUŽBA, LJUBLJANA, Opekarska 4/a, p. p. 9. / Dragica Mekiš Milena Stanojevič, predsednica Konference OOZS DO »Droga« Portorož Otvoritev odpremnega skladišča v Splitu Na domačem trgu oskrbujemo potrošnike preko naših odprem-nih skladišč. Skladiščni prostori so več alii' manj \v najemu pni naših komitentih. No, po dolgem času smo (tudi v naši DO začeli razmišljati o vlaganju 'investicijskega demarja v izgradnjo lastnega skladišča v Samoboru pri Zagrebu, vendar o tem drugič. Želimo vam predstaviti novo zgrajen skladiščni prostor v Splitu, v katerega smo se preselili V letošnjem januarju. Za skladiščna prostor, ki smo ga imeli v najemu pri DO »Prehrana« smo dobili odpoved. Zato smo začeli iskati drugo rešitev. Priznati moramo, da smo napeli vse moči za rešitev tega vprašanja, saj ni bilo kaj dosti ponudb niti izbire. Pa vendar sta prišli v ožji izbor dve varianti. Nakup skladiščnih prostorov, za kar ni bilo dovolj sredstev in tudi prostor je bil v naselju ali pa sovlaganje oziroma kreditiranje. Odločili smo se za skupna vlaganja izgradnje novega skladišča. S predstavniki DO »Koteks« iz Splita, kateri so predvsem bili zainteresirani za odkup surovih kož, smo se dogovorili tudi za sovlaganje, odnosno kreditiranje izgradnje novih skladiščnih kapacitet v industrijski coni v Splitu. Dogovorili smo se za sovlaganje za izgradnjo novega skladišča, ki ga gradi DO »Ko-teks« s tem, da inam odstopijo 800 m2 skladišča za dobo najmanj 10 letj Obojestransko je bil podpisan SaS o združevanju dela in sredstev za večanje materialne osno- ve dela dn udeležbe v skupnem prihodku. S tem smo postavili temelj za dolgoročno rešitev odpremnega skladišča v Splitu. Na otvoritvi skladiščnega objekta so se predstavniki obeh DO dogovorili, da medsebojne odnose še poglobimo in razširimo tudi na druge dejavnosti, saj je »Ko-teks« trgovska DO. Objekt je zgrajen ob železniški progi. Predvidena je tudi postavitev industrijskega tira do objekta. Manipulativni prostor pred skladiščem je dovolj velik tudi za sprejem naj večjih kamionov. Zaposlenih je sedem delavcev, od tega vodja skladišča, knjižničarka, trije skladiščni manipulanti in dva voznika tovornih vozil Zastava 4 T. V tem skladišču želimo posodobiti manipulacijo z nakupom viličarja. S tem bi dosegli pale-tiziran način dela. V tem kompleksu pa smo uredili tudi pisarniško-sprejemni prostor. Uporabljal se bo za eventuelne sestanke, predvsem pa za sprejem in vodenje razgovorov z našimi kupci. Z otvoritvijo tega skladišča smo ustvarili boljše pogoje za plasma naših izdelkov na tem področju, saj je skladišče dovolj veliko, da sprejme zadostne količine naših proizvodov za potrebe prodaje. KNEP Brane NASLEDNJI PRISPEVEK JE: DOBRONAMEREN! Samoupravna delavska kontrola - kdo ALI LAHKO SAMOUPRAVNI DELAVSKI KONTROLI V NASI DO »DROGA« REČEMO »družbeno nadzorni organ«? Na začetku že povem, da me pri tej mini anonimni anketi ni zanimalo, kako je s to rečjo v drugih DO... — še manj pa, da tudi drugje ni nič boljše. Pa brez zamere. V naših TOZD, TOK, DSSS (razen TOK Agraria) poteka dveletni mandat v prvem tromesečju tega leta. O ne-delovanju teh samoupravnih organov, izvoljenih z večino glasov vseh delavcev se domala nič ne sliši, ne govori, ne piše. Da vsaj nekoliko prekinemo ta molk, smo se odločili izvesti mini anonimno anketo. Cilj je skromen ali pa ne ■— ugotoviti ali naše SDK poznamo, ali vemo, da so ne/aktivne — predvsem pa v razmislek pred novim mandatom samoupravnih organov. V sleherno TOZD, TOK, DSSS smo poklicali direktorja, predsednika sindikata in predsednika SDK. Povprašali smo samo tole: 1. Ali vedo, kdo je predsednik SDK v njihovi temeljni organizaciji? 2. Kolikokrat sc je SDK sestala? Zadeva, ki jo opisujem ni le žalostna — po svoje je tudi smešna. Namreč, ko sem se pogovorila z enim direktorjem, je lc-ta hitro poklical drugega in ga opozoril, naj se pozanima, kdo je predsednik SDK v njegovi TOZD... — češ, da ga bo to nekdo spraševal. »Opozarjam« direktor je poznal ime »svojega« predsednika SDK, zelo mirno mi je zdrdral, kar sem hotela vedeti... da je bil opozorjen sem zvedela kasneje, a vseeno je bilo kar smešno. Tretja oseba v tej »smcšnici« (mimogrede predsednik ene od DPO) mi je zelo resno pogledal v oči in dejal: »ALI NUJNO MORAŠ NAREDITI TO ANKETO?« Kakšni so bili rezultati naše mini ankete? POSLOVODNI ORGANI — direktorji: 5 direktorjev je ime predsednika SDK povedalo gladko in točno (eden od teh je bil predhodno opozorjen, da bo to vprašan!); 2 direktorja sta pohitela spraševat okolico in nato odgovorila pravilno; 1 direktor je neposredno odgovoril, da ne' ve; 2 direktorja sta povedala nepravilno ime predsednika SDK; 2 direktorja sta povedala sicer točno ime, le da se imenovana predsednika s tem nista strinjala; Od 6 članov KPO smo povprašali le 4, in sicer zato, da bi ostalo kaj upanja v dveh nevpra-šanih. Torej od štirih članov KPO odgovora niso vedeli trije, eden pa mi je dejal, da on ni! — Odgovorila sem mu, da tudi jaz nisem! Hec sicer mora biti, vendar ... Na vprašanje ali se je SDK sestala v svojem mandatu, so poslovodni organi odgovorili (tisti seveda, ki so za ime vedeli), da enkrat ali dvakrat. Eden od direktorjev, ki mi je sicer povedal ime predsednika, a se imenovani predsednik ni strinjal, češ da to on ni in je na dolgo in široko razlagal, kolikokrat da se je SDK sestala, kaj so vse obravnavali, vendar, da SDK ni učinkovita, da se ukvarjajo le z drobnimi zadevami... Pri tem primeru želim povedati, da je tudi predsednik sindikata te TOZD odgovoril, da ni predsednik tisti, ki ga je imenoval direktor, kajti SDK se sploh ni konstituirala. Ostaja nam vprašanje: s katerim organom je tov. direktor zamenjal SDK? Predsedniki sindikata: 7 predsednikov sindikata je odgovorilo pravilno, kdo je predsednik SDK; 1 je odgovoril nepravilno; 2 nista vedela; 1 predsednik je pravilno povedal, da se SDK še ni konstituirala; 2 predsednika sta bila žal, nedosegljiva. Tudi predsedniki sindikata niso preveč zgovorni o delovanju SDK. Povedo, da so se sestali enkrat ali dvakrat, da so obravnavali rezultate gospodarjenja in konec! Ena od predsednic sindikata mi je ogorčeno dejala: Ježcš Marija, ali tega ne veš — kdo je predsednik SDK v našem TOZD? Jaz že vem, ampak tebe sprašujem —• ona ni vedela! V eni TOZD sta tako direktor in predsednik sindikata enotno trdila, da je predsednik SDK ta in ta. »Obtoženi« je odločno odklonil, da on ni — po dolgem tavanju sem le ugotovila; Ugotovljeno je, da imamo že blizu 120 publikacij, ki obravnavajo samoupravno delavsko kontrolo iz najrazličnejših vidikov. Odgovori predsednikov SDK: 8 predsednikov je vedelo, da so predsedniki SDK; 2 se nista strinjala, da sta predsednika, čeprav sta se v enem primeru zanj »izrekla« in di- rektor in predsednik sindikata, v drugem pa samo direktor; izkazalo se je, da sita v zmoti bila direktorja in sindikat, ne pa predsednika SDK ... 2 žal nismo moglj dobiti (enkrat na terenu,[deljen čas, itd.). Prav zanimiv je bil pogovor z enim predsednikom SDK, ki me je ostro kritiziral, ko sem mu dejala, da bo anketa anonimna. Rekel je, da moramo o tem javno in odločno spregovoriti. Njegova SDK se je na začetku redno sestajala. Potem so omagali: zakaj? Zato, ker zmanjka znanja, moči, da o spodbudi koga drugega npr. DPO niti ne govorimo! Tudi v primerih, ko domnevaš, da je neka zadeva nepravilna — dobiš »primerno« obrazložitev in kaj potem? Trud je bil zaman. — Le kdo bi dolgo vztrajal? Skratka, ljudje omagajo. Rad bi delal, a vidi, da ne gre — zato je tudi proti anonimni anketi. Eden od predsednikov SDK je dejal, da le-ta ne prejme nobene pobude od nikoder. Zgleda, kot da je vse v redu. Sam je premalo seznanjen, enkrat je obiskoval seminar na občini. V eni naši zelo »simpatični« TOZD — kamor vsi gremo radi na obisk! — je predsednik SDK vodil z mano takšen dialog: — Na vprašanje kdo je predsednik je dejal, da mora preveriti — in ko je preveril (verjetno mu je šepnila tajnica, ampak ne morem trditi) je dejal, da je predsednik ON! Glede delovanja SDK pa je menil, da jo lahko enotirno z znanim rekom: KJER NI TOŽNIKA NI DOLŽNIKA. V nadaljevanju pa je menil, da jemlje stvari v celoti ali nič! Meni, če bi se SDK lotevala zadev do konca, bi sprožila tudi hude poslovne probleme — Na moje vprašanje, ali se mu ne zdi, da bi to vendarle morali enkrat narediti, je odgovoril, da je v to prepričan! In kdo bo to naredil, sem vztrajala? SAMO RAZMERE, je dejal, SE TEŽJE RAZMERE V NASI DRUŽBI. Predsednik SDK v naši DO je bil odločnq nezgovoren. Na vprašanje, kdo je predsednik, je dejal — jaz, kolikorat se je sestala — Nobenkrat! Zakaj, sem vztrajala naprej — Nobenkrat in brez besed —• je še pribil. ZAKLJUČEK: V poročilu družbenega pravobranilca samoupravljanja Koper je za delovanje SDK v delovnih organizacijah naše regije v letu 1984, med ostalim, rečeno tudi tole: »Ugotavljamo, da SDK niso dovolj zaživele, pri čemer je vzrok ali kaj je to? iskati bodisi v neustrezni in nestrokovni sestavi komisij, pa tudi v tem, da ne dobe ustrezne podpore in pomoči DPO. Prav-tako je pobud komisijam SDK premalo, pri čemer je vzrok tudi v kasnejšem šikaniranju delavcev, ki se obračajo na družbenega pravobranilca samoupravljanja. V letu 1985 bo nujno več sodelovanja s komisijami SDK in vzpodbujanja pri njih nadzoru nad zakonitim izvajanjem samoupravno sprejetih odločitev v OZD«. .. Morebiti bi pa vendarle bilo dobro, da nas rezultati ankete — neprijetno presenetijo?! Ali pa ...? Anonimno: Dragica Mekiš Srečanje dopisnikov UREDNIŠKI ODBOR GLASILA »TIMAV« JE ZADNJEGA FEBRUARJA ORGANIZIRAL SREČANJE DOPISNIKOV V GLASILO TIMAV IN NAS GLAS. Udeležba je bila več kot skromna. Žalostno je, da se srečanja niso udeležili niti vabljeni predstavniki sindikata, ne poslovodni organi. Za našo delovno organizacijo sta »čast« reševala ena sama dopisnica ter predsednik KPO, tov. Miran PETRINJA, ki sta se edina udeležila srečanja. KRITIČNO je izzvenelo, da se srečanja ni udeležila niti glavna in odgovorna urednica NAŠEGA GLASU. Ne glede na to, so prisotni v dveurni razpravi razčlenili vrsto, sicer že dobro znanih ovir, ki so nam vsem skupaj napoti, da bi delovni ljudje bili čimboljše in seveda pravočasno — obveščeni! Že znano dejstvo je zopet stopilo na površje — odgovorni za posredovanje informacij v objavo tega ne počno! Druga ugotovitev, nič manj pomembna — sindikat bi moral sproti ugotavljati pomanjkljivosti v sistemu obveščanja oziroma ZAHTEVATI pravočasne in objektivne informacije. Osrednja odgovornost ostaja na Uredniških odborih. Ti so v prvi »bojni« vrsti in tudi v prihodnje bomo obveščeni toliko in tako kot se, bodo potrudili ravno Uredniški odbori. Srečanja dopisnikov naj bodo tudi v prihodnje. Namenjena so usposabljanju za pisanje v naša glasila, sta med ostalim poudarila tudi gosta srečanja — tov. Dušan REBOLJ in Peter ŠTE-FANIČ iz Delavske enotnosti v Ljubljani. Navsezadnje, tudi pri obveščanju delavcev se stvari vendarle premikajo, vrtijo — enkrat boljše, drugič slabše — a vendarle. Dragica MEKlS ARGO V PRETEKLEM LETU Nekoč je nekdo izmed nas napisal: »TOZD ARGO je sicer v marsičem v prednosti pred ladjo Argo« — ladjo neustrašnega pustolovca Jazona, o katerem govori starogrška bajka, »ko je namreč Jazsn zašel z morja in pričel pluti po rekah, ni imel pojma, kam ga nese; za ARGO pa ss dobro ve, kam pleve«. V kolikor bi danes primerjali TOZD ARGO z ladjo Argo, TOZD ne bi imela toliko prednosti, saj smer njenega razvoja ni dovolj jasna. S poslovanjem TOZD ter s težavami, ki so se srečevali delavci ARGA v preteklem letu, sem se seznanila v pogovoru z direktorjem TOZD tov. KOKALJEM. Kljub temu, da podatki o doseženi proizvodnji v TOZD v letu 1985 prikazujejo presežek plana (za 2 odstotka) je tov. KOKALJ izrazil nezadovoljstvo glede same proizvodnje. Plan proizvodnje so v ARGU res presegli, toda na račun izredno povečanega izvoza juh v SZ, saj so namesto planiranih 5001 izvozili 1.435 t juh. Kaj to pomeni? To daje TOZD določeno nesigurnost. Plan proizvodnje za domači trg (razen paradižnikovega koncentrata) je bil dosežen le 75 procentno, izvoz na VZHOD pa ni zagotovljen tudi v bodoče. Ta zavisi od pogodb, ki jih zunanjetrgovinska podjetja sklepajo' z Rusijo kot blagovno menjavo. Težave, s katerimi se srečujejo v ARGU, so težave, ki pestijo vse predelovalce hrane v Jugoslaviji in so kompleksnega značaja. V lanskem letu v ARGU ni primanjkovalo surovin, toda njihove cene in cene embalaže so rasle prehitro, da bi jih prodajne cene proizvodov dohitevale. S povišanjem le-teh pa tudi ne bi bilo konec težav. S pretiranim povišanjem cen bi se poraba proizvodov na trgu zmanjšala, zaloge bi se zvečale, zmanjšala bi se proizvodnja. Da so težave številne in zapletene dokazujejo ogromne obresti, ki jih morajo v TOZD plačevati na zaloge surovin in gotovih izdelkov ter embalaže, ki jo mora TOZD nabavljati v večjih količinah, ker jih izdelovalec v manjših količinah ne proizvaja. Prav tako so neizbežne zaloge sezonskih surovin, ker le-te zagotavljajo kontinuiteto proizvodnje in možnost prilagajanja potrebam trga (za primerjavo: v lanskem letu so v 9-mesecih obresti znašale 10,5 odstotka celotne realizacije, osebni dohodki za 5,5 odstotka celotne realizacije). Neenakomerna proizvodnja (v določenih mesecih je več dela) in s tem premeščanje delavcev iz ene proizvodne linije na drugo, negativno vpliva na produktivnost, ker se mora delavec prilagajati novi situaciji. Poleg tega se v ARGU vse bolj srečujejo s problemom zaposlovanja novih, delavcev. Stare delavke odhajajo v pokoj, mladi pa iščejo delo tam, kjer so pogoji boljši. Tako se v ARGU zaposlujejo le taki, ki nimajo drugih možnosti, to so predvsem nezaposleni delavci iz drugih področij in so brez stanovanja. Problemi pa niso le proizvodnega značaja. Tov. KOKALJ je poudaril, da številne težave izvirajo iz nepovezanosti TOZD z DSSS. Dejal je: »TOZD ima malo vpliva ali skoraj nič na delovanje posameznih služb. Reakcije so počasne, z združevanjem raznih dejavnosti pa je pozornost DSSS usmerjena na tisto TOZD, kjer je to nujno potrebno, ostale TOZD pa zanemarja.« Tov. KOKALJ je navedel primer prodaje KETCHUP-a — tekočega dodatka jedem, ki ga proizvajamo edini v Jugoslaviji: v letu 1984 je proizvodnja KETCHUP-a v primerjavi z letom 1983 porasla za 50 %, v letu 1985 pa je bila za 20 % nižja kot v letu ’84. Vzrok za tak porast proizvodnje v letu ’84 je bil verjetno v tem, da je to leto na trgu primanjkovalo paradižnikove mezge. V planu za leto ’8a je bila predvidena večja agresivnost pri reklamiranju, seznanjanju potrošnikov z uporabnostjo tega proizvoda, od vsega tega pa ni bilo ničesar storjeno, kar je seveda vplivalo na manjšo prodajo in na padi proizvodnje. Prav tako je premalo agresivnosti pri reklamiranju juh. Pojem argo-juhe je še vedno močan tako, da bi z večjim propagiranjem dosegli večjo prodajo na domačem trgu in ne samo 1701, kolikor jih danes gre v prodajo. V TOZD smo dosegli določeno kvaliteto izdelkov, dovolj dobro, tudi pri izdelavi napitkov za avtomate, zato je izdelan tudi program predstavitve napitkov na trgu, ki pa še ni realiziran. V letu 1985 ni bilo težav s preskrbo paradižnikovega koncentrata, zato je bila proizvodnja skoraj enkrat večja kot v letu 1984, ko je primanjkovalo paradižnika. TOZD ARGO se je, ravno zaradi redne oskrbe s surovino, vključil v program pridelave industrijskega paradižnika, ki ga je sprejela TOK AGRARIA. Odločili smo se za sofinanciranje nabave nove linije za predelavo svežega paradižnika v PODRAVKI Umag. Smatrali smo namreč, da na slovenskem in hrvaškem delu Istre zadostuje ena linija za predelavo, postavitev dveh linij na tako kratki relaciji bi bila nesmiselna in izredno nerentabilna. Pri podpisovanju aktov o sofinanciranju linije je bilo dogovorjeno, da bo do leta 1990 TOK AGRARIA zagotovila za predelavo 8000 t industrijskega paradižnika. V kolikor pa bodo plani realizirani tako kot sedaj, pa je vprašanje, če so sredstva smotrno vložena. TOK AGRARIA je za leto 1985 namreč planirala pridelati 20001 industrijskega paradižnika za predelavo. Dejansko pa je bilo predelanega le 720 1, od tega pa komaj polovico industrijskega paradižnika. Res je, da je bila v letu 1985 izredna suša, ki je povzročila manjši pridelek, v ARGU pa so prepričani, da le ni bil ves pridelan paradižnik predan TOK-u, oz. v predelavo. Plani tehnološke sanacije in razvoja TOZD ARGO se vključujejo v družbeni plan občine Izola, v katerem se predvideva, da bi se po letu 2000 TOZD preselila iz lokacije, na kateri se danes nahaja, v mestno-industrij-sko cono. Do tega leta pa bi tovarno obnavljali le parcialno. Tako se v okviru IPR, v sodelovanju s TOZD ARGO, pripravlja program obnove celotnega oddelka juh, in sicer prostorsko in tehnološko. Program naj bi bil zaključen v letošnjem letu. Zaradi priprav na tehnološko sanacijo, ki naj bi bila izvedena v srednjeročnem obdobju, v ARGU trenutno ne razmišljajo o novih proizvodnih programih, ki zahtevajo večje investicije. V preteklih letih so v TOZD glede na možnosti, ki jim daje postrojenje za izdelavo KETCHU-P-ov že predlagali razširitev proizvodnje na zelenjavne prelive. Toda zaradi križanja interesov O nakupu V naših samoupravnih aktih, tj. Pravilniku o reševanju stanovanjskih zadev TOZD, TOK in DSSS je določeno, da na podlagi določil Zakona o pogojih za odprodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini, se lahko odprodajo stanovanja oziroma stanovanjske hiše, ki so v lasti temeljne organizacije, delavcem v delovnem razmerju ali drugim osebam, če je to v interesu temeljne organizacije. Sklep o razpisu javne dražbe, ki se sprejme na pobudo imetnika stanovanjske pravice, sprejme delavski svet TOZD—TOK oz. DSSS ter določi izklicno ceno in prodajne pogoje. Za delavce zaposlene v DROGI, ki želijo odkupiti stanovanje, so pogoji za odplačilo naslednji: osebni polog ne sme biti nižji od 25 % prodajne cene stanovanja in ga je treba poravnati v roku 30 dni po pravnomočnosti kupne pogodbe, ostali del zneska pa lahko delavec-kupec obročno odplačuje. Doba odplačevanja je do 20 let s 5 % obrestno mero s tem, da se po 5-ih letih odplačevanja mesečna anuiteta zviša za 12 % in s tem ustrezno skrajša doba odplačevanja posojila oziroma kupnine. Kupec, ki ima stanovanjsko pravico, oziroma stanuje v našem stanovanju in ne združuje delo v naši delovni organizaciji, mora celotno kupnino plačati v 60-ih dneh od dneva pravnomočnosti kupne pogodbe. Možnost odkupa stanovanja imajo tudi delavci, ki so se upokojili v naši delovni organizaciji. Za te kupce so pogoji odplačevanja naslednji: 50 % kupnine mora kupec poravnati takoj po nastopu pravnomočnosti pogodbe, ostali del pa lahko poravna najpozneje v roku dveh let s 5 % obrestno mero. Vsi stroški prodaje stanovanja bremenijo kupca. V letu 1985 smo do meseca avgusta prodali štiri stanovanja, ko pa je bila sprejeta sprememba in dopolnitev Zakona o davku na promet nepremičnin, objavljena v Uradnem listu SRS št. 27 z dne 26. 7. 1985, je zanimanje za odkup stanovanj zelo porastlo. TOZD in DO — IPR, ki je na podlagi tržnih raziskav zagovarjala prehod, oz. razširitev proizvodnje na sladke prelive, niso bili omenjeni predlogi realizirani. V TOZD so mišljenja, da bi bili solatni prelivi za trg veliko bolj interesantni od sladkih zato, ker podobnih na domačem trgu ni (sladke prelive izdeluje EM-BA). V dolgoročnih planih razvoja TOZD ARGO je predvideno, da bi v TOZD prešli tudi na predelavo ovčjega mesa. Tržne raziskave še niso bile opravljene, zato se v TOZD nočejo odločiti za ta program, ker ni raziskan niti plasman ovčjih izdelkov niti surovinska baza. Potrebno bo le uskladiti interese, kajti, kot je zaključil tov. KOKALJ, če pri nekem proizvodu ni usklajenosti med TOZD in DO o njegovem razvoju, proizvodnji in prodaji, potem tak proizvod ne more uspeti. Pripravila: MAJDA VLAClC MARTIN KOKALJ stanovanj Sprememba in dopolnitev tega zakona določa naslednje: »Ce gre za prvo prodajo stanovanjske hiše ali stanovanja kot posameznega dela stavbe občanu, se prizna oprostitev davka na promet nepremičnin pod pogojem, da kupec oziroma njegov zakonec nista lastnika vseljive stanovanjske hiše ali stanovanja, katerega površina presega 120 kvadratnih metrov.« Pregled izvršenih postopkov prodaje stanovanj DO DROGA v obdobju september '85—januar 1986 TOZD »Blagovni promet«: 6 trisobnih, 1 dvosobno, 1 enosobno DSSS: 1 štirisobno, 2 trisobna, 1 enosobno TOZD »Začimba«: 2 trisobni stanovanji TOZD »Vinakoper«: 2 stanovanji TOK »Agraria«: 2 stanovanji TOZD »Riba«: 3 stanovanja TOZD »Delamaris«: 5 stanovanj V vseh primerih so bili kupci dotedanji imetniki stanovanjske pravice. Za primer naj navedemo, da je v stanovanjski fond TOZD BLAGOVNI PROMET s prodajo 10-ih stanovanj v letu 1985 priteklo cca 12.700.000,— din in bodo na razpolago v letu 1986, v stanovanjski fond DSSS pa s prodajo petih stanovanj] cca 6.000.000 din. Zanimanje za odkup upada, saj je povprečna gradbena cena za kvadratni meter stanovanja, katero odloča z odlokom vsako leto posamezna občina, v zadnjem četrtletju leta 1985 porasla za 1,9656 %. Kaj je to pomenilo v piranski občini? Za leto 1985 je bila določena povprečna gradbena cena stanovanja din 44.475,— z upoštevanjem korekcije cene z indeksom podražitve 1,9656 pa je ta znašala ob koncu leta 1985 din 87.420,—. S prodajo stanovanj se v stanovanjski fond TOZD vrne vsaj del sredstev, s katerimi se skuša pomagati tistim delavcem, ki nimajo rešenega stanovanjskega problema, teh pa je iz leta v leto več. Marija BRATINA Problematika tržnega komuniciranja Tržno komuniciranje kot sestavni del marketinške funkcije, oz. ožje opredeljeno Pospeševanje plasmaja in ekonomska propaganda ima tudi v naši DO samo en cilj — pridobiti naklonjenost potrošnika. Pri opravljanju te dejavnosti opravljamo aktivnosti preko katerih naša DO želi, da bodo njeni proizvodi znani potrošnikom in sicer preko koriščenja komunikacijskih medijev, ter osebnim in neosebnim prepričevanjem s ciljem, da se zagotovi povpraševanje po naših proizvodih. Pri ekonomski propagandi, koristimo predvsem sledeče posrednike naših sporočil: — televizija — radio — oglasni prostori v revijah in časopisih — katalogi — reklamni (material (značke svinčniki, bloki) ... Pri pospeševanju plasmana koristimo predvsem sledeče možnosti: — nastope na sejmih doma in v tujini — prezentacije in degustacije (hoteli, šole, množične prireditve, trgovine...). Pri optimalnem in racionalnem delovanju tega dela marketinške funkoije, moramo znotraj DO zagotoviti nemoteno delovanje ostalih funkcij ((nabava, proizvodnja, prodaja, distribucija), da lahko zagotovimo uspešnost posameznih akcij. Pri oblikovanju odločitev o posameznih akcijah za določene proizvode v DO, velja predvsem za proizvode za katere smo ugotovili možnost večje prodaje, zagotovili surovine in embalažo, proizvodne kapacitete ter spoznali1, da bi lahko z reklamno akcijo bistveno vplivali na odločitev potrošnika, da sega po naših proizvodih, največkrat znotraj DO in TOZD naletimo na težave pri določanju višine finančnih sredstev potrebnih za izpeljavo akcije Ekonomske propagande. Razumljivo je, da se v sedanjih pogojih gospodarjenja — inflacija, visoki stroški materialov ras|t odvisnih stroškov... vedno težje odločamo za dodatna vlaganja, katerih efekt je najtežje oz. najlažje merljiv. Vendar je Skrajni čas, da pri razmišljanjih o EP začnemo govoriti o investicijah v tržišče in potrošnika. Morda nekaj besed o strategiji komuniciranja naše DO. Pri (oblikovanju sporočil smo se predvsem usmerili na eno — proizvodi prihajajo iz Droga Portorož si ciljem: — učvrstitev imagea (dobrega imena) DO — vzbuditi interes za ostale proizvode Droga Portorož — prepričati potrošnika o kvalitetnih in zanimivih proizvodih. Naj večji problem pri izvajanju EP akcij je planiranje stroškov po TOZD, kajti upoštevati moramo akumulativnost posameznih TOZD in njenih proizvodov. Posamezne TOZD se težko odločijo nameniti večja sredstva za EP, zato je premik za obdobje 1985 do 90 — 0,5 % od Skupnega prihodka velik napredek, kajti vlagali bomo lahko v pospeševanje prodaje proizvodov kateri kratkoročno niso »vlečni konji-« vendar bodo dolgoročno postali. Nekaj podatkov o cenah EP 86: — predvajanje ina TV (10’ oz. 30’ film) 30 — 60.000,00 din — predvajanje radio 1 X 2.000.00 din — oglas v reviji oz. časopisu 200.000 — 300.000 din Akcija katera naj bi imela učinek in opravičila vlaganja mora trajati vsaj 45 dni; kar za področje SFRJ pomeni: — 6 TV študijev — 6 radio študijev — cca 20 revij in časopisov Planirane akcije: — TV — IX dnevno X 45 dni (SFRJ) — radio 2 X dnevno X 45 dni (SFRJ) — oglasii — tedensko — 16 X 10 revij — dnevniki — 6 X 20 dnevnikov — TV — 20’ film SFRJ 18.000.000.00 — radio — SFRJ 1.800.000,00 — oglasi — SFRJ 3.200.000,00 23.000.000,00 Prepričani smo, da bomo z novim načinom financiranja ekonomske propagande lahko uspešnejši, kajti sredstva bomo poizkušali vložili v 3—4 močne akcije letno in s tem dosegli opazne premike v plasmanu naših proizvodov. Clan KPO za marketing in blagovne tokove Alfonz Eferl i Predstavitev vin - letnik 1985 Dne, 17. 1. 1986 smo v kleti TOZD VINAKOPER predstavili vsa vina letnik 1985. Tiskovne konference so se udeležili predstavniki slovenskih časopisnih hiš in predstavniki Radia Koper. Namen konference je bil: — predstavitev vin letnik 1985 — zdravilni učinki rdečih vin — »kultura pitja«. Ob strokovni razlagi enologa smo poizkušali vsa vina TOZD VINAKOPER Malvazijo, Rose, Merlot, Kabernet, Refošk. Ugotovljeno je bilo, da so vina letnika 1985 ena boljših v zadnjih desetletjih. Poleg odlične cvetlice in bogate barve jih odlikuje harmonična kislina, izredna polnost in značilna sortnost. Spregovorili smo o koristnosti pitja vin, ki je bilo predstavljeno na »12. Mednarodnem sejmu vinske opreme« v Miiilanu med 12. in 17. novembrom 1985. Dne 15. novembra je bila v okviru sejma okrogla miza na temo: »Vino in zdravje — beseda zdravnikom«. »Vino ni enostavna alkoholna sestavina proizvedena s fermentacijo sladkorjev v grozdju. Vino je sestavina bioloških substanc, razen vode, alkohola, glicerina, B vitaminov, vitaminov C, mineralnih elementov: vode, kalcija, kalija, magnezija, fosforja, železa... Poseben pomen polifeno-lov — v veliki meri zastopani v rdečih vinih — vsebovani pigmenti antocianov, tanini... V teh poliifenolih ,so bile odkrite vsebnosti baktericidov, vitaminov, ki ščitijo kapilare in antiholesteroli. Posebne raziskave so pokazale, da je v vinu čez 400 organskih in anorganskih sestavin. Dr. BUSINCO ugotavlja, da dva, tri kozarce vina ob jedi ugodno vplivajo na prebavo in pretok krvi.« Doktor THORNTON s klinike iz Bnistola ugotavlja: »Z raziskavami so prišli do spoznanj, da je zaželjeno popiti pol litra vina na dan ob obedih (jedeh), kar povečuje v krvi prisotnost lipo-proteinov, ki preprečujejo nastanek holesterola in prečiščujejo kri.« Vsekakor pa nam mora biti jasno: »Pravilno trošiti vino in v primernih količinah, pomeni več zdravja iiin ugodnega počutja.« MAKLIC Ivan IZ NAŠEGA Življenja Sem zakrknjen samec. Priznam. Ampak, če bi mi delovna organizacija »Droga« dodelila vsaj eno družinsko stanovanje — niti ne dveh! Ce bi mi financirala fantovščino — pa tudi če ne v romantičnem obmorskem ribjem lokalu med oljkami — bi se hitro oženil! In po novem porodniškem — bi še kakšnega državljana rodil! Prisežem! Zakrknjeni samec Kratek pregled zdravilnih rastlin košaric (Asteraceae) Odkup prodaja in predelava zdravilnih zelišč je pomembna dejavnost DO DROGA, saj zajema tri TOZD (Sudest, Gosad in Začimba). Opraviti imamo z velikim izborom zelišč, tako po številu vrst, kot po količinah. Med vsemi vam predstavljamo le eno skupino. Začel bi z družino KOŠARIC (ASTERACEAE), ki je po številu vrst (20.000), najštevilnejša med d vok a lični c a mi. Mednje sodijo znane im uporabne rastline. Naj navedem le nekatere: arnika, kamilica, regrat, rman, pelin, planika, sončnica, marjetica, artičoka. To so eno, dvo ali večletna zelišča, redkeje polgrmi z mlečnim sokom ali pa brez. Razširjene so po celem svetu. Značilen je cvet KOŠEK, ki\ je isesltavljen iz več cvetov (socvetje), daje pa videz enega samega. Cvetovi v socvetju so različno oblikovani — cevasti (dvospolni) — jezičasti (enosipolni ali sterilni) Ostala (slovenska imena: jer-manec, arman, armanc, škoro-celj, mezinec, škorotec, roman-cvet... Uporabljamo cvetočo rastlino — Herba Millefollii. • Raste po travnikih, ob poteh, ograjah in njivah — po vsej Sloveniji. Cveti od junija do novembra. Učinkovine: eterično olje (vsebuje azulen) čreslovine grenki glikozid Delovanje in uporaba: AMA-RUM, STOMACHICUM, AD-STRINGENS CHOLERETICUM — pri prebavnih motnjah in krčih — zaustavlja notranje krvavitve — celi rane 1. prerezana glavica s cevastimi in jezičastimi cvetovi. 2. dvospolni jezičasiti cvet. 3. ženski cevasti cvet. 4. cvet sončnice. 5., 6. plod. 1. CEVNICE (Tubuliflores) — cvetovi v socvetju so cevasti ali tudi jezičasti — nimajo mlečnih cevi, pogosto pa imajo oljne žleze Primeri: arnika, rman, planika, marjetica... 2. JEZICNICE (Liguliflores) — v socvetju samo jezičasti cvetovi — prisotne mlečne cevi, zelo redko pa oljne žleze Primeri: regrat, cikorija, artičoka. .. Večina vrst spada v poddru-žino cevnic (Tubuliflores). PREGLED POSAMEZNIH ZELIŠČ ZLATA ROZGA — (Solidago vir-gaurea L.) Ositaiia Slovenska imena: tre-buhovka, zlatnica, zlata palica, zlata šiba, poganska trava ... Uporabljamo cvetočo rastlino — Herba SoLidagimis. Raste na kamnitih An grmovnatih mestih, na posekah, nasipih, po vsej Sloveniji. Cveti od avgusta do oktobra. Učinkovine: Sa poni ni grenčine flaivonoidi eterično olje Delovanj« in uporaba: DIURETICUM Odvaja seč pri akutnih vnetjih ledvic ali mehurja NAVADNJ! POTROŠNIK (Cicho-rium intybus L.) Ostala slovenska imena: cikorija, jedrik, ciikurka, petrov čni k, ... itd. Uporabljamo liste im korenino — Folia in Radix Cichorii. Raste ob poteh in cestah, na nasipa-ščih, travnikih, po vsej Sloveniji. Cveti od julija do oktobra. Učinkovine: grenčine inulin Delovanje in uporaba: TONICUM, STOMACHICUM, — vzbuja tek in pospešuje prebavo — pražene korenine kot kavin nadomestek NAVADNI RMAN (Achillea mil-lefolium L.) ARNIKA (Arniča montana L.) Ostala slovenska imena: sv. Antona roža, kokovičnik, svetlica, hribovski primožek, materinski koren, volčji zob ,.. Uporabljamo cvet in koreniko (Flos Amicae, Rhizoma Ami-cae). Raste na zakiisanih travnikih, visokih barjih im gmajnah od nižine do visokogorskega pasu po vsej Sloveniji. Cveti od maja do avgusta. Učinkovine: eterično olje grenčica (amiein) flavoni inulin Delovanje in uporaba: pri udarninah, zmečkaninah, ozeblinah, — pni revmatičnih obolenjih in ranah — draži kožo im s tem pospeši prekrvavitev — zdravi obolenja dlesni in ust (grgramo) Opozorilo! Notranje ne uporabljati t PRAVI PELIN (Artcmisia absin-thium L.) Uporabljamo cvetočo rastlino — Herba Absiinthii. Raste po suhih travnikih, kamnitih pobočjih, nasipih, po vsej Sloveniji. Učinkovine : Grenčine flabsimtin) eterično olje (vsebuje strupeni tujon) Delovanje in uporaba: — pospešuje prebavo in izločanje žolča — blaži krče — proti črevesnim parazitom Opozorilo! Previdno uporabljati zaradi tujona! iz družine VRTNI OGNJIČ (Calendula officinalis L.) Ostala slovenska imena: mese-oek, babji prstanec, ognjec, ri-gelc, ringelc ..; Uparalbljamo cvetove — Flo-res Calendulae. Gojimo v vrtovih, po vsej Sloveniji. Cveti od maja do septembra. Učinkovine: eterično olje saponini grenčine (calendiin) karotenoidi Delovanje in uporaba: SPASMOLYTICUM, CHOLERETICUM, DIAPHORETICUM po učinkovinah podobna arniki, uporabljamo samo zunanje, zdravi vnetja, kožne tvore, udarnine im rane. KAMILICA (Matricaria chamo-milla L.) • Ostala slovenska imena: prava kamilica^ gomolj ica, mater-njak, vonjavka, mrvca, kameni -ka... Uporabljamo cvetove — Flos Chamomillae. Raste gojeno ali pa na obdelanih tleh, tob polteh, na grobljah, po vsej Sloveniji. Cveti od maja do septembra. Učinkovine: eterično olje (vsebuje azulen in bisabolol) flavonoidi grenčine kumarini Delovanje in uporaba: SPASMOLYTICUM, CHOLA-GOGUM, ANTISEPTICUM, CAR-MINATIVUM — blaži bolečine in pomirja — zavira in preprečuje vnetja kože in sluznice — uporabljamo pri želodčnih čirih in katarju želodčne sluznice REGRAT (Taraxacum officinale Weber) (Nadaljevanje na 8. str.). (Nadaljevanje s 7. str.)' Ostala slovenska imena: žolte-nioa, simoliča, mlečec, jajčar, ra-dička, žentenje, mlečje, regvat, farska, plata ... Uporabljamo liste in korenino (Folia in Radiix Taraxaci). Raste po travnikih, ob poteh, po vsej Sloveniji. Cveti od aprila do oktobra. Učinkovine : grenčica (taraxa,cin) inulin čreslovina Delovanje in uporaba: STOMACHICUM, CHOLERE-TICUM, AMARUM, TONICUM, DIURETICUM — pospeši delovanje prebavnih organov — pospeši izločanje žolča — pospeši izločanje vode (seča) NAVADNI LAPUH (Tussilago farfara L.) Ostala slovenska imena: pod-bel, kopačica, lepiš, lapušček, konjska stopinja, oselsko kopito. . . Uporabljamo liste — Folia Fer-farae. Raste ina vlažnih tleh, nabrežjih, vlažne sloteske iln groblje, po vsej Sloveniji. Cveti od februarja do (aprila. Učinkovine: sluz čreslovina Delovanje in uporaba: MUCILAGINOSUM proti kašlju Opozorilo! Daljše uživanje ni priporočljivo! Pripravil: Rusjan Jadran DA ALI NE SOLINE - Pričetki solinarstva v Portorožu segajo v XII. stoletje. Vse od takrat do danes so sc soline z večjo ali manjšo intenziteto razvijale, odvisno od družbenoekonomskih pogojev. Ko je bila potreba po pridobivanju soli večja, so bile aktivnosti v solinah večje, polja so se čistila, ko pa se je potreba po intenzivnosti proizvodnje manjšala, so se polja opuščala in sta se na njih pričeli razvijati flora in favna, značilni zd to »slano« področje. Tehnološki razvoj je bil počasen, nekaj stoletij ga skoraj ni bilo. Prve premike v tehnologiji solinarstva v Portorožu zasledimo v 14. stoletju, ko so prešli na paški naprednejši način pridobivanja soli. Tak ali le malo spremenjen se je ohranil vse do današnjih dni. Ena najbolj vidnih sprememb v letih po vojni je zamenjava vetrnic z električnimi črpalkami. V sedanjem času pa lahko zopet govorimo o veliki prelomnici, v svetu sploh pa tudi že v Jugoslaviji. Ne gre več za način, pri katerem smo v veliki meri odvisni od vremena. To odvisnost mora zmanjšati modernejši način, obenem pa odvzeti izredno težka fizična dela. Gre za to, da v določeni fazi obdržimo klasično koncentriranje vod, ko pa njihova gradacija doseže koncentracijo, ki ustreza industrijski predelavi se vodi postopek kristalizacije s pomočjo »tehnike«, ne pa s soncem in vetrom ter žu-ljastiml rokami. Na omenjeni industrijski način predelave morske soli so že prešli proizvajalci soli v Ulcinju in na Pagu. Treba pa je vedeti, da je predelava kamene soli v Kreki prav tako že modernizirana. Nov način predelave je omogočil porast kvalitete soli, tako v smeri čistosti kot manjšega odstotka vode v končnem izdelku (namesto 3 — 6 % vlage, je 0,5 %). Posledica teh faktorjev bo vsekakor tudi v doglednem času sprememba zakonodaje, ki bo precizirala, glede na nove tehnično tehnološke možnosti, tudi višje zahteve za prehrambeno sol. Ne vemo kdaj to bo, najbrž pa ni več daleč. Z našo soljo, pridobljeno na klasični način, najbrž ne bomo več v skladu z novimi zahtevami. Zato smo se pospešeno lotili priprave vse potrebne dokumentacije, da bi posodobili proizvodnjo soli, kakor to delajo razvitejši in da zadržimo dohodek — »kruh«, ki ga je ta beli »element« dajal skozi stoletja ne samo delavcem v solinah, ampak tudi družbi. Ne da se prezreti deistva, da se je skozi stoletja v Piranski občini gradilo predvsem s »solinarskim« denarjem. Posodobitev z vklapljanjem tehnike je brez strokovne razlage zvenela nekoliko brutalno. Ceš DROGA-SOLINE bo gradila tovarno. Pod tovarno pa si pred- stavljamo dim, umazanijo, saje, olje, nekateri pa celo zapleteno kemično industrijo. Ni tako hudo! V nekaj besedah bi predstavil; tehnologijo nove predelave. Predkoncentrirane vode spravljamo v bazene, ki se oblikujejo na solinah iz materiala, ki je že tam s tem, da se notranji del bazenov obloži z enostavno zloženim kamnom (skalomet). To vodo (od 18 — 22 Be) vodimo v predelavo, se pravi na kristalizacijo. Pri kristalizaciji gre za fizikalni proces, kjer s pomočjo pritežkov in vakuuma ustvarimo pogoje, pod katerimi vodo odpa-rimo in povzročimo rast kristalov. Gre za to, da se izloži iz slanice še natrijev sulfat, ki bi sicer motil cel tehnološki proces. Iz kristalizatorjev sol svojo pot nadaljuje skozi centrifuge na sušilnico in od tu jo vodimo v skladišče ali na pakiranje. Tako izgleda v skopih besedah opis postopka, ker pa vem, da s tem ni dana popolna predstava, bom skušal navesti še nekaj podatkov, ki vam bodo gotovo veliko bolj razbistrili predstavo. Da lahko dosežemo kristalizacijo, je treba dovajati energijo, in sicer v obliki pare, ki pa ji pomaga termokompresor. Gre za to da, če bi bil postopek brez termo-kompresorja, bi vedno znova procesu morali dovajati novo paro, kajti kot je znano, se energija stalno troši in se izgublja skozi delo. No s termokompresorjem pa del pare, ki ne more več opravljati dela, s kompresi j o dvignemo na višji nivo in jo vrnemo v proces. V celotni proces pa dodajamo na novo le del nove pare. Za obratovanje celotnega postrojenja kristalizacije potrebujemo cca 800 kg pare na uro (velikost kotlovnice kot MLEKARNA DEKANI). Gorivo za kotlovnico je plin butan propan; le-ta je izbran zaradi čim večjega varovanja okolja. Celotni proces potrebuje tudi električno energijo, in sicer cca 1 MW. Za pranje soli potrebujemo 2 m3 pitne vode na uro in za hlajenje procesa 15 m3 morske vode na uro. Iz tovarne se vodi solnica, ki ji je odvzeta sol, ostale soli oz. kloridi pa so prisotni kot v morski vodi. To kar prihaja iz kristalizacije se vodi v naše že napravljene naravne bazene, kier se ohladi na po zakonu predpisano temperatu- ro do 4° C nad temperaturo morja in potem vodi v morje. Morda še o tem, kako objekt izgleda. Vse postrojenje nosi armiranobetonska konstrukcija, v predelu kristalizatorjev je višina 16 m (kot manjši stolpič v Luciji). Energetski blok, kot pri vseh objektih širom naše domovine, zajema kotlovno trafo postajo in tank za gorivo (butan-propan). Pri glavnem objektu je del zaprtega objekta, kjer so merilni inštrumenti ter prostor za počitek in malice delavcev ter dve pisarni. Vse skupaj je postavljeno na platoju, ki meri 50 X 30 m in hortikulturno urejeno — zelenje in drevje. Ta moderna kristalizacija je predvidena z minimalno kapaciteto 126001 na leto, ob tem, da še vedno dela klasična kristalizacija. Na tej novi tehnologiji bo zaposleno cca 20 ljudi v treh izmenah, delo pa bo potekalo cca 210 dni v letu. Vse objekte bi izvajalec zgradil in predal namenu v roku 18) mesecev. Soline bi z novo proizvodno tehnologijo stopile na pot, ki jo je razviti svet že ubral. Pri nas nismo kasnili, modernizacijo proizvodnje soli smo načrtovali že pred leti, na žalost pa smo te načrte morali opustiti. Sedaj je vse, kar se tiče nas v DROGI tako daleč, da vemo kaj hočemo in kaj bomo od tega imeli. Če bi bilo odvisno samo od nas, bi lahko z deli pričeli. Od nas je odvisno samo to, da kot strokovnjaki lahko pred družbo rečemo in tudi trdimo — tako začrtana razvojna pot je edina, po kateri morajo soline, če nočejo nazadovati, če ji družba za to pot ne da zelene luči, potem to ni več v močeh strokovnjakov in nas v DROGI. Zdenko Vozlič UTRINEK IZ LUCIJSKEGA VRTCA V lucijskem vrtcu so v varstvu tudi otroci članov našega kolektiva. Želeli smo vam pripraviti reportažo o tem, kako malčki preživljajo dopoldneve, pa je žal zmanjkalo časa. Namesto tega samo kratka vest, da se trenutno (med drugim) učijo prav prisrčno in poučno pesmico, ki je bila natisnjena v eni od letošnjih številk Cicibana (avtor besedila pesnik Jože J. Petelin): V zlati hiši sredi mesta, tam kjer teče glavna] cesta, so se zbrali modrijani, vsi z razvitimi možgani. Tuhtali so kot za stavo, tuhtali in pili kavo, modrovali, se potili, praskali se irj sklenili: da je enkrat ena ena, da je trava res zelena, da nebo je sinjeplavo in da misliti je zdravo. Opomba uredništva: vsaka podobnost z vsebino in sklepi sestankov v naši SOZD in DO je samo slučajna. S. Požar SLOVARČEK LATINSKIH IZRAZOV DJURETICUM — sredstvo, ki žene na vodo SPASMOLVTICUM — sredstvo proti krčem CHOLAGOGUM — sredstvo, ki pospešuje nastanek in izločanje žolča ANTISEPTICUM — sredstvo, ki preprečuje razvoj bakterij CARMINATIVUM — sredstvo, ki odganja vetrove (proti napenjanju) CHOLERETICUM — sredstvo, ki pospešuje izločanje žolča DIAPHORETICUM — sredstvo, ki pospešuje znojenje ADSTRINGENS — sredstvo, ki nateza kožo AMARUM — grenčica TONICUM — sredstvo, ki poživlja MUCILAGINOSUM — sluzasto sredstvo, kd varuje kožo pred dražljaji Predstavljamo vam... UVELJAVLJANJE SOCIALNOVARSTVENIH PRAVIC DRUŽBENA rOMOC OTROKOM — OTROŠKI DODATEK Do 28. 2. 1986 je potrebno obnoviti oz. na novo uveljaviti pravico do družbene pomoči otrokom (otroški dodatek) za leto 1986. Pravico do družbene pomoči pridobijo tisti, ki niso presegali cenzusa 23.636,00 dinarjev mesečno na družinskega člana v letu 1985. V primeru če je cenzus prekoračen, obravnava vlogo posebna komisija na Centru za socialno delo. Vlogo SPN-1 izpolnejo delavci, ki prvič uveljavljajo denarno pomoč otrokom oz. do nje niso bili upravičeni v letu 1985. Poleg zahtevanih podatkov je potrebno priložiti tudi rojstne liste otrok, podano mora biti tudi mnenje OZD o socialnih razmerah. Vlogo SPN-2 izpolnejo tisti delavci, ki že prejemajo družbeno pomoč otrokom. Podati je treba le podatke o dohodku za leto 1985 in morebitne spremembe. Delavci, ki so že izpolnili vlogo SPN-1 za izračun oskrbnih stroškov v VVO, ne vlagajo vloge ponovno, ampak samo sporočijo v kadrovsko službo ali socialni delavki, da uve-ljavjajo tudi pravico do družbene pomoči otrokom. Pravico do družbene pomoči otrokom uveljavlja tisti delavec, po katerem so otroci zavarovani, vlogo pa pošlje na Center za socialno delo v tisti občini, kjer je sedež TOZD. Obrazec si delavec sam izpolni z osnovnimi podatki, v kolikor to ne zna, naj se obrne po pomoč k socialni delavki, kadrovski službi ali obraču-novalki OD. Socialna delavka: Neva Sinožič BORIS PAVIC — TRGOVSKI POTNIK Prvo vprašanje ni najbolj originalno, pa vendar se mu ne moremo izogniti: kolike let ste že član našega kolektiva? U Drogi radim tačno deset go-dina. Dakle došao sam u vrijeme kad je Droga još uvjek živjela i radila kao jedna velika obitelj. Danas je Droga velika RO, ali je sreča što je vode još uvjek ljudi koji su ponikli u Drogi i sa njom rasli. Katere so po vašem mnenju tiste specifične poteze v značaju, ki človeku bistveno pomagajo pri opravljanju vašega dela? Ali res zadošča samo komunikativnost? Komunikativnost je jako bitna za uspostavljanje prvog kontakta, dok u dugogodišnjem radu sve ostale ljudske vrline treba da do-du do izražaja. Naročito do izra-žaja mora doči povjerenje kupca u putnika kao čovjeka i poslov-nog partnera. Osnovno načelo je da nikad ne srnjem kupca preva-riti i obečati što ne mogu ispu-niti. Cinjenica da mi putnici van Slovenije pored normalne prodaje moramo održavati poslovne kontakte i razgovore sa rukovo-diocima trgovačkih RO traži od mene poznavanje problema u Drogi i društvu opčenito. Naravno nakon višegodišnjeg rada i povjerenja vrlo važno je stvoriti i pravo prijateljstvo s kupcem. Vsak dan se srečujete z zelo različnimi ljudmi. Taki stiki so verjetno utrudljivi, ker zahtevajo zmožnost prilagajanja in torej tudi določeno mero psihičnega napora. Kakšni so problemi, s katerimi se potnik sooča v tej zvezi? Stvaranje pravih prijateljskih odnosa traži veliki napor i usluge kako mene kao putnika, tako ponekad i moje cijele obitelji. Tako stečene pozicije kod ruko-vodioca trgovačkih RO garantira-ju da kod vecih ispada na tržištu s kavom ili nekom drugom robom neče doči do prekida svih poslovnih odnosa, da če godišnji ugovori biti napravljeni korektno i bez nekih nenormalnih zahtje-va, da če biti zastupljen cijelo-kupni proizvodni program i torne slično. Neposredna prodaja ipak se realizira u kontaktima s skla-dištarem, poslovodom i referentom tako da to traži od mene da razumjem njihove svakodnevne lične probleme i da učestvujem koliko god je moguče u riješava-nju tih problema. Naš čovjek pu-no cijeni učinjene usluge koje se uglavnom svode na pripomoč kod upisa u vrtič, školu, fakultet, pre-poruka kod lječnika, nabavka ulaznica za sportske priredbe i slično. To iziskuje dodatni napor u radu ali to je sastavni dio mog načina rada, koji mi se kasnije višestruko vrača. Trgovski potnik je v nekem smislu temelj prodaje. Ali je po vašem mnenju širši delovni kolektiv o tem dobro poučen in zna to primerno ceniti? Danas su zahtjevi od putnika višestruki. Pored prodaje treba zastupati i sve ostale interese naše RO. Na mom terenu ja moram biti i trgovački putnik i »direktor« prodaje, nabave i finan-cija, jednom riječju ambasador Droge. Sve to traži povečan napor u radu i veče troškove. Pored toga mi putnici izloženi smo i ri-ziku u vožnji automobilom bu-duči da veliki dio svakodnevnog radnog vremena provodimo za volanom. Kada sve sagledam čini mi se da naš kolektiv nije dovolj no upoznat sa tim i da nismo adekvatno nagradeni. Možda nije za usporedu ali po meni komercialist u kancelariji i komercialist na terenu ne mogu biti isto na-gradivani. Nekada je ta razlika bila ogromna u našu korist a danas je skoro nema. Ovdje ipak moram naglasiti jednu veliku vri-jednost naših rukovodioca prema putnicima. Naime činjenica je da se prema nama odnose kao prema ravnopravnim članima kolektiva, da imamo odredenu samostalnost u radu, da traže mišljenje o rije-ševanju nekog problema, da probleme riješavamo uz obostrani dogovor, drugim riječima ne tre-tira nas se kao neki broj ili šifru. Za mene je takav stav veliki stimulans za rad, ponekad možda veči i od materij alnog stimulansa. Ali se vam zdi, da so glede na vašo dizlociranost in probleme pri delu osebni stiki z nadrejenimi in DO nasploh dobri in dovolj pogosti? Imate kakšen predlog? Kontakti sa prodajom su veo-ma dobri, takoreči svakodnevni. Kontakti se odvijaj u telefonski i mislim da informacije dobivamo pravovremeno. Čini mi se da ponekad nema prave suradnje iz-medu naše prodaje i proizvodnih OOUR-a. Cesto se dogodi na pri-mjer da iz prodaje dobijemo informacij u kako treba forsirano prodavati neki artikal, a da mi taj proizvod nakon narudžbe ne možemo dobiti u skladište, ili obrnuto informacija da ne treba prodavati preradevine povrča a mi u skladište dobijemo od pro-izvodnog OOUR-a cijeli šleper preradevina. Mislim da bi prodaja trebala imati veči utjecaj na formiranja asortimana proizvodnih OOUR-a. Mi putnici na terenu vjerovatno najbolje znamo što i u koje vrijeme najbolje ide na našem terenu. Ostali osobni kontakti sa našim predpostavljenim drugovima odvijaju se zaista dobro. Za svaki problem na terenu ili svoj lični mogu nazvati bilo kojeg od rukovodioca i da dobijem valjana upustva, naravno ukoliko to problem nalaže mogu doči i osobno u RO u Portorož. In za konec še čisto osebno vprašanje: vam dajejo vaše delo in rezultati dela dovolj lastnega zadovoljstva? Posao koji radim ja osobno volim. Veoma je dinamičan, pun je susreta i prijateljskih veza u poslu i van njega u raznim mjesti-ma. Dobro obraden teren i dobra pozicija na terenu naravno daju i dobre rezultate prodaje. Svaka-ko da pored materijalnog zadovoljstva čovjek osječa i osobno zadovoljstvo sa dobro obavljenim poslom. Kad bih morao ponovno birati posao ja bih opet izabrao radno mjesto putnik u Drogi Portorož. Uredništvo se tov. Paviču zahvaljuje za odgovore in s tem za svoj delež pri prizadevanju, da bi se v Drogi čimprej in temboljc spoznali. Vprašanja pripravila: SONJA POŽAR IN MEMORIATtl ARMIDA TULA NI VEČ MED NAMI Ob tej novici nam je bilo, kot bi nas oplazil blisk, nas oslepil, ohromil in prikoval na mesto. Armida ni več! V torek, 4. marca, smo bili poslednjič z njim, žal ne zato, da bi izmenjali nekaj vedrih besed, kakršnih smo bili vajeni čuti iz njegovih za zmeraj onemelih ust, ampak zato, da se poslovimo od dragega, nepozabnega tovariša. V naglici, s kakršno je odšel od nas, nam ni uspelo, da bi mu povedali, kako smo mu hvaležni za njegovo tovarištvo, kako smo cenili njegovo predanost delu in njegovo požrtvovalnost. Kljub celi vrsti pomembnih zadolžitev je ostal skromen, kar je poleg njegovega sovraštva do hinavščine in koristoljubja nedvomno vredno posnemanja. Zal je prišel do kraja svoje poti, ne da bi utegnil odkriti vse, kar je snoval in načrtoval njegov ustvarjalni duh. Živel pa bo dalje med nami v znanju in izkušnjah, ki jih je radodarno prenašal na sodelavce. S tem, kar nas je naučil in naredil za skupnost, bo živela tudi topla misel nanj. Armido, hvala ti za vse! Umrlemu sodelavcu Prijatelj, brat, vsak čas bo zelenelo listje in jate ptic se vrnejo vsak čas. Tvoj vrt bo spraševal in tvoje drevje: kako da si odšel prav zdaj od nas? Življenje teče. Družba spet se zbira in sto pogovorov o sto stvareh. Nekdd ime je tvoje izgovoril... in vztrepetajo čaše nam v dlaneh. Pogled zablodi kakor plaha ptica, ki nima gnezda, da se vanj spusti in misel nate težka je, boleča, kot krik zatrt, ki v prsih obleži. Sonja Požar NANGAPARBAT YU EXPEDfTK)N 8125 m Člani odprave: Ines Božič iz Kopra, Rado Fabjan iz Pivke, Zlate Gantar iz Idrije, Janko Kokalj (zdravnik) iz Kranjske gore, Marjan Osterman in Janez Skok (vodja odprave) iz Ljubljane, smo si za svoj cilj izbrali JZ greben 8125 metrov visokega Nanga Parbata v pakistanskem delu Himalaje. Odločili smo se za jesenski termin, ki pa na tem področju Himalaje ni ravno običajen. Glavna sezona se tu odvija od maja do konca avgusta. Vendar pa nam izkušeni »himalajski mački« med njimi tudi Reinhold Messner, zagotovijo, da je septembra vreme stabilnejše, vendar že občutno hladneje. To pa pomeni tudi manjšo nevarnost plazov. Potovali smo v dveh skupinah. Z zdravnikom sva odpotovala 12. avgusta 1985 z letalom iz Ljubljane. Iz lanskoletnih izkušenj sem namreč vedela, da je za žensko bolje, če se zaradi trenutne situacije v Iranu izogne v najdaljšem možnem loku. Janija je omejevala predvsem službena dolžnost. Ko pa sta Ladjedelnica 2. oktober in IMP priskočila na pomož z dvema letalskima kartama, odločitev res ni bila več težka. Ker na tem mestu ne mislim posebej kritizirati Jat-a, naj povem le to, da je letalo letelo iz Beograda proti Dubaiu z 12-urno zamudo, tako so se nam »podrle« vse zveze iz Dubaia za Karachi in iz Karachija za Islamabad. Po nekaj dnevem »letenju« nam je le uspelo pristati v Islamabadu bore tri dni pred prihodom »vrle četvorice«, ki je le dva dni pred nama zapustila Ljubljano. Njihovo potovanje preko Bolgarije, Turčije, Irana in Pakistana je minilo brez večjih težav inj zastojev. 20. avgusta smo se torej spet vsi zbrali v Rawalpindiju v Pakistanu. Poleg standardnih formalnosti na ministrstvu za turizem smo si v petih dneh uspeli ogledati že dobro znani Pakistan ter staro arheološko najd-bišče Taxillo. Vzdušje je bilo resnično enkratno, saj se avgusta vsi ljudje pripravljajo na praznovanje največjega muslimanskega praznika Id-a. Po cestah se gnetejo starčki in otroci, možakarji srednjih let, vsi pa ponujajo živo pisane ovce, koze, krave, najraznovrstnejše blago, ki ga kar se da energično spravljajo v promet. Kljub neverjetno zanimivi orientalski »norišnici« pa v velikem pričakovanju čakamo 25. avgust — dan našega odhoda proti hribom. V hotelu nas obišče, naš zvezni oficir, Jerry in po zadnjih formalnostih na ministrstvu le odrinemo našemu cilju nasproti. V dobrih petnajstih urah vožnje prispemo v Gilgit, glavno mesto Severnih predelov in izhodišče večine odprav v Kara-korumu in Kašmirju. Ljudje veselo praznujejo, trgovine so za- prte, naš zvezni oficir pa sreča svojega starega znanca iz šolskih dni. 28. avgusta nam le uspe zapustiti Gilgit in se odpeljati do uro oddaljenega Juglota, kjer se konča pot za našega TAM-čka. Skoraj dva meseca nas bo čakal na policijski postaji, saj je pot od tu dalje prevozna le z jeepi in traktorji. Najamemo jeep in traktor za opremo ter se po ozki makadamski cesti odpeljemo proti Astorju. Vozniki, vajeni vsega hudega in vdani v usodo (Alahovo voljo) spretno vijugajo po ovinkih visoko nad penečo reko Rupal, pristavi jo le, ko se približamo mostom in obvezni vojaški kontroli. Vse skupaj postane izredno zanimivo, ko se srečata dva jeepa. Voznika se kregata, kateri se bo s svojim vozilom odmaknil na zunanji rob, nad besnečo reko. Bankine so seveda povsod neutrjene. Ker naš voznih nekajkrat pokaže za našo evropsko previdnost in nezaupljivost malce preveč poguma, ročno poskačemo z jeepa in z »varnega« opazujemo njegovo manevriranje. V ozki soteski pa to ni edina nevarnost. Cesta je vsekana v skalo, prirejena pa na višino jeepa. Popolnoma jasno je, da se mora vsak potnik, ki stoji zadaj na jeepu, sam umikati »štrlečim« pastem. V Astorju se moramo vsi zglasiti na policijski postaji, kjer nas šef policije popiše in od tega trenutka on odgovarja za nas. Odpeljemo se še do Bulash Bara, kjer izplačamo oba šoferja in najamemo 36 nosačev do baznega tabora. Pot nas vodi skozi slikovite vasice doline Rupal: Chorit, Tereshing, Rupal. Prvi dan pristopnega marša zaključimo na velikem travniku sredi vasi Rupal, kjer kar na prostem razgrnemo naše vreče. Do mraka dežuram pri sodu s prepečencem in sladkarijami, saj me na vsakem koraku spremljajo številni otroci in vpijejo za mano: Sweets, sweets!« Naslednjega dne prečkamo dva ledenika in ogromen travnik ter pozno popoldne pristanemo v bazi. Ena izmed pomembnih prednosti Nanga Parbata (z južne strani) je izredno kratek dostop, ki se obrestuje predvsem pri plačevanju nosačev, 2 dni + 1 dan za povratek. Bazo postavimo pribl. 3600 metrov visoko, na obsežni ravnici, v bližini stanov, ki jih v poletnih mesecih naselijo domačini iz Rupalske doline. Naslednjega dne se nas četvorica neučakanih takoj odpravi proti taboru 1 na višini 5000 m. Snega zaenkrat še ni, zato najamemo 6 nosačev, da nam znosijo najnujnejše stvari na »enko«. V naslednjih tednih bo- mo še krepko občutili njihovo odsotnost, saj tako maloštevilna odprava kot je naša pomeni garaško tovorjenje težkih nahrbtnikov. Vsak dan posebej si pravimo: »Jutri si pa ne bomo toliko naložili«, konča se pa ponavadi še pri težjem nahrbtniku. 3. sept. Osterman in Kokalj dosežeta greben na višini 6000 metrov, vendar že naslednji dan obrneta zaradi poslabšanja vremena. Kasneje nam bo postalo jasno, da je to pomenilo definitivno poslabšanje vremena, ki nam je s kratkimi razjasnitvami nudilo le lažno upanje, končalo pa se je s predčasno zimo, ki je svoje ledene zobe pokazala prav v dolino. V sneženju dan za dnem opremljamo odstavek med 5000 in 6000 metri, ki je najnevarnejši in najtežji del naše smeri. Fiksiramo vrvi, po katerih se potem dan za dnem dvigamo in spuščamo in skušamo hrano in višinsko opremo spraviti čim višje. 23. sept. se pripeti tudi nesreča, ki pa se na srečo konča brez večjih posledic. Pri fiksiranju vrvi na najtežjem mestu, tik pod grebenom, vrv sproži veliko skalo, ki si za tarčo izbere Gantarjevo glavo. Za trenutek se onesvesti, ne vidi, sneži pa kot za stavo. Drobno sneženje se spreminja v pravi snežni vihar, z Janezom pa tuhtava, kako bi ga spravila na »enko«. Začnemo sestopati. »Podajava« si ga po fiksnih vrveh — Janez ga spusti do mene, jaz ga pripnem na naslednjo vrv, počakam, da se Janez spusti do naju, nato se jaz spustim dalje... — v nedogled. Na srečo se mu stanje počasi izboljšuje, tako da je na »enki« že popolnoma priseben. 29. 9. je tabor 2 popolnoma opremljen, pomenil pa nam bo nekakšno prestavljeno bazo za vzpon proti vrhu. Nad T2 se dviga ogromno in precej položno pobočje do T3 na višini 7000 m. Od tu dalje pa se spet nadaljujejo skale, ki vodijo na vršni greben. Zdi se nam blizu in ko nas po napornem sestopu v sneženju v bazi spet pričaka sonce, so naše misli spet v celoti namenjene vrhu. September se izteka, v hribe pa se počasi naseljuje zima. Nad 5000 metri je Nanga Parbat uporno zavit v meglo, vendar se odločimo za zadnji poskus na vrh. Če bodo razmere kolikortoliko ugodne in vreme vsaj približno naklonjeno, bomo »potegnili« proti vrhu, brez vmesnih taborov nad 6000 metri, le z bivaki (zvečer postavimo šotor, ga zjutraj spet podremo in nadaljujemo — in tako do vrha, pa nazaj do baze ...) Vendar nas kruta resničnost kmalu postavi nekje iz oblakov na trdna tla. V zadnjih nekaj dneh je zapadlo ogromno snega. Ko nam le uspe »pririniti« na »dvojko«, na naše veliko razočaranje opazimo, da nam je šotor z vso opremo in hrano vred zasulo. Trmasto vztrajamo pri nadaljnjem poskusu. V megli smo na ogromnem pobočju popolnoma brez orientacije, ugreza pa se nam tudi do pasu. Odločitev je težka, vendar edina pametna. Moramo obrniti. Sestopamo v neurju, ki pa nam pomeni edino tolažbo. Ko pa prične snežiti tudi v bazi, lahko mirno pričnemo podirati šotore in pakirati stvari v sode. Domačini se že nekaj dni zbirajo v bazi, saj pričakujejo, da bomo v nekaj dneh »spokali«. Zima nas dobesedno prežene izpod Nanga Parbata. Domačini, ki so nam med odpravo pridno nosili jajca, krompir in zelenjavo, se še zadnjič izkažejo. S seboj pripeljejo konje, katere potem ves naslednji dan v sneženju jahamo do Chorita, kjer prespimo in se naslednji dan odpeljemo z jeepom do Juglota. Naj omenim, da ima veliko zaslug za naklonjenost domačinov naš zdravnik Jani, saj se je zelo požrtvovalno posvečal številnim bolnim domačinom, ki so dnevno romali v bazo po pomoč. Nanga Parbat uporno tiči v oblakih. Morda je celo boljše tako. Upam pa, da se bomo prav kmalu spet gledali »iz oči v oči«. Pri izvedbi odprave nam je Droga v veliki meri pomagala s svojimi številnimi, kvalitetnimi izdelki in se zato na tem mestu v imenu vseh članov odprave še enkrat zahvaljujem za pomoč. Ines Božič MAHNE PETER Slika je bila v našem glasilu že objavljena, toda zaradi manjše tehnične ovire, namreč iz fotografije, ki prikazuje člana alpinistične odprave ni bil pravočasno izdelan kliše, jo ponovno objavljamo. To naj bi bil mali »kompromis« za neprispeli članek o DE AOP, ki je ponovno vključena v našo delovno organizacijo. V RAZMISLEK ŠPORTNE VESTI D) Grupa Munda Jože 34.48 Pomlad se šele bliža, zato sc bo marsikomu zdelo smešno, da hočem govoriti že kar o poletju. Toda čas hitro mineva, ljudje pa ukrepamo počasi, zato je kar prav, da začnemo razmišljati o poletnih dopustih. Ne bom navajala točnih številk, saj je že na pogled razvidno, da je v zadnjih dveh letih apartmane v Kaninski vasi v Bovcu koristilo zelo malo naših delavcev iz proizvodnje. Najprej smo zagnali krik in vik, naj bi tistim članom našega kolektiva, ki imajo nižje osebne dohodke, omogočili dopust »po meri«, nazadnje pa se izkaže, da so prav ti v strukturi letoviščarjev najmanj zastopani. Sprašujemo se, kje je vzrok in ugotavljamo: 1. posteljnino in brisače mora vsak prinesti s seboj 2. upoštevajoč točko 1, mora letoviščar imeti svoj osebni avto, saj za štiričlansko družino, ki želi prebiti v Bovcu en teden, to pomeni osem rjuh, štiri prevleke za blazine in vsaj osem brisač, tovor, ki ga je težko vlačiti po avtobusih 3. večina naših delavcev nima lastnega vozila Čas od novoletnih praznikov se je že močno odmaknil, pa se bom le skušala v teh par vrsticah vrniti v zadnje dni leta 1985. Vsi vemo, da je prav v mesecu decembru skoraj v vseh DO mnogo dela, saj prav tedaj mnogi hitijo, da bi dosegli svoje plane, opravili vse inventure ter še zadnje seje delavskih svetov in raznih komisij. Prav zadnje dni iztekajočega se leta pa je časa vse manj. In vendar v TOZD Gosad in PE Jelka Vrhnika ni bilo tako. Ta dragoceni čas so rezervirali tudi za nas upokojence. Pripravili so nam srečanje z delavci obrata Jelka v gostišču TURŠIČ na Vrhniki in to 27. 12. 1985. To srečanje ni bilo prvo, temveč je že v tradiciji nekaj let in to prav na pobudo tov. ing. Pretnarjeve in Osnovne organizacije sindikata. Vsako leto se število upokojencev povečuje in le redki so, ki se tega srečanja ne udeležijo, morda zaradi bolezni in podobnega. Ob pozdravnem govoru za dobrodošlico in izreku mnogih želja za Novo leto, dobri kapljici in okusnem kosilu, je bilo videti obraze zadovoljnih in srečnih. Ker sem bila letos prvič na strani upokojencev, sem le hotela dati besedo starejšim, poleg tega pa, da človek laže razmišlja sam in v svojem prostoru, sem mislila. Upam, da bo tudi ta prispevek, ki ga pišem v imenu vseh upokojencev Droge PE Jelka Vrhnika in OP Ljubljana odtehtal tisto, kar smo mislili mi vsi. Vodstvu PE Jelka Vrhnika in Osnovni organizaciji sindikata se zahvaljujemo za organizacijo srečanja TOZD Gosad za podarjene izdelke, z željo, da ta lepa navada ne bi prešla v pozabo. O tem tudi lepo razmišlja Dragica Mekiš — In rešitev? Predlagamo, naj bi z ATC Bovec sklenili samoupravni sporazum (imamo že itak poplavo raznih samoupravnih sporazumov, zato eden več ali manj ne more bistveno spremeniti stvari), o posojanju oziroma pranju posteljnine ter brisač. Na ta način bi marsikomu olajšali odločitev glede letnega dopusta v Bovcu. Pristojne službe naj razmislijo o tem predlogu. S. Požar ODGOVOR PRISTOJNE SLUŽBE Vse letovalce, ki letujejo ali bodo letovali obveščamo, da je v recepciji Kaninske vasi mogoče najeti vso posteljnino za čas letovanja, prav tako je mogoče za din 1.500.— najeti snažilko, katera ob vašem odhodu pospravi stanovanje, v kolikor vam za ta opravila zmanjka časa ali moči. Zato se kar pogumno odpravite na letovanje v Kaninsko vas, tudi z avtobusom — prtljaga v tem primeru ni ovira. avtorica članka »Naš odnos do upokojencev« v decembrski številki NAŠ GLAS. No, in ko sem v nadaljevanju srečanja imela možnost spregovoriti z mojimi sovrstniki, sem pri njih našla eno samo skromnost. Radi se spominjajo svojega aktivnega dela, bolj grenak priokus pa puščajo majhne pokojnine. Kljub temu pa so mnogi še dejali: »da le slabše ne bi bilo.« Kjer je lepo, tam tudi čas hitro mine. Tako je bilo tudi tokrat. Posloviti smo se morali in to za leto dni, kajti Novo leto 1986 je že trkalo na vrata, še stisk rok in ena sama želja: »zdravja in mir v svetu.« PAVLA NARED HUMOR »Ste poročeni?« vpraša sodniiik stranko. »Da«, odgovori ona, »dvakrat sem se .poročila.« »Koliko imate otrok?« »Sest.« »So vsi od isiijega očeta?« »Ne, dva sta liz prvega zakona, dva iz drugega, dva! pa imam iz ljubezni...« XXX »Strašansko muhasto se obnašaš,« reče tajnica očitajoče šefu. »To pa mi res,« se braini on. »Pa je! Včasih &i nežen in mi nosiš dragocene reči, drugič pa se spet obnašaš kot da sem tvoja žena!« XXX Na meki benci nski črpalki so deddli letake z napisom: »Nikoli ne čakajte svoje žene s prižganim motorjem, če nimate pri sebi rezervne posode z ban-oi/nom.« DROGIN POKAL IN PRŠUT— KOLINSKI Ob nadvse neprijetni zgodnji uri in slabem vremenu smo dne 15. februarja v precej okrnjenem številu tekmovalcev (41 + spremljevalci) odpotovali na prijateljski dvoboj v veleslalomu s Kolinsko. V Mojstrano smo zaradi požrtvovalnih deklet prišli pravočasno. Letošnji organizator srečanja Kolinska je poskrbela res za izredno dobro organizacijo, bilo nam je nadvse prijetno, tako v uradnem delu srečanja kot v sproščenem prijateljskem — družabnem. No, v tekmovalnem delu smo se prav gotovo Primorci izkazali, saj smo dosegli največ I. II. in III. neuvrščenih mest — takole smo smučale: ZENSKE A) grupa Čas Mesto Kumar Sabrina 42.61 3 Mladenka Jovanovič 48.99 _ 6 Skupno v A grupi 8 tekmovalk. B) Grupa Prijatelj Dana Kenda Stefica Stanojevič Milena Skupno v B grupi 7 tekmovalk C) Grupa Mavrič Maja 38.24 5 Veselinovič Milena 41.36 6 Skupno v C grupi 7 tekmovalk MOŠKI A) Grupa Ros Aleksander Kukanja Marko Krt Dušan Kodelja Tugomir Žnidaršič Marko Žnidaršič Matjaž Mlinarič Boris Godina Vlado Benčič Zdenko Fišer Marjan Mikol Slavko Pribac Darij Dodič Herman Ferluga Sandi Skupno v A' grupi 21 tekmovalcev B) Grupa Vozlič Zdenko Knep Brane Rogelja Radovan Malovašič Janez Eferl Alfonz Lovrič Emil Anžur Lojze Petrinja Miran Plahutnik Boris Iskra Dušan Pianecki Franc Čok Vojko Valentinčič Leon Skupno v B grupi 22 tekmovalcev C) Grupa Žnidaršič Silvo Kranjc Franc Žnidarčič Stane Vodopivec Miran Skupno v C grupi 10 tekmovalcev Skupno v D grupi 4 tekmovalci. Čestitamo! —o— DROGA ABSOLUTNI PRVAK ŠPORTNIH IGER Gostinsko turističnega zbora Slovenije, kateri se je vršil dne 13., 14. in 15. 10. 1985 v Portorožu. V športnih igrah so sodelovali športniki TOZD Soline, Začimba, Argo, Delamaris, Vinakoper, Blagovni promet, TOK Agraria in DSSS ter osvojili: III. mesto Odbojkaj moški I. mesto Košarka I. mesto Plavanje moški I. mesto Namizni tenis - moški I. mesto Streljanje - moški IV. mesto Mali nogomet V. mesto Kegljanje - ženske XI. mesto Kegljanje - moški XV. mesto Sah - moški tenis izpadli v prvem srečanju Sodelujočim športnikom vse čestitke za športne dosežke in za požrtvovalnost, saj je večina preživela oba dneva športnih iger le ob sendviču in kisli vodi. ODPRTO PISMO POKROVITELJU STRELSKEGA TEKMOVANJA OB DNEVU JLA Na podlagi razpisa Strelske družine Portorož, smo se delavci DO Droge dne 19. 12. 1985 udeležili strelskega tekmovanja ob dnevu JLA. Naše tekmovalke so doživele neljubo obravnavo rezultatov streljanja od glavnega sodnika ob spremljajočem preklinjanju njegove klubske kolegice. Vsled tako nešportnega ravnanja smo poslali pokrovitelju tekmovanja Svetu skupščine občine Piran za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito odprto protestno pismo. Po nekaj dneh se je omenjeni glavni sodnik streljanja na tekmovanju prišel opravičiti prizadetim tekmovalkam, s čimer smo ustavili ostrejši disciplinski ukrep proti sodniku. Zal pa grenak občutek ostaja in pri naslednjem tekmovanju pomislek več o udeležbi. N.R. VIŠEK ODGOVORNOSTI Pred nekaj leti je naša DO prejela diplomo za 10-letno članstvo v SOZD HP. Po vseh teh letih pa se je nekdo spomnil, da bi to članstvo oporekal češ, saj DO »DROGA« ni več v SOZD HP. In to niso bile mačje solze. Pravna služba se je morala pošteno potruditi, da nevernemu Tomažu dokaže, da le ni tako, kakor on misli in trdi. Nič čudnega, v množici SOZD, DO in TOZD se to lahko zgodi tudi tistemu, ki je sam prvi med odgovornimi za poznavanje SOZD v Sloveniji, morda tudi v Jugoslaviji! Srečanje upokojencev na Vrhniki 36.66 2 40.21 5 44.43 6 Čas Mesto 29.38 2 29.56 3 29.91 4 30.08 5 30.37 7 30.56 9 31.61 12 33.17 15 34.07 16 35.77 17 39.01 18 40.21 19 40.80 20 1.46.33 21 27.71 1 32.21 3 32.32 4 32.68 7 34.13 10 35.28 11 35.69 12 36.20 13 36.53 15 36.91 16 36.99 17 50.95 20 30.76 3 34.03 6 34.17 7 37.81 8 Kunigundino poročilo o delu disciplinske komisije v I. 1985 DO »DROGA« PORTOROŽ DE DRUŽBENI STANDARD RAZPIS LETOVANJA V POČITNIŠKIH STANOVANJIH KANINSKA VAS, MAREDA, TER V BIVALNIH PRIKOLICAH »FONTANA« VRSAR Razpis velja za, letno sezono, to je od 1. 6. 1986 do 1. 10. 1986 in sicer za koriščenje počitniških zmogljivosti: KANINSKA VAS — treh stanovanj s 4 ležišči din 800,— s 5 in več din 1.000,— MAREDA — treh stanovanj s 5 ležišči din 1.000,— FUNTANA — Vrsar — avtokamp — — pet bivalnih prikolic 4 ležišča 7 dni termin din 700,— Delavec, Id želi koristite počitniške storitve, je dolžan izpolniti obrazec »PRIJAVA«, katerega dobi pri predsedniku Izvršnega odbora sindikata ali v tajništvu TOZD, TOK, DSSS ter dostaviti izpolnjeno prijavo do 25. 4. 1986, na naslov referenta za šport, rekreacijo in počitnikovanje DO DROGA DSSS,1 Obala 27 Portorož. Referent za šport in rekreacijo Nina RAVBAR Kunigundini zaupni pomenki Med člani kolektiva, ki na ta ali oni način kršijo delovno disciplino, smo zasačili naslednje individuume ter jih obravnavali kot sledi: 1. Marjeta Nepobolšaj je v toaletnih prostorih oddelka sunila kos mila z namenom, da ga protizakonito odtuji. Ker pa so jo pri dejanju zasačili, je milo v naglici spustila na tla, stopila nanj in telebnila. Senat disciplinske komisije je bil mnenja, da je bila s tem že dovolj kaznovana in ji ni izrekel kazni. 2. Miha Zregarad je prišel na delo mačkast in iz steklenice, pretihotapljene mimo vratarja, pil dalje. Zasačil ga je vodja oddelka in ga prijavil. Na obravnavi se je obtoženi zagovarjal, češ da ga je vodja prijavil samo zato, ker mu obtoženi ni hotel ponuditi pijače, kot to sicer počne. V kriku in viku, ki sta nastala zaradi te izjave, je senat izrekel obtoženemu javni opomin zaradi lažnega pričevanja, na kršitev delovne discipline zaradi pijančevanja na delovnem mestu pa je v naglici pozabil. 3. Micka Bizgec je predčasno zapustila delovno mesto, ne da bi za to prosila nadrejenega. V zagovor je povedala, da ji je bilo že vsega dovolj. Senat disciplinske Talentov je veliko — TAKEGA MIŠLJENJA JE BILO UREDNIŠTVO OB PREJEMU NASLEDNJEGA PRISPEVKA Delavci tozda »SUDEST« oziroma peščica nas ob raznih priložnostih kot so občni zbori sindikata, praznovanje dneva žena ipd. pripravljamo kulturne programe z raznimi skeči kot so: Naši pridni učenci, Marika in Pepa, kviz ipd. Seveda vse pripravimo sami s svojim znanjem. Tako smo pripravili za letošnji občni zbor sindikata kratek kulturni program: recital Udar na udar, za kar gre največ zaslug tov. Anici Poklar. Zapeli smo tudi našo — drogino himno »Dro-gaši smo« (napev Kovači smo). DROGASl SMO? Drogaši smo in naš je Sila skovali bomo srečne dni a udar na udar kot Strela jasna udarja nas inflacija. Zalog ogrtomno mi že imamo, ki tanjšajo mam vsakdanji kruh kredit devizni in pa interni pijeta nam vsakdanjo kri Mi se ne udarno, baldrijan limamo in chamomillo za lahko noč pa brinjevec, grenčico švedsko, ki lajšata nam vse skrbi Drogaši smo liin naš je Sila skovali bomo srečne dni skovali bomo srečne dni (avtor Četen Magda) Pred podelitvijo jubilejnih nagrad pa je predstavnica IO OOZS recitirala sivojo pesem kot sledi: komisije je bil mnenja, da bi po tej logiki lahko vsi člani kolektiva vsak dan odšli domov že pred malico in da torej obtoženkinega zagovora ni mogoče upoštevati. Izrekli so ji javni opomin. 4. Pepca Ficko, tajnica, je zagrešila hujšo kršitev delovne discipline zaradi malomarnosti. Ko je postregla s kavo in pijačo šefa ter njegove stranke, je nagnila pladenj ter zlila tekočino po važnih dokumentih. V zagovor je izjavila, da tega ni storila zaradi malomarnosti ampak zato, ker jo je šef, medtem ko je polagala skodelice in kozarce na mizo, začel božati po kolenih itd., zaradi česar je trznila in polila. Ker ponavadi obvelja izjava šefa, ki je v tem primeru ogorčeno zanikal obtoženkino izjavo, ji je senat izrekel ukrep opomina pred izključitvijo. 5. Nace Sunil je v delavnici vzel čisto novo kladivo, klešče, dleto in sveder ter jih skušal pretihotapiti mimo vratarja, ki pa ga je razkrinkal. Na obravnavi se je obtoženi zagovarjal, češ da je slišal, kako se v naši DO na veliko dela škodo in je hotel zato vsaj nekaj osnovnih sredstev ohraniti nepoškodovanih. Senat je zagovor upošteval in mu ni izrekel kazni. S. Požar morali bi jih poiskati DRAGI SODELAVCI IN SODELAVKE Tudi letos je prižel ultimat, da se menja sindikat dosedanji člani sindikata smo se trudili, da bi čimveč naredili. Kar pa nismo utegnili bomo noviim članom sindikata naročili da bodo speljali vise do kraja — mogoče že do 1. maja,. No pa pustimo to! Bomo raje o današnjem dnevu govorili in plakete podelili vsem tistim, ki so si s pridnim delom zaslužili pa ine glede na to, če so delali v Sudestu ali kje drugje tak pravilnik smo sprejeli — to se ve pa če je prav ali narobe, nagrade se delijo za 10, 20 in 30 let skupne delovne dobe. Torej — čestitamo vam dragi jubilanti! Posebno pa tistim, ki imajio za seboj 30 let verjamemo, da je bilo treba mnogokrat za delo prijet nam mlajšim pa bodite za vzgled, da se bomo tudi mi trudili in še naprej plakete delili. (avtor Valenčič Vojka) Sledila je podelitev jubilejnih nagrad. Svojo srečo pa je vsak 'ilskal v srečelovu. Magda Cetin Draga Kunigunda, dovoli mi vprašanje, ki morda ne spada v to rubriko: kako pravzaprav izgleda skupinski seks? Nepoučena Malo več hodi po sestankih, pa boš videla! Draga Kunigunda, na zboru delovnih ljudi naše tozd je bil sprejet predlog, naj bi vsi delavci bili enako ocenjeni (glede na DUC), to se pravi, naj bi dobili povprečno oceno; do sedaj so vodje oddelkov ocenjevali različno. Menim, da to ni prav, saj bodo na ta način marljivi delavci ocenjeni enako kot lenuhi in postopači. Kaj misliš ti o tem? Ogorčen Mislim, da bodo s povprečno oceno lenuhi in postopači v bodoče na izgubi, saj sio bili do sedaj zmeraj ocenjeni više kot marljivejši sodelavci. Draga Kunigunda, imamo instant kavo, instant juho, instant polento in napitke. Zakaj ne uvedemo tudi instant reševanja problemov? Pametnjakovič Tako reševanje problemov bomo uvedli takrat, ko bomo imeli tudi instant odgovornost, instant delovno zavest in instant možgane. Draga Kunigunda, slišali smo, da so naša skladišča nabito polna. Kaj misliš, kdo je tega kriv? Zaskrbljen Kriv je izvajalec gradbenih del, ki je načrtoval zidove preblizu enega drugemu. S. Požar Združeno delo jc pomagalo pri organizaciji SVETOVNEGA POKALA v smučarskih tekih 15.—16. 1. 1986 s finančnimi sredstvi in ostalimi prispevki. Naša DO je prispevala svoje izdelke — vzrok za poglede polne zavisti namenjene prvakom Švedom. Poleg pokala in medalj so za zasluženo prvo mesto prejeli KRAŠKI PRŠUT — DO »DROGA« PORTOROŽ, TOZI) »KRAS« MPI Sežana.