Naši dopisi. S Štajerskega. (Naci-t regulacije učiteljskih plač.) Na večletni vsestranski pritisk, kateri se je posebno letos podvojil, udal se je štajarski deželni odbor ter predložil deželnemu zboru naslednji načrt, ki bo tudi skoro gotovo postal zakon inesto sedanjega iz 1. 1874. Ta zakonski načrt sicer ne obsega vseh zahtev, ki so se stavile v tem oziru, posebno ne misli odpraviti krajevnega zistema, vendar bi imel vsekakor zelo blažilne vspehe, ako se nespremenjen uzakoni. Isti se glasi: „§ 1. Člen I. do 5. zakona od 3. vel. travna 1874, dež. zak. in nared. list št. 32, glede uravnave učiteljskih plač ter odprave šolnine za javne ljudske šole, stopijo iz veljave ter se imajo glasiti: Clen I. Od 1. prosinca 1. 1899 začenši znaša stalna plača, katero ima dobivati stalen ucitelj ljudske šole, v Gradcu 900 gld., na šolah v I. plačil. razredu 800 gld., v II. plač. razredu 700 gld. ter v III. plaoilnem razredu 600 gld. Učitelji, ki so delovali stalno nameščeni pet let na javni ljudski šoli nepretrgoma in s povoljnim vspehom, dobijo službeno starostno doklado 100 gld. Pod enakimi pogoji dobijo za vsakih prihodnjih pet let enako doklado po 100 gld. Službene starostne doklade ne sraejo prekoračiti vsote 600 gld. (Pristopnih je tedaj 6, v 30 letih stalnega službovanja.) Vrhtega ima vsak stalen učitelj pravico do ene aktivitetne doklade a 100 gld., ki pa se ne všteje v pokojnino. Sedanjo razdelitev šol v omenjene plačilne razrede sme premeniti le dež. šolski svet v sporazumljenju z dež. odborom. Prihodnja revizija plačilnih. razredov izvrši se leta 1910. ter je vsak popravek popred izključen. Glen II. Ravnatelji, nadučitelji in šolski voditelji dobe opravilno doklado; za ravnatelje znaša ista 250 gld.; za nadučitelje in voditelje določi se opravilna doklada po številu razredov, računši postavno dovoljene paralelke, in sicer znaša ista za enorazrednice 50 gld. ter za vsak pri- hodnji razred ali po § 11. drž. šol. zak. ustanovljeno vsporednico 25 gld. več, vendar ne sme opravilna doklada presegati zneska 200 gld. Ta opravilna doklada se všteje v pokojnino ter se sme izplačevati v enakih obrokih s stalno letno plačo. olen III. Stalno nameščeni učitelji na javnih meščanskih šolah, ki so bile ustanovljene na podlagi drž. šol. zakona z dne 14. vel. travna 1860 drž. zak. št. 62, imajo pravico do redne plače, ki presega stalno lefcno plačo Ijudskega učitelja v istem šolskem okraju za 200 gld. Clen IV. Učiteljsko osobje, ki ima sicer izpričevalo učne usposobljenosti, toda ne opravlja stalnega učnega mesta, dobijo kot začasni učitelji, oziroma učiteljice, letne nagrade 600 gld. Učiteljsko osobje pa, ki ima zrelostno izpričevalo, dobi kot začasni učitelj, oziroma učiteljica, nagrado 420 gld. ter se zamorejo takoj, ko so dosegli izpričevala učne usposobljenosti, ako opravljajo zistemizirano učiteljsko rnesto, stalnim učiteljem, oziroraa učiteljicara imenovati. Pomožni učitelji brez izpričevala dobe nagrado 360 gld. Glen V. Mesta podučiteljev in podučiteljic se s tera odpravijo. § 2. Vse postavne določbe, ki so v protislovju s k> postavo, osobito s členom Vr. pridejo ob svojo pravno rnoc. (Obteženje deželnega šolskega zaklada je proračunjeno pri sprejetju predstoječega načrta na 405.666 gld., katera vsota odgovarja 6"4°/o zvišanih dež. doklad.) S Tolminskega: V ,,Edinosti" z dne 22. sušca t. 1. štev. 67, so omenjene dobre in slabe strani g. Gabrščka, izdajatelja «Soče", ,,Primorca", nSlov. knjižice" itd. Gospod dopisnik oziroma ,,Edinost" konstatuje zasluge gospoda Gabrščka na Goriškern, kakor tudi za slovenstvo sploh ter povdarja, da te zasluge daleko odtehtajo njegova slaba svojstva. Blizo istotako piše o g. Gabrščku zadnji »Slovenski List" z dne 22. sušca t. U štev. 12. v dopisu BOd kranjsko-goriške meje." Obadva lista omenjata bojazen, da bi utegnil g. Gabršček res ustaviti izdajanje omenjenih časopisov in knjig ter se odpovedati narodnemu delovanju na Goriškem. Vse to podpiše tudi pisec teh vrstic (Mi ne. Op. uredn.) z dostavkom, da bi skušal g. Gabršoek svoje pogreške spoznavati ter jih sanirati, ker le eden nepreviden in prenagljen pregrešek pokvari lahko sto iu sto dobrih reči — ali ni tako: Le eno bi tema dvema listoma ugovarjal: MSloven. Listu" na izraženem veselju zaradi neuspehov učiteljskih deputacij na Dunaju in ,Edinosti" povdarjajoči, da so nasprotniki gosp. Gabrščka dobro organizovani. Tu niisli ^Edinost" gotovo na učiteljstvo Dobro! Kje in kdo pa je uzrok? Kamor ste nas pahnili in zavrgli, tara smo in mesto, da bi nam podali roko, po koji stegujemo, tepete nas še vedno. Po celi Avstriji se zboljšujejo že itak boljše učiteljske plače, le na Primorskem se noče o tem ničesar slišati. Naše 251etne prošnje so brezuspešne, in ako srao se letos nekoliko krepkeje zaoeli gibati za izboljšanje učiteljskih plač, postali srno zaradi tega kar na enkrat izdajalci naroda, vladni agitatorji, v najnovejšem času ,,Slovenskega Naroda" liberalci, v kratkem se nam bo očitalo brezverstvo, zato ker dopisujemo v ^Sloven. Narod" in »Učit. Tovariš", potem ko so nam drugi časopisi svoje predale zaprli! Tira se nas pred porotnike zaradi izzivajočega, jako osebnega in ojstrega dopisa v flSoči" proti tovarišu gosp. Dimniku. Gospodje ljubi! roko na prsi in vprašajte se, je-li to prav in kam jadramo po ti poti? Povejte, kaj prav za prav nameravate z učiteljstvora!! —c.