IZHAJA OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - TELEFONI: UREDNIŠTVO 24-75, TAJNIŠTVO IN UPRAVA 21-90 - TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 607-70-13? - LETNA NAROČNINA 900 DIN, MESEČNA 75 DIN. POSAMEZNA STEV. 10 DIN LETO XIII KRANJ, SOBOTA, 10. DECEMBRA 1960 ŠT. 142 ▲ 4 IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA CP »GORENJSKI TISK« V KRANJU - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Brez krcmarja »Vsi gledajo na gozd kot n. molzno kravo, toda potrebe gozda potrebe gozdnega delavca nihče noče videti.* Morda besede niso bile točno ta ke, toda prav to misel je povedal pred kratkim eden izmed udeležen cev na političnem aktivu v Železnikih, ko so govorili o reorganiza ciji gozdarske službe in podobno. Čeprav je ta ocena nekaj pretirana pa vendar izraža bistvo resnice, ki je izšla iz ust preprostega poštenega človeka. V našem okraju, kjer je več kot polovice celotnih površin poraščeno 2 gozdovi, znaša samo letni prirast približno 330.000 kubičnih metrov lesa. To pa znaša vrednost skorajda okroglo tri milijarde dinariev. Zato je bil gozd v ^snici »zlata jama*, ki je reševala vsako težavo Širše ali ožje skupnosti. Več let, po ekonomski blokadi 1948, je gozd nosil veliko breme zrunanje trgovine. Gozd je vzdrževal mnoge zadruge, umetno skrival njihove slabosti in podobno. Celo v okrajne sklade je prišlo letno okrog 400 milijonov dinarjev iz gozda. , S Pričo takih ugotovitev ni nikako čudo, da je v zadnjem času prišlo do prave borbe za gozdove. To se je pokazalo zlasti ob reorganizaciji kmetijskih zadrug in ob razpravah o reorganizaciji nekaterih občin. Zadružniki so bili marsikje pripravljeni na združevanje samo Zgolj zato, da bi ustvarili formalne pogoje za upravljanje z gozdovi na njihovem območju. Posamezni glasovi po občinah so bili o tem, kako je pač njihova občina bogati z gozdovi in kako ima v gozdovih stalne dohodke, ki ji zagotavljalo samostojno dejavnost. Drugod roizvodni plan. Zelo dobri uspeli pa so bili doseženi zlasti v oktobru. Tudi pri sestavljanju družbenega plana za leto 1961 so se po-avile podobne težave kot pri pripravah za petletni plan. Tak primer je Elektrarna Sava v Kranju. Fino pohištvo Tržič in drugi, ki so planirali celo manjši celotni dohodek kot pa so ga imeli letos ali pa prejšnja leta. Težave pa so nastopile pri Železarni Jesenice, ker še ni dostavila predlog družbenega plana. — Zato je bil zanjo plan ocenjen na podlagi dosedanjih izkušeni. Po tej ocenitvi naj bi Železarna dvignila celotni dohodek v prihodnjem letu za 4.85 odstotka. Kovinska in elektroindustrija sta po porastu približno enaki; Indeks porasta celotnega dohodka pri kovinski znaša 118.80 %, pri elektroindustriji (»Iskra« v Kranju) pa 119.85 odstotka v primerjavi z oceno letošnjega leta. Največji vzpon v celotni industriji pa predvideva v prihodnjem letu kemična stroka. Da je in-! deks 136.80 tako visok, je znatno Pred odhodom na stalno konferenco mest Več sredstev občinam Predsednik ObLO Franc Puhar pričakuje, da bo sedanja konferenca razčistila nekatere važne stvari pri uveljavljanju komunalnega sistema Kranj, 9. decembra — V ponc-dcljck in torek. 12. in 13. decembra, bo zasedala Stalna konferenca mest Jugoslavijo. To pot se bodo predstavniki mest, ki so S skupne seje obeh zborov ObLO Kranj Sprejeti pomembni odloki Ra/prava o pristojnosti strokovnih šol še ni končana V četrtek popoldne je bila v Kranju skupna seja obeh zborov Občinskega ljud. odbora Kranj 'm ločeni seji Zbora proizvajalcev in Občinskega zbora. Na skupni seji so poslušali poročilo o odlikovanih, o preimenovanju, reorganizaciji in prenosu pristojnosti Občinskega zavoda za posredovanje đela in o ustanovitvi zavoda za zaposlovanje delavcev in O imenovanju sveta in direktorja tega Zavoda. Obe poročili sta bili brez razprav.- sprejeti. Pač pa se je razvila živahna razprava o pre\ /,<•-mu pristojnosti kranjskih srednjih strokovnih Sol. Večina disku-tantov |e bila mnenja, da bi morale za t« šole skrbeti tovarne same, ker tu vzgajajo strokoven kader za njihove kolektive. Do dokončnih sklopov le ni prišlo in bodo o tem io ia/pi uvijali v torek na zasedanju OLO. Ob tej priliki so tudi potrdili predlog, da se uslu ,1 .iMicrni ObLO prizna novoletna nagrada v višini 50"',, plače. Na Zboru proizvajalcev so razpravljali o spremembah družbenega plana za leto 1961 in ugodno railH prota)« KZ Zalog, Resnico, Naklo in Coriče za odstop dela prispevka iz dohodka, ki pripada <)bL<). Re ;evali so nekatere zemljiške zadeve in sprejeli odlok o začasnem finansirariju ObLO Kranj za I. tromesečje T961 in o ustanovitvi Občinski' komunalne banke, za katero so tudi potrdili predlog statuta in imenovanje direktorje, Med drugim so odborniki tudi razpravljali o investicijskem programu podjetja Kovinar, ki s predvidenimi investicijami želi izboljšati delovno pogoje za kvaliteto Izdelkov. 8. m. člani te organizacije, zbrali v Beogradu. Med drugimi predstavniki mest se iz našega okraja pripravlja na odhod tudi predstavnik mesta Kranja oziroma predsednik te občine tov. Fr. Puhar. Pred odhodom na Konferenco nam je le-ta v razgovoru povedal, da se pripravlja na diskusijo v tem organu. Osvetliti namerava nekatere konkretne probleme, s katerimi se srečujemo v Kranju v upanju, da bo te stvari Konferenca postavila na pravo mesto. Hkrati upa, da bodo na Konferenci razpravljali o nekaterih analizah o dosedanji dejavnosti mest članic oziroma občin ter tako s splošnimi ugotovitvami in podatki laže nakazali najboljše rešitve. Velik problem; ki ga je treba čimpreje rešiti, kot je v razgovoru dejal tovariš Puhar, je decentralizacija investicijskih skladov. Po njegovom mišljonju bi morali biti ti skladi iz okraja v večini, ali morda celo v celoti, preneseni na občine. Drugo, zelo pereči« vprašanje je finansiranje šol in formiranje ustreznih skladov za to. Tudi o tem se slišijo mnogi predlogi, toda doslej še ni nič gotovega in je pričakovati, da bo prav Konferenca mest kaj spregovorila o tej zadevi. V Kranju je prav tako važno vprašanjo, kako sprostiti neizrabljena proračunska sredstva. Tu je letos ostalo okrog 150 milijonov dinarjev neizrabljenih, ker so dohodki znatno presegli predvi- deni nivo. Toda teh neizkoriščenih milijonov, dasi bi jih hudo in jiuj-no rabili za številne druge potrebe, ne morejo dvigniti. Ker je na dnevnem Fedu prav razprava o izdelovanju perspektivnega načrta v komunah in razprava o izdelavi načrta za prihodnje, 1961. leto, je pričakovati, da bodo taka konkretna in hkrati splošna vprašanja dodobra proučili in tudi nakazali možnost za njihovo reševanje. -1. c. 0 BRRZI i n OlflUl pripomogla Kemična tovarna v Podnartu, ki predvideva tako v prihodnjem letu, kakor v«vsem petletnem obdobju visok vzpon proizvodnje. V nadaljnjem si sledijo industrija gradbenega materiala s 112,2 odstotka, lesna s 107,69 odstotka, industrija celuloze in papirja (Lepenka Tržič) s 102,18 odstotka, tekstilna s 107,87 odstotka in industrija usnja in obutve s 108,90 odstotka. Zelo visok plan predvideva tovarna gumijevih izdelkov Sava Kranj. Njen celotni dohodek se bo v prihodnjem letu dvignil za 24.80 odstotka. Kot druga stroka, ki ima najnižji indeks porasta v prihodnjem letu pa je živilska industrija s 100,90 odstotka; torej niti za 1 odstotek višji. Pri tem se nehote vprašamo, ali ni bil tudi za le- tošnje leto plan prenizko postavljen, ker kakor povedano, ga je živilska industija izpolnila že v mesecu oktobru. »Gorenjski tisk« Kranj kot edini predstavnik grafične industrije v našem okraju je z indeksom 114,28 za 4 odstotke nad povprečjem industrije. Celotni dohodek industrije bo po oceni za leto 1960 dosegel 96.998 milijonov. Po planu za leto 1961 pa je predvideno 106.955 milijonov. Industrija bo torej povečala v prihodnjem letu celotni dohodek za 9 milijard in 958 milijonov din oziroma za 10,26 odstotka. Izpod povprečka celotnega razvoja je le elektrogospodarstvo, črna metalurgija, lesna industrija, industrija celuloze in papirja, tekstilna industrija, industrija usnja in obutve ter živilska industrija. -vk Skofjeloiki prazniki v znaku dela Predavanja in prostori v ospredju razgovorov na kenferencah SZDL - Kar sami ureiajeje prostore - Sekcije tu« za preskrbovalne obrale Izmed 21 krajevnih organizacij SZDL, kolikor jih je na območju škofjeloške občine ter 5 podružnic, so bili v zadnjem času že povsod občni zbori. V prihodnjih dnevih bodo ti zbori le še v treh večjih krajih: v sami Šk. Loki, v Poljanah in v Gor. vasi. Prva značilnost letošnjih zborov je v velikem stremljenju po ideološki dejavnosti. Zelje za razna predavanja so izrazili zlasti v odročnih krajih kot na primer v Javorju, v Sovodnjem, v Zapre-vaiu in drugod. Spričo tolike zahteve po predavanjih in izobraževalnem delu sploh, bodo sedaj napravili v občinskem okviru poseben plan za organizacije SZDL. ki ga bo izvedla Delavska univerza. Predvsem bodo po vseh organizacijah imeli po eno ali dve predavanji o zaključkih Petega kongresa in o konkretnem delu organizacije SZDL na svojem območju. Tudi vsa predavanja in ideološko delo organizacij ZK bodo razširili na SZDL. Na sedanjih konferencah so zlasti zahtevali predavanja o zdravstvu, o kmetijstvu, o socialnem zavarovanju in o drugih stvareh, ki ljudi zelo zanimajo. Hkrati pa so se malone vse organizacije zelo zavzele za urejevanje svojih prostorov. Skorajda ni organizacije, kjer niso na zboru govorili o tem in privabili članstvo, da pomaga s prostovoljnim delom, z lastnimi prispevki in podobno. V Gostečem so si že kar sami zgradili prizidek, kjer bo imela njihova organizacija ustrezne prostore. Sami so si uredili prostor tudi v Godešiču. V tem zagonu so tudi sedanji prazniki škofjeloške občine zadobili poseben pečat v znaku dela in urejevanju prostorov po vseh krajih. — Seveda tem prostorom primanjkuje še oprema. Občinski odbor SZDL ima že sedaj na razpolago prvih 1,200.000 dinarjev za opremo prostorov, ki jih bodo dali v tiste kraje, kjer so tudi prebivalci največ sami prispevali za to. Da bi laže opravljali razna dela in razvili dejavnost organizacij SZDL sploh, so po sedanjih konferencah govorili in že tudi usta- navljali razne sekcije. Tako so v Ratečah, kjer je zelo aktualno prostovoljno delo pri urejevanju postajališča za avtobus, postavili tudi posebno sekcijo za organizacijo tega prostovoljnega dela. Posebno sekcijo so tam postavtli tudi za urejevanje družbene prehrane in oskrbe, ker smatrajo, da je ureditev pekarije, mesnice in nekaterih drugih obratov zelo nujno za prebivalce tega kraja. Tako so malone povsod postavili sekcije za komunalno dejavnost, za ureditev prostorov SZDL, za izobraževalno delo in podobno. 1. c. Kratavna konferenca SZDL v Raifovlifci Pred dnevi je bila v Radovljici krajevna konferenca delegatov SZDL. ki so bili izbrani na nedavnih zborih SZDL. Na konferenci so govorili predvsem o delu stanovanjskih skupnosti, občinskih _svetov, o delu šolskih cdborov itd. Ze lansko leto so bile ustanovljene stanovanjske skupnosti v Lescah, Kropi in v Radovljici. Medtem, ko sta skupnosti v Lescah in Kropi že uspešno zastavili z delom, do tega v Radovljici ni prišlo. Mogoče bodo to stanje lahko popravile nekatere kadrovske spremembe v samem odboru radovljiške stanovanjske skupnosti. Na konferenci so tudi sprejeli nov program dela SZDL, ki zajema predvsem sodelovanje z vsemi športnimi, mladinskimi in drugimi organizacijami, sprejem novih članov in program močnejše povezave z občani. Ker je bila akcija za ureditev nekaterih radovljiških komunalnih objektov, ki so jo na iniciativo mestnega odbora SZDL izvedli člani radovljiških organizacij, zelo uspešna, bodo skušali tudi letos organizirati podobne akcije. Morda najbolj potreben podo-b en seminar so organizirali tudi ■ na Tehnični srednji tekstilni šoli v Kranju in sicer pod naslovom »ŠOLA ZA 21VLJIENJE«. Vsekakor koristna zadeva za mlade ljudi. Pohvale vredno je tudi to, : da je organizator dobil za to do-brc že znane 'pedagoge iz Ljub- il Sola za življenje" P Danes slišimo povsod, naj se I mladi uveljavljajo. To je tudi s prav, saj bodo morali nadome-H stiti starejše. Prav s tem name-H nom naše mladinske organizacije m po Gorenjskem organizirajo v tem H času politične šole, seminarje in § razne oblike izobraževanja mlaji dih ljudi. Brez dvoma ne dajo ti I seminarji vsega znanja vsakemu §5 posamezniku, pač pa je odvisno H od vsakega, da se potem še na-H prej sam izobražuje. Ijane in Kranja. To »šolo za življenje« obiskuje Precej mladih ljudi tega Zavoda. Menda okoli 100 fantov in deklet. Lepa številka! Včasih celo zmanjka prostora v mali kino dvorani na šoli. Vse je to lepo. Ne moremo pa mirr\o dejstva in mimo tistih ljudi, ki hodijo na ta predavanja zgolj zaradi tega, da se delajo, po domaie povedano »norca« iz predavatelja, tako da potem dobi ta občutek, da je pre- davanje slabo pripravil pa čeprav §§ vemo, da je treba za neko temo, B kot je na primer »Družina v so- I cialistični družbi« tudi precej ca- = $a, da jo nekdo pripravi. Vprašamo se, ali so tisti mladi S ljudje na Tehnični srednji tek- S stilni šoli, ki so na enem zadnjih s predavanj v zadnjih vrstah v S okviru te šole naravnost nesram- ■ no motili predavatelja, že dali §§ skozi »šolo za življenje«. Po nji- I hovih letih bi sodili, da ne. Me- s nimo, da bi njim v največji me- §| ri koristila tudi kakšna beseda iz §1 programa »Sole za življenje«, ki ■ so jo organizirali na tem zavodu. I Prav gotovo to ni osamljen S primer, ko hoče neka skupinica §| ljudi na naših predavanjih in se- || stankih motiti delo tistih, ki to §j jemljejo bolj resnn. Iz vsega tega sledi preprost za- H ključek: bolje, da taki ne pride- I jo na podobna predavanja in naj I najdejo bolj »koristno« razvedri- = lo. M. Ž. m NOTRANJA IN ZUNANJA POLITIKA Te oni posueTu I Ljudje in dogodki GROBO IZZIVANJE OZN V Leopoldvillu so objavili, da je Mobutujev »svet komisarjev« odredil, da pridejo pod nadzorstvo transportna sredstva sil OZN v Kongu. Odredba velja za vojaška in civilna vozila in ladje OZN. Namestnik poveljstva vojaških sil OZN v Kongu general Indarjit Riki je na sestanku z novinarji poudaril, da jc namen te odredbe, ohromiti celotno dejavnost v Kongu. LUMUMBA HUDO BOLAN V Londonu se je iz zanesljivih virov zvedelo, da je zaprti predsednik kongoške vlade Lumumba hudo poškodovan in bolan. Zdravnik britanskega veleposlaništva v Leopoldvillu je ugotovil, da je Lumumbovo zdravstveno stanje zelo slabo. V POLITIČNEM ODBORU RAZPRAVA O ALŽIRIJI V političnem odboru Generalne skupščine so v debati o Alžiriji sodelovali trije govorniki. Liberijski predstavnik se je zavzel za referendum pod nadzorstvom OZN. medtem ko je iranski delegat predlagal francosko alžirska pogajanja z neodvisno Alžirijo. Predstavnik Maroka je predlagal zaključitev seznama govornikov, da bi lahko prešli na debato o resolucijah. ZAPLET V VIENTIANU Tuje agencije poročajo, da je vojaška garnizija iz taborišča Cinaimo, oddaljenega 4 km od prestolnice Vientian, ponoči zasedla strateške položaje v prestolnici in obkolila poslopje predsedstva laoške vlade s tanki in oklepnimi vozili. Garnizijo vodi poveljnik vojaške oblasti Vientiana polkovnik Kuprasit Abej. PO NEMIRIH v VENEZUELI Kuba z velikimi pridržki spremlja napore v svetu Organizacije ameriških držav za sklicanje ameriške izredne konference zunanjih ministrov ZDA in latinsko-ameriških republik. Po vesteh iz Washingtona je izredno konferenco predlagala venezuelska Betan-courtova vlada z obtožbami proti Dominikanski republiki zaradi nedavnih spopadov v Caracasu in še nekaterih mestih. REŠEVANJE »SNE2NIKA« Kakor poročajo iz ciprske luke Famaguste se je vreme zbolj-šalo, kar olajšuje reševanje jugoslovanske 1500-tonske ladje »Snežnik«, ki je te dni nasedla ob vhodu v ciprsko luko. Jugoslovanska ladja je 6. decembra odplula na pomoč japonski ladji »Nagato Maru«, ki je nasedla blizu vzhodne ciprske obale. Zaradi močne burje je »Snežnik« tudi sam doživel brodolom. V spodnji del ladje je začela vdirati voda. Posadka je vso noč črpala vodo iz ladje, ker pa burja ni ponehala, je postajal položaj čedalje slabši. Neizpolnjena pričakovanja Kompromitirana akcija Organizacije združenih narodov v Kongu in razvoj sedanjih dogodkov, ki jim botrujejo koloniali-stične intervencije iz tujine, so razlogi, zaradi katerih se je jugoslovanska vlada odločila, da odpokliče diplomatsko predsed-ništvo v Leopoldvillu in sile, ki so bile v sklopu Združenih narodov v tej deželi. V zadnjih petih mesecih kongoške krize je Jugoslavija prispevala mnogo svojih pobud za hitro in uspešno delo organizacije OZN v Kongu. Toda, ker ta akcija ni bila v duhu direktiv Združenih narodov in ker se je izrodila v enega bistvenih povzročiteljev kaotičnega stanja v Kongu, se je naša vlada odločila za ta korak. Sile OZN so prišle v Kongo na poziv ustavnih oblasti te dežele, na poziv legalne kongoške vlade, da ji pomagajo pri likvidiranju kolonialističnih intervencij. Toda, zgodilo se je — da so pred očmi sil OZN, pa celo pod njihovim okriljem, to ustavno oblast zrušili. Spomnimo se, da so bili prvi koraki misije OZN v Kongu v nasprotju z njenimi pooblastili. V resoluciji Varnostnega s\ eta je bilo jasno poudarjeno, da deluje misija soglasno s centralno kongoško vlado — vendar se misija s to vlado ni posvetovala. Combejeve in belgijske akcije v Katangi v času, ko je bila problematika zagotovitve neodvisnosti, je misija OZN problem reševala brez centralne vlade v Leopoldvillu. Celo generalni sekretar se je o prihodu sil Združenih narodov v provinco Katan-go dogovarjal z odpadnikom Combejem — in ne z vlado premiera Lumumbe, ki je uživala popolno zaupanje najvišjega organa oblasti — Republike, kongo-škega parlamenta. Zato Belgijci niso zapustili Konga — stališče misije OZN proti njim in pa proti legalni vladi je bilo prav- zaprav signal kolonialističnim silam, mednarodni reakciji in domačim privržencem tujih interesov. v takih okoliščinah pa se je na odru kongoške drame pojavil Mobutu, ki se sicer ne bi pojavil, če bi legalne oblasti bile deležne podpore sil ozn — če bi te delovale v okviru svojih nalog. Mobutujeva tiranija ni le pojav v kongoški krizi, ampak je logična posledica neadekvatnega delovanja misije OZN — posledica »nevtralnosti« mednarodnih sil. Kasnejša nasprotja med političnimi voditelji Konga, konkretno med Kasavubuja z ene in Lu-mumbine vlade in parlamenta z iruge strani niso vzrok poslabšanju kongoške krize, marveč posledica delovanja deformirane misije OZN. Posledice takega razvoja so rušenje ustavnih institucij v Kongu, uveljavitev Mobutove diktature, ki služi zapadnim ko- lonialističnim interesom. Aretacija in mučenje zakonitega premiera Lumumbe in drugih političnih voditeljev Konga, prekinitev normalnih zvez Konga z drugimi afriškimi deželami ter nekateri drugi ukrepi, so namenjeni, da bi bil Kongo spremenjen v trajno trdnjavo kolonialisiičnih interesov v Afriki. Dosedanji razvoj dogodkov kaže, kako dalekosežni so cilji ko-lonialistov v Kongu. — Vse to pa predstavlja velik mednarodni problem. Do vsega tega je prav-1 zaprav prišlo ob prisotnosti misije OZN v Kongu. S tem pa se je ta akcija svetovne organizacije kompromitirala. Združeni narodi so dolžni podvzeti najhitrejše ukrepe, da Kongo in Afriko rešijo težkih posledic, do katerih današnji položaj lahko pripelje — to pa mogoče le, če se bodo izvrševale vse sprejete odločbe Varnostnega sveta in Generalne skupščine. Ob ukinitvi republiškega regresa za mesečne vožnje Kako bo z vozovnicami? SAMO 20 DNI JE SE ČASA Kot vemo, je za učence, dijake in študente, ki so po več kilometrov oddaljeni od svojih šol in univerz, preskrbljen primeren prevoz. Za ta prevoz z vlakom ali z avtobusom je delno odobren tudi regres iz republiških sredstev. v zadnjem času pa se ti koristniki upravičeno sprašujejo, kako bo vprašanje njihovega prevoza rešeno s 1. januarjem prihodnjega leta. to je z dnem, ko se bo uveljavil odlok republiškega Izvršnega sveta, s katerim bo ukinjen regres na vozovnice učencev in dijakov za vožnjo v šolo iz republiških sredstev. Sredstva za to bodo morali namreč sedaj poiskati občinski ljudski odbori. Res je, da bodo občinski ljudski odbori težko našli sredstva za kritje tega regresa, vendar neko rešitev od kod črpati denar za ta izdatek bo treba najti. Pri sestavi začasnega načrta finančnih proračunskih izdatkov za prvi kvartal 1961. leta. naj občinski ljudski odbori vsekakor upoštevajo tudi ta sredstva. Pri obravnavi te?a vprašanja naj za to pristojni organi točno preverijo, kdo je upravičen do mesečne vozovnice, objektivno pa naj tudi presodijo, kdo se lahko vozi z avtobusom in kdo z vlakom. Tega živega problema se je torej treba lotiti takoj, kajti časa za to je samo še 20 dni. Nagrajevanje pros delavcev in reševanje njihovih problemov je odvisno od njih samih in od gospodarskega razvoia sku mosti Prosvetni delavci so zapostavljeni - Njihove honorarne ure niso pravilno stimulirane - Nihče ne skrbi za stanovania učiteljem Taka in podobna vprašanja so bila v zadnjem času vse bolj živa med prosvetnimi delavci. Tudi na sindikalnih občnih zborih, ki so bili pred kratkim po vseh naših občinah, so ta vprašanja prišla na površje. Materialni položaj prosvetnih delavcev je zategadelj hudo zameglil druge. osnovne probleme, s katerimi bi se morali učitelji in ostali prosvetni delavci prvenstveno ukvarjati. Zato so po končanih občnih zborih po občinah imeli v sredo posebno posvetovanje v Kranju. Navzoči so povedali razne težave okrog nagrajevanja in tudi drugih stimulacij. Plačevanje honorarnih ur je sedaj prilično urejeno in pričakuje se tudi delno povišanje dopolnilnih plač. Toda mnoga vprašanja kljub temu še niso urejena začenši od stanovanjskih težav, regresov za dopuste itd., kar je v proizvodnji, zlasti v večjih kolektivih že zdavnaj rešeno. Take so težave prosvetnih delavcev. Toda v nadaljnjem razgovoru, v katerem je sodeloval tudi predsednik OLO tov. Vinko Hafner, predsednik Okrajnega sindikalnega sveta Andrej Verbič in drugi, pa se je ugotovilo, da Pred praznovanjem novoletne jelke Tudi letos činili svečano obeležje Vsi otroci naj občutijo praznično vzdušje tudi doma Pretekli četrtek popoldne je Okrajni odbor Zveze prijateljev mladine za okraj Kranj sklical sejo, ki so se je udeležili predsedniki Društev prijateljev mladine, predsedniki občinskih zvez DPM in predsedniki občinskih pionirskih komisij iz celega kranjskega okraja. Na tej seji so med drugim govorili tudi o pripravah za letošnjo proslavo Novoletne jelke. Praznik Novoletne jelke in prihod dedka Mraza je že dobil pečat tradicionalnega praznika za vse, prav posebno pa še za naše najmlajše. Tudi v našem okraju je bilo že vrsto let čutiti veliko pripravljenost vseh odgovornih forumov, da store največ, kar je v njihovih močeh, da bo ta praznik res kar najlepši. Predsednica Okr. Zveze DPM Smilja Gostiševa je na četrtkovi seji uvodoma naglasila, da si moramo prizadevati, da bi bilo novoletno praznovanje tudi letos kar najbolj prisrčno in veselo. — Ker take priprave tečejo že po ustaljeni praksi, niti ni treba še posebej opozarjati na posamezne oblike praznovanja, ker jih povsod že dobro poznajo in so priprave že v teku. Organizacijo prireditev tega otroškega praznika tako kot organizirajo ostalih otroških praznikov, imajo seveda Društva prijateljev mladine, vendar pri tem nikakor ne smejo mimo tega, da ne bi pritegnili tudi ostale organizacije, predvsem pa Ljudsko mladino, šolske organe, varstveno vzgojne ustanove, sindikate itd. Tov. Gostiševa je še posebej podčrtala, da mora biti letošnji novoletni praznik, še bolj kot so bili prejšnji, zares kolektiven praznik vseh naših pionirjev. Prav tako se mora Novo leto poznati v našem okolju, zato naj bi bili vsi kraji kar najbolj svečano okrašeni, da bo praznik do- bil tudi bogatejši zunanji izraz in bo tako ostal cicibanom, pionirjem in odraslim kar najbolj v spominu. Se bolj kot v preteklih letih naj se letos zavzemajo DPM za to, da bi bilo obdarovanje pionirjev res le kolektivno, torej naj dobijo od gospodarskih in drugih organizacij darilo kot kolektiv -to je kot Pionirska organizacija. Prešli so časi, ko je za otroka res nekaj pomenilo, če je dobil manjše darilo, predvsem slaščice, zato naj bi bil individualno obdarovan le doma, Novoletna jelka pa naj bi se tako še bolj razširiln tudi kot družinski praznik. Društva prijateljev mladine so le po občinskih centrih, vendar bodo poskrbela, da bodo novoletne prireditve segle tudi v ostale, čeprav zelo oddaljene kraje v njihovi občini. Učenci osnovnih šol bodo imeli svoje razredne prireditve. Posebne pozornosti bodo povsod deležni tudi predšolski otroci, ki ne obiskujejo vzgojno-varstvene ustanove. Kako bodo praznovali Novoletno jelko po posameznih občinah, bomo še poročali. je treba iskati izhod le v okviru splošnega razvoja in možnosti regionalnih oziroma komunalnih skupnosti. Sindikalne organizacije morajo elastičneje sodelovati s političnimi in družbenimi organi v samih občinah in življenjsko reševati razne neskladnosti oziroma potrebe prosvetnih delavcev. Prav to nezadostno sodelovanje prosvetnih delavcev s splošnim družbenim življenjem v občinah je njih same marsikje pustilo v ozadju tako. da so preozko gledali le svoje probleme. DVA PRIMERA Da je j temu, xes. tako je bilo razvidno iz. poročil predstavnikov iz Bohinja jn. :$koC:e Loke, kjer je sodelovanje prosvetnih delavcev z občinskimi organi dokaj urejeno. Mnogi navzoči so se na primer pritoževali, kako so pač učitelji zapostavljeni, ker dopolnilno učenje otrok v raznih predmetih, za katere gre otrokom težje, učitelj ne dobi plačano, dasi je to- delo celo z zakonom predpisano. Toda predstavnik iz Bohinja je povedal, da se oni sami zmenijo in pregledajo potrebe in možnosti ter skladno s tem določijo koliko in zakaj bodo plačali. Tako življenjsko (čeprav morda ponekod mimo trenutnih predpisov) rešujejo mnoge težave in učiteljstvo tam z vso vnemo sodeluje ne le pri splošnem kul-turno-prosvetnem delu, marveč tudi pri družbenih organih in življenju komune sploh. Nekaj podobnega je v Skofjl Loki, kjer ima občina polno razumevanje za potrebe prosvetnih delavcev. Samo lani so izročili 13 novih stanovanj pedagoškim delavcem, čeprav ima ta občina velike druge ekonomske težave. Zato so priporočali, naj tudi v ostalih krajih prosvetni delavci iščejo rešitve iz raznih težav v tesnejšem sodelovanju z občinskimi organi. V prihodnjem letu so predvidene nekatere bistvene spremi -mbe v nagrajevanju prosvetnih delavcev. Namesto šablonskih plač po kvalifikacijah naj bi prevladovalo delovno mesto in učni uspeh. Konkretnejših oblik oce- Konferenca SZDL pri Vodovodnem stolpu (olike težave najmlajšega naselia Kranj, 9. decembra - Delegati SZDL Iz Rupe in Vodovodnega stolpa v Kranju, ki so se zbrali na konferenci v prostorih osemletke Franceta Prešerna v Kranju, so največ govorili o urejevanju okolja. Naselje Vodovodni stolp je najmlajše naselje v Kranju in ima prav za to tudi velike potrebe. Na konferenci je o tem govoril že predsednik organizacije SZDL Slavko Luma, zlasti pa še predsednik tamkajšnje stanovanjske skupnosti Ivo Majdič in nekateri drugi udeleženci. V prihodnjih petih letih naj bi tam porabili nad 116 milijonov dinarjev za urejevanje okolja in izboljševanja družbenega standarda" prebivalcev. Velik delež k temu pa naj bi prispevali še sami prebivalci s prostovoljnim delom in podobno. Največje delo, ki je tam predvideno, je gradnja obrata družbene prehrane. Odločitev za ta objekt, ki naj bi stal približno 70 milijonov dinarjev, ni še dokončna in Je odvisna od urejevanja druž- bene prehrane v Kranju kot celoti. Približno 35 milijonov din pa predvidevajo za gradnjo novega otroškega zavetišča. v prihodnjem letu je predvidena potreba za 8,785.000 dinarjev, s katerim naj bi zlasti urejevali okolje, opremili otroški vrtec, dokončno uredili in opremili tamkajšnjo pralruco s sušilno komoro, likalnim strojem, šivalnico in tako dalje. Za urejevanje okolja bodo ustanavljali tudi pionirske hišne svete, ki naj bi si s konkretnim delom utrjevali odnos do kulturnega, higienskega in estetskega urejevanja svoje okolice. Prednost poravnalnih svetov Zabnica - Poravnalni svet pri ko Zabnica je v času poslovanja prejel 14 vlog in dopisov in vse tudi uspešno rešil. Na svojih sejah so člani sveta obravnavali 9 zasebnih tožb. Dve so uspešno re'ali, ostalih sedem pa ne. v nekaterih primerih se pozivu k mirni poravnavi stranke sploh niso odzvale. Delo poravnalnega sveta pa jc kljub temu pozitivno. To še prav posebno, če primerjamo stanje sprtih strank po mirni poravnavi pred svetom ali pa pred sodiščem. Ugotovljeno je namreč, da se stranke, ki so se mirno poravnale,' izogibajo ponovnih tožb in prerekanj in živijo v slogi in miru, medtem ko so stranke, katerim je sodicc izreklo sodbo, spore samo i« poglobilo. njevanja posameznikov za nagrajevanje po učinku v tej stroki doslej še niso našli. Pri tem pa naj bi imeli odločujočo besedo sveti za šolstvo in šolski odbori zlasti pa sami delovni kolektivi. Predvideno je delno povečanje delovnega časa in skladno s tem tudi povečanje osnovnih prejemkov tako, da bi zmanjšali potrebo po honorarnih urah. Na splošno sicer že danes niso nizki celotni prejemki prosvetnih delavcev, dasi so nizke osnovne plače. Vendar ponekod vzbujajo nezadovoljstvo velike razlike med posamezniki, kar smatrajo, da ni pravilno. Predvideno . jc delno povišanje prejemkov v upravnih službah in tudi pri prosvetnih delavcih skladno z dviganjem delovnega učinka v gospodarstvu sploh in z dviganjem cen življenjskih potreb. Toda najvažnejši element v odstranjevanju nekaterih sedanjih nesoglasij je pričakovati samo v neposrednem sodelovanju samih zainteresiranih delavcev oziroma kolektivov. Tak je bil zaključek posvetovanja prosvetnih delavcev. -1. c. ; Piani krajevnih odborov \ Kranj, 9. decembra ^ Občinski ljudski odbor v Ki*' nju je končal izdelavo piano* krajevnih odborov za prihodnie leto 1961. V zadnjih 14 dnevi" se organi ObLO obiskali vseh 3" krajevnih odborov, kolikor jih Je na območju te občine, in pom*" gali tem organom, da so izdela" li svoje plane za prihodnje le*"' Te plane krajevnih odborov bo* do, seveda, upoštevali pri delavi skupnega plana občine. Gre za splošno uveljavljanj krajevnih odborov, katerim * zadnjih letih občina dodeljuJe vse večja sredstva. Tako je bil" lani dodeljeno krajevnim odbo* rom 16 milijonov dinarjev. L*" tos je ta vsota že dosegla skup' no 24 milijonov dinarjev. Po p'1" bližnih ocenah potreb sedanj'*! planov krajevnih odborov, pa naJ bi v prihodnjem letu tem orf*' nom dodelili še znatno veH* sredstva. Krajevni odbori v svojih pl8' nih predvidevajo predvsem i*1' na. dela poti in cest, kanal'U9-CX' in jarkov, razsvetljave in pdfr0" pališČ itd. Dosedanje izkušnji " kot zatrjujejo na ObLO so ze'° dobre. Prebivalci s pro^orcljn'1" delom, z gradbenim materialon1's prevozi itd. ustvarijo čestokrat šc enkrat večjo vrednost opravlja . Hih del. Zato bo ObLO skušal t*' 9 ilostitl tem potrebam, kajti to s0' f kot ugotavljajo, najbolje nalože"8 * sredstva. -1< c* Deset uspešnih let Kranj, 9. dec. - Sinoči je bil v Prešernovem gledališču v Kranju jubilejni koncert obrtniškega pevskega /bora »Enakost« iz Kranja ob 10. obletnici obfltoja. Zbor Iz več avtobusnih zvez Kamnik ima po novem 23 avtobusnih zvez z Ljubljano. Od teh jih Ljubljansko transportno podjetje vzdržuje 18. S Kranjem ima Kamnik še vedno le dosedanjo zvezo v torek in soboto. nova razstava V Kamniku je v gimnazijski avli odprta razstava akvarelov akademskega slikarja Lojzeta Per-ka. Umetnik je to pot razstavil pokrajinske motive. »sipek« v likvidaciji V Kamniku bo 15. decembra gozdarska kmetijsko poslovna zveza »Sipek« prešla v likvidacijo, njeni posli pa bodo prenošeni na kmetijske zadruge. vidno manj mlinov V Tuhinjski dolini je pred dobrim letom obratovalo še 10 mlinov ob Nevljici. Zdaj jih je ostalo še pet, kakor .pa je videti, jih bo v prihodnjo še mnnj. zbiralnik za vodo so dobu I Na Limovski planini nad Spl-Udlčem v Tuhinjski dolini so te dni dogradili velik zbiralnik za vodo ob odprtem hlevu, v knterom je prostora za 60 glav živine. — Voda se steka v zbiralnik s strehe. mestna hranilnica M i posta? V Kamniku je podružnica Narodne banke izpraznila dosedanje prostore in se preselila v novo zgradbo. Zdaj Kamničani ugibajo, ali bi izpraznjene prostore« zasedla Mostna hranilnico, ki je bila lastnik poslopja, ali pa bi Jih preuredili za pošto. tov- je za to priložnost pripravil £JT ster program slovenskih narod« in umetnih vokalnih pesmi. M°r. da velja tu še posebej onien1 venček narodnih, ki jih je beno priredil dirigent zbora Viktor Fabiani. V zelo kvalitetnem glasben1 programu sta sodelovala kot S° sta tudi solista ljubljanske <»Pef' tenorist Drago Čuden in •s0pr?ll nistka Sonja Hočevarjeva, h' Sij zapela nekaj samospevov in * i/, znanih oper. Ob tej priložnosti so se fljjff Obrtniškega pevskega zbora '^'"jL kost« zahvalili dirigentu Vikt«^, labianiju, ki vodi zbor vseh ' sel let in mu podarili tudi skr«"1! nr> darilo. Čestitkam so se P . družili Okrajni svet Svob° nadalje pevci Prešernovega z L ra iz Kranja in RadiotelevilU*. Ljubljane. In če damo še ' o jubilejnem koncertu, lahke pišemo, da je ta uspel, kar j»' £ trdilo tudi občinstvo s P10^ njem ob vsaki pesmi. M- *" povi.Can.IF. avtobusnega PARKA vgfl Jesenice — Avto-servis v ' Železarskem mestu se v zadnj ^ času zelo ugodno razvija. ^"^.pi potreb po obširnejšem voz11 .g parku bodo v kratkem n»b*v«r m .'} nove avtobuse, tako da jih P , imeli skupna 12. Avtobusi n» v katerih^ krujajh progah vozO0 zadnjem času zaradi povo prometa vsakih četrt ure W vsakih pol ure. kot jo bilo *%jj-slej. Dve progi pa so tudi P° ' v' ;ali, tako da stri sedaj Vlp0&% čnP'*;! Ijenl avtobusni progi tudi do rov niče in do Hrušicc. blok za zdravstvene DELAVCE Jesenice I "..I- | |< lertfike s letke gradijo stanovanjski ul je šestimi stanovanji. Nuinenj^P - zdravstvenim delavcem o*** nfr» ambulante v Železarni no •*t>'sv,rc eah. Ker gradnjo moti slabo y me, verjetno stanovanjski bi tem letu le ne bo vseljiv. GOSPODARSTVO Ste že bili na vrsti? Krvodajalstvo, ta pomembna človekoljubna akcija poteka v zadnjem času pod pokroviteljstvom odborov Rdečega križa po vsem Gorenjskem. V dneh od 6. do 9. decembra je trasfuzijska ekipa iz Ljubljane skupno z jeseniškim zdravniškim osebjem in odborom RK z velikim uspehom zaključila omenjeno akcijo tudi na Jesenicah. Za kritje potreb jeseniške bolnišnice so predvideli 510 krvodajalcev iz Železarne, 850 pa iz celotne občine. Vendar so samo v Železarni, kjer se je prijavilo okrog 900 krvodajalcev, presegli skupni predvideni občinski plan. Razvoj jeseniške občine v prihodnjih petih letih Poudarek predvsem na obrti Žalezaroa »a višku svoje zmoglfivosti, v obrti pa so še velike možnosti za razvoj Pisali smo že, da bodo morale komune v bodoče posvečati čim več pažnje samostojnemu planira-v nju, ker bo sčasoma okrajni za-$vod za planiranje odstopil sestavljanje planov izključno občinam, f Pri sedanji izdelavi perspektivne-rga plana seveda še ne moremo tega zahtevati od vseh občin. Edine občine, ki bodo lahko kolikor toliko samostojno planirale, so: kranjska, jeseniška, tržiška in deloma tudi škofjeloška. Prav zato smo poprosili šefa odseka za plan ^Občinskega ljudskega odbora Je- senice, tov. Šanca* da bi nam povedal o poteku izdelave plana. Uvodoma je tovariš Šanca poudaril, da so se največ zadržali na planiranju obrti. Za Železarno, kot edinega predstavnika industrije, poleg Elektrarne Moste, v jeseniški občini, ne moremo navesti nobenih podatkov, ker je Železarna nekako »zvezna« stvar in še ni dostavila perspektivnega plana. Je pa to za planiranje izredno važno, če upoštevamo, da Železarna.predstavlja 82 odstotkov narodnega dohodka jeseniške občine. Posebna Pismo iz Selške doline vloga Železarne se izkaže pri planiranju investicij. Tov. Šanca je zatem omenil predlog perspektivnega plana Lesnega servisa na Jesenicah. Ta je namreč sestavil plan tako, da poraste dohodek od '80 milijonov v letu 1960 na 97 milijonov v letu 1965. Vendar, pa ima podjetje pogoje, da lahko v zadnjem letu prihodnjega petletnega plana ustvari nad 250 milijonov dohodka. Tudi porasta delovne sile ne izkazuje, čeprav je vsakomur jasno, da bo moral število zaposlenih ljudi Preozek krog V Selški dolini razpravlja?© o združevanju občin Na hodniku stavbe, v kateri ima svoje prostore Občinski center za pospeševanje gospodinjstva, so se že v zgodnjih jutranjih urah drenjali številni Jeseničani in čakali, kdaj bodo lahko z vpisnico v roki odšli v soho na prvi zdravniški pregled. Tu je treba ugotoviti, če je človek, ki je pripravljen oddati kri, dovolj trdnega zdravja. Potreben je popoln pregled krvi, ugotoviti je treba njeno sedimentacijo, krvno skupino itd. Kljub gneči in večurnemu čakanju so ljudje kar dobro razpoloženi. In potem je na vrsti rendgen. Krvodajalec mora imeti tudi dobro srce In pljuča. Ko je to pri kraju sledi v sosedni sohi še interni pregled. Treba je izmeriti krvni pritisk, se z vsakomur pogovoriti o tem in onem, katere bolezni je že prebolel, kolikokrat se jc že odzval tej človekoljubni akciji itd., itd. Pred časom se je po Selški dolini raznesla vest, da jim »hočejo vzeti občino«. — O tem so pričeli razpravljati politični aktivi in zbori volivcev, na katerih pa sodeluje vse preozek krog prebival-jstva. Večina ljudi, ki sodelujejo v razpravi, je že ocenila združitev kot nekaj pozitivnega. Toda posamezniki še vztrajajo pri svojem. Da bi tudi širši krog spoznal to problematiko, priobčujemo nekatere ugotovitve iz pisma prizade-^ tih prebivalcev te doline. f Vprašanje reorganizacije te komune ne predstavlja več bistve-f nega problema vsaj za tiste ne, ki fna tovretRO družbeno dogajanje ? gledajo trezno. Malo je tistih, ki še vedno žive v prepričanju, da je združitev komune korak k odtujevanju oblasti od ljudstva. — Združevanje občine naravno vodi k hitrejšemu napredku Selške doline in sb govorice, »da Sora teče vedno samo proti Skofji Loki in ne nazaj« v tem primeru neutemeljene. Pri vsem tem moramo upoštevati, da je družbeni in ekonomski razvoj že sedaj prerastel # občinske meje in da bi bil nadalj-f nji gospodarski vzpon v okviru F sedanje občine preveč utesnjen, da Sne trdimo nemogoč v sedanjih okvirih. — Potrebe komun rastejo . hitreje kakor možnosti za njihovo realizacijo. Vse -te potrebe pa bi se laže preuredile oziroma realizirale v okviru širše in gospodarsko močnejše občine. Prav zato je večina volivcev v Selški dolini mnenja, da je bojazen o združitvi neutemeljena in da ne kaže prekomerno oživljati nekega lokal-» patriotizma. Vsekakor pa nastopijo z združitvijo različni problemi. To kaže že sedaj rešiti. Skoda je le to, da pri tako važnih razpravah sode-\ luje preozek krog volivcev. Prvi ftak problem je dejavnost krajevnih odborov. Trenutno je na področju občine Železniki 13 krajevnih odborov. Nujno bi se bilo že sedaj pogovoriti, ali naj bi po morebitni združitvi s Skofjo Loko kazalo pustiti vse te krajavne odbore neokrnjene ali pa bi jih morali reorganizirati na 6 močnih s sedeži v Bukovici, Selcah, Ceš-njici, Železnikih, Zalem logu in Sorici. Hkrati je ob tej priložnosti aktualno vprašanje krajevnih uradov. Sedaj so samo trije na teritoriju občine Železniki. Morda se bo pokazala potreba, da bi odprli še nove urade. Ko že govorimo o širši perspektivi združene občine, naj navede-imo še nekaj predlogov, ki zade-ivajo združevanje na gospodarskem polju. Primerno bi bilo, da bi se i tovarna Niko Železniki združila z Loškimi tovarnami hladilnikov, iMLIP Cešnjica pa z Jelovico v i Skofji Loki. Smotrno je računati tudi na združitev Čevljarne Rati-tovec in Usnjarne Železniki z Al-pino Ziri. Seveda pa tukaj ne pojmujemo besedo združevanje v pravem pomenu besede, paš pa mislimo samo na gospodarsko sodelovanje oziroma na kooperacijo. Razpravljati o popolni združitvi pa bi bilo sedaj še verjetno precej prezgodaj. Podobno kakor z industrijskimi podjetji pa bi se lahko uveljavilo ustrezno sodelovanje tudi v gostinstvu in turizmu. Prav slednji rabi (ako zasledujemo podatke o turizmu po občinah) izdatno po-. moč, ki bi se mu v okviru združene občine lahko nudila. Znano je, da ima tako Selška kakor Poljanska dolina mnogo krajev, ki so privlačni za turizem. Zato bi bilo primerno osnovati na sedežu bodoče, širše komune ustrezen organ, ki bo vodil in koordiniral delo gostinsko^turistične dejavnosti na združenem področju. Iz teh navedb lahko povzamemo, dr. je razumevanje za združitev zavelo tudi po Selški dolini in da je sedaj glavni namen posvetov samo, kako preurediti posamezne gospodarske potrebe. sne ue ... iz domovine Produkcija Tovarne avtomobilov Maribor. Po proizvodnem načrtu za leto 1961 ca leta nakopali nad milijon ton premoga. To so dosegli kljub temu, da so nekateri tr-clili, da bo zaradi zmanjšanja H naj bi mariborska tovarna zalog padla produkcija, s TAM izdelala v prihodnjem V Šoštanju je pričel 27. no^ §§ letu 3100 vozil, od tega manj- vembra poskusno obratovati H še število vozil znamke Pio- tretji agregat naše največje H nir in večje število vozil TAM termocentrale. S prizadevno-= 4500. Medtem ko bo pri vozi- stjo jim je uspelo končati deli lih Pionir tovarna v glavnem la pri gradnji tretjega agre-j§ izdelovala le kamione, pre- gata dva meseca "pred dolo-H kucnike in avtobuse, se bo cenim rokom! s sortiment vozil TAM 4500 Novo nahajališče niklja. V f| znatno razširil. Poleg tega bo neposredni 1 bližini .. rudnika g. tovarna izdelala tudi 2200 ton magnezita »Galež« pri Lip-H rezervnih delov, tako da bo ljanu na Kosovem so odkrili f§ bruto produkt za leto 1961 velika nahajališča nikljeve znašal predvidoma 23,5 milijard dinarjev. DelaVski svet te tovarne je tudi obravnaval in sprejel predlog petletnega razvoja. — Po perspektivnem planu predvidevajo, da bo tovarna izdelala v letu 1965 10.700 vozil in za 4300 ton rezervnih delov za vozila Pionir in TAM 4500. Hrastniški in trboveljski rudnik že izpolnil letni plan. Rudarji trboveljsko - hrastni-škega rudnika so 17. novembra slavili pomembno zmago. Skoraj poldrugi mesec pred rokom so izpolnili proizvodni rude. Ruda je po mnenju strokovnjakov dobre kakovosti. ... in tujine V Indiji gradijo prvo atomsko elektrarno. Indijska vlada je sklenila zgraditi v bližini Tarapura, kakih 115 km severno od Bombava prvo električno centralo na atomski pogon. Ta elektrarna naj bi proizvajala 300 tisoč kW električne energije. Letos imajo avstrijske železarne in jeklarne visoko proizvodnjo. V letošnjem prvem polletju so proizvedli 1,08 milijonov ton surovega plan. Tako lahko upravičeno železa. To je za 31 % več kot pričakujemo, da bodo do kon- v prvih šestih mesecih lani. imumiii NHHHHII nu-jno dvigniti. Na splošno pa bo povprečni letni porast obrti v jeseniški občini okrog 12 odstotkov. Še posebno pa je poudaril, da ima prav jeseniška občina ogromno možnosti za razvoj obrti. S tega stališča bodo tudi pristojni organi izdelali petletni načrt razvoja. Na splošno je znano, da imajo obrtna podjetja zelo slabo upravno vodstvo. Zato nas je zanimalo, 6e se je to kaj izražalo v predlogih plana. Kakor je izjavil tov., Šanca, je treba vsa podjetja razdeliti v dve kategoriji. Prva je ona, ki ima stalno nastavljene računovodje in ima organizirane tudi organe delavskega samoupravljanja. Ti so izdelali soliden in tudi smiselno sestavljen plan. Prav tukaj je bilo videti, da so ti organi doprinesli levji delež pri sprejemanju plana znotraj podjetja. Predlogi druge skupine, ki pa imajo povečini samo honorarne računovodje, pa so bili verna slika razmerij, ki lahko vladajo v takem podjetju. Plani so postavljeni tako, da je vprašanje, če jih bodo mogli upoštevati. Že prej smo omenili, da je planiranje investicij zelo nehvaležno delo. Predvsem velja to za investicije v družbeni standard, katerih se vsa podjetja več ali manj otepajo. Nujno pa bo, da bodo morale prav gospodarske organizacije v ta namen odstopiti nekaj sredstev iz svojih skladov. To vrsto investicij smo do sedaj več ali manj zanemarjali. Za konec smo povprašali tov. Šanca, kdaj predvideva, da bo predlog perspektivnega plana izdelan za obravnavo na sejah ljudskega odbora. Dejal je. da bo to med 15. in 30. januarjem. Obenem bo obravnavan. predlog družbenega plana za leto 1961. Na vprašanje, ali bo jeseniška občina dosegla povprečen republiški porast gospodarstva nasploh, pa je odgovoril, da v to dvomi. Železarna je na višku svoje zmogljivosti in pri njej ne predvidevamo posebno velik poudarek razvoju obrti. »Razumljivo, da ostalih panog nismo zanemarili,* je na koncu poudaril tovariš Šanca. _ -vk Mi bilo iako Pod naslovom »V Podnartu za enotnost« smo v zadnji številki v kratkem poročali o zboru tamkajšnjih članov KZ in o njihovem soglasju za združitev v enotno KZ v radovljiški občini. Toda posamezni zadružniki pravijo, da ni bilo prav tako. Res je, da so bili za enotno zadrugo v okviru občine, toda samo pod pogojem, če bodo tako stališče zavzeli tudi zadružniki v Lancovem. Člani KZ Lan-covo in Podnart so se bili namreč pred tem domenili za združitev samo njihovih zadrug in v Podnartu niso enostransko prekršili tega dogovora. Tovarišica N. N. je bila nekaj več kot eno leto zaposlena v kranjski tovarni Iskra. Delala je le honorarno po 4 ure dnevno pri montaži. Plačana je bila od posamezne opravljene delovne ure. Nekoliko nas začudi njeno pripovedovanje o postopku ob odpovedi. V začetku meseca je prenehala z delom. Pri personalnem Zakaj ne bolj enostavno? Na ptidlagi Vtt n potrebnih zdravniških pregledov se za popolnoma zdravega človeka šele zaključi njegovo krvodajalstvo. Belo oblečenim krvodajalcem šele sedaj odvzamejo kri, M bo morda že danes ali jutri rešila pronekatero človeško življenje. lire/, hrane čakati na krvodajalstvo — tako je namreč zdravniško navodilo - tudi ni kar tako. Po odvzemu krvi in po takih pregledih se kar prileze primerna malica. V kuhinji Občinskega centra za pospeševanje gospodinjstva so se jeseniški krvodajalci lahko izdatno okrepčali. referentu je dobila list papirja z 22 imeni in navodilo, da mora zbrati vseh 22 podpisov, šele potem ji bodo lahko izdali delavsko knjižico in tudi plačo. V »pičlih« treh urah je res zbrala vse podpise in veliko večino ljudi, ki so se morali podpisati na njen list. sploh prvič videla. Tako so bili med njimi n. p. knjižničar (ni bila Član knjižnice), stanovanjski \ referent (ni imela stanovanja v Iskrinih blokih), predsednik sindikata (kot honorarna delavka ni bila član sindikata), upravnik menze (ker je delala le 4 ure ni imela pravice malicati). Šef skladišča je moral potrditi, da ničesar ne dolguje za haljo, čeprav je imela svojo haljo. V računovodstvu so morali potrditi, da ni vzela posojila, do katerega sploh ni imela pravice. Prav zanimivo bi bilo, da bi se spomnila tudi drugih podpisovaleev, ki jih je iskala po vseh koncih tovarne, vendar zanje ne ve več, ker še pri zbiranju podpisov ni za vse vedela, zakaj se ji morajo podpisati. Se več, nekateri podpisovalci celo sa*ni tega niso vedeli. Med , temi podpisi so hm tudi šef in mojster montaže in šef tovarniških brigadirjev, torej edini, s ) katerimi se je pri svojem delu , srečavala. Ke je prinesla popisan list v personalu, so ji rekli, da v delavsko knjižico tako ne bodo ničesar vpisovali, ker se ji to, da je bila pri njih, tako nikjer nič ne šteje. Sicer je pa to sama tudi že prej vedela. Znanke so ji še rekle, da je imela izredno srečo pri nabiranju podpisov, da nekateri porabijo za to tudi po več dopol-dnevov. Res je, da zaposluje Iskra veliko delavcev in zato ne morejo biti za vsakega posebej na tekočem, kakšne obveznosti ima v tovarni, vendar v tem primeru, ko gre le za honorarno delavko, ki skorajda nima nikakršne veze z dogajanjem v kolektivu, bi bilo po vsej verjetnosti prav lahko ravnati nekoliko drugače, predvsem enostavneje — brez birokracije. Upravičeno zahteva Reteče — Na zadnjem občnem zboru Osnovne organizacije SZDL Reteče - Gorenja vas, so razen organizacijskih zadev precej govorili tudi o lokalnih komunalnih zadevah kraja, predvsem o turizmu. Vaščani so zahtevali, da v kraju odpro gostišče. Povedali so, da sta bili v vasi pred vojno dve gostilni, danes pa nj nobene. In ne samo to, od Škofje Loke do Medvod n-i niti enega gostišča. To bi bilo potrebno posebno v poletnem času, ko pride na kopanje na Soro iz vse Gorenjske po več sto ljudi. Predlagali so, naj bi gostišča odprli v nekdanji restavraciji pri železniški postaji. S preselitvijo strank in z manjšimi notranjimi ureditvami bi gostišče lahko OBVEŠČEVALEC R L i O O L R S I PRODAM Njive in travnike na Primsko-vem pri Kranju ugodno prodori. Naslov v ogl. oddelku. 4C11 Prodam dobro ohranjen trofazni motor s centrifugo za hišni vodovod 550 W in stikalo ter 20 metrov štlrižilncga kabla. Slavec, Stru'e-vo 27, Kranj 4560 Prodam 3-letno kobilo in kravo. Andrej Pičman, Britof 70, Krani 4574 Poceni prodam belo kuhinjsko kredenco In mizo starejšega tipa. Savska Loka 9, pritličje, levo 4581 Prodam 450 kg težkega plemenskega vola in 3 leta starega kongradu ln Zagrebu Izreden uspeh. Znani angleški kritik Osia Trilling je celo izjavil na kongresu dramaturgov v Helsinkih, da je bila prav ta predstava Dnevnika Ane Frank med najboljšimi, kar jih je videl na evropskih odrih. S to predstavo smo gostovali tudi pri predsedniku Titu na Brionih.« »V Kranj, svoje rodno mesto, očitno še vedno radi zahajate?« »Razumljivo, saj je za vsakega, rojstni kraj najljubši. V Kranju pa zlasti rad delam z nadvse požrtvovalnimi amaterji, iz katerih vrst sem pravzaprav tudi sam izšel. Mimo »Vroče krvi«, ki sem jo pred kratkim naštudiral s stra-žiškimi igralci, bom z njimi za proslavo 20-letnice naše revolucije obnovil tudi Lorcovo pesnitev »Mariana Pineda«. 1 FILMI, §j KI JIH GLEDAMO j BEG V VERIGAH S Ameriški črno beli film, ki j S ga gledamo v teh dneh v Kra- j H nju, je prav gotovo pfesene- j H čenje. Film sega s svojo pro- i M blemaliko v stvarnost da- \ gj našnjega ameriškega juga. — i g Dva kaznjenca (belec in čr- j gj nec), ki sta prikovan?, drug ob j S dragega ob avtomobilski ne- j H sreči pobegneta. — Policija ji- i gj ma sledi. Ob njunem begu in j g iskanju policistov so ustvar- j g jalci naslikali celo galerijo I H oseb. Če jim- človek globlje I H pogleda v obraz — ue^oniko- j H ma in njunim iskalcem se ?cž- j g ko dokoplje do spoznanja — I g kdo je zločinec. Ali tisti, ki j !j popolnoma apatično s puško j H v roki ln s tranzistorskim j g sprejemnikom, brez kakršne- j s koli osebne prizadetosti išče j S zločinca; ali nekdo, ki si želi i g hitrega uspeha in heče ubež- i g mkoma slediti s krvoločnimi j = psi; ali pa nekdo, ki je v ob- = 3 dobju svojega življenja hotel i j~ biti tis sarno Bob ali Tem — \ ■ ampak gospod Tom ali Bob; \ ali pa nekdo, ki se je vse svo- j je življenje mučil na borni l krpici zemlfe in nazadnje v j svoji nemoči pretenel davč- \ _ nega izterjevalca. Ta Beg je i H velika stvar, saj človek ob \ H njem spozna vso klavrnost [ H današnje ameriške stvarnosti, \ g rasne diskriminacije, nečlo- j s večnosti itd. Film ni smel s a- \ = itto po svoji ideji, ampak je j gl Še toliko pomembnejši zaradi \ §§ številnih izredno uspelih po-j g snetkov, simboliziranih detaj- = j§ lov, ki dajejo filmu še pose- \ H ben čar. 1 ZBOGOM OROŽJE j s Film, posnet po istoimen- j M skem literarnem delu velike- I §j ga ameriškega pisatelja Er- i H resta Hemingwaya, bo v teh [ g tlnch na sporedu v Kranju, j § Zanimivo je, da prihaja ta \ jg knjiga (prevod je izšel to je- \ gj sen pri mariborskih Obzorjih) \ §1 in film nekako v istem Času. j gj Delo je zanimivo še toliko ! s bolj, ker se dogaja v času pr- 1 H ve svetovne vojne v naših j g krajih ob soški fronti. Zgodba \ §§ je preprosta. Mlad ameriški i gj prostovoljec se zaljubi v an- j H gleško bolničarko. Po mnogih j gj notranjih pretresih in ob j gj spoznanju kako nesmiselna je j g| ta vojna, dezertira v Švico — ; § kjer mu žena z otrokom pri j a porodu, usTire. Film bi bil lah- \ H ko v svojem bisivu dober — j .= to pričajo tudi številni ddbri \ % posnetki — vendar je zaradi j fjj svoje solzave sentimentalno- j H sti zelo zelo povprečen. I PONOS IN STRAST t= Ameriški film »Ponos in \ strast« s Frankom Sinatro, j Sofijo Loren, Garrvem Gran- i = tom je morda hotel biti do- \ jg ber, pa mu to ni uspelo. Na j y kratko smo v kranjskih sejm- j gj skih dneh že pisali o njem. j S Pisali, da če bi ljudje filmali j H vse take strasti in vse take = 9 ponose, da bi jih bilo za j H uravnovešenega človeka pre- j H več! I uprizoritve »Vroče krvi« stražiške Svobode Kulturno-zgodovinski spomeniki kot turistični objekti Povod za zapis teh misli so mi dala časopisna poročila razprave o zaščiti kulturnih spomenikov in o njihovi turistični pomembnosti v Odboru za prosveto Zvezne ljudsko skupščine (23. novembra) in na plenarni seji Izvršnega sveta Zvezne ljudske skupščine (2. XII.) in pa članek »Umetniške razstave in turizem na Bledu« v »Glasu« z dne 19. novembra letos, kjer nvtor tovariš Bohinc med drugim piše: Ljudje, ki Rredo na dopust, se neradi dolgočasijo; nasprotno, vse, kar lahko zadovolji njihovo zanimanje, jtm je dobrodošlo. Okoli 800.000 turistov, kolikor jih Je — po stutistlčnih podatkih - letos obiskalo Jugoslavijo, jasno kaže na zanimanje ne le zn prirodne lepote naših krajev, pač pa tudi za vse tisto, kar no naši predniki zgradili in ustvarili v bližnji in daljni preteklosti na zanimanje za spomenike kulture v najširšem pomenu besede. V tem pogledu je Jugoslavija zelo bogata. Mnogi naši kulturno-zgodovinskl spomeniki so poznani po vsem svetu. Mnogi od njih so čisto edini doka/, v naši zgodovini o družbe-no-ekonomskih odnosih in 0 kul-turno-umetn'ški dejavnosti V preteklosti. V lotih po osvoboditvi Je btlo zn zaščito teh spomenikov v Jugoslaviji potrošenih okoli 2 milijardi dinarjev, medtem ko je po dosedanjih podatkih za konzervatorska dela v prihodnjih patili letih predvidenih okoli 2,5 milijardi dinarjev. Povečana proračunska sredstva za zaščito kulturno-zgo-dovinsklh spomenikov In razprava ha plenarni seji Izvršnega sveta Zvezne ljudske skupščine, vse to kaže, da se bo odslej ta problem hitreje reševal. Razen večjih finančnih sredstev so namreč v ta namen predvidene še nekatere druge mere, n. pr. boljša propaganda (izdaja kvalitetnih publikacij in brošur o naših kulturnih spomenikih!), sistematično izobraževanje kadrov, skrb društev in organizacij za posamezne spomenike (organizacije ZB za spomenike NOB!), izboljšanje prometnih zvez do posameznih spomenikov in podobno. Čeprav so bili doslej sicer že zabeleženi nekateri uspehi pri zaščiti kulturno-zgodovinskih spomenikov In pri raziskovalnem delu na tem področju, pa moramo vendurle ugotoviti, da doslej ni bilo čutiti večjih naporov, da se ti spomeniki v polni meri izkoristijo kot turistični objekti. - Grad Kamen v Dragi nam potrjuje to trditev. -Razprava v Zvezni ljudski skupščini pa kaŽe* da ta problem zda-leka ni lokaliziran le na Gorenjsko ali Slovenijo, pač pa je enako aktualen po vsej Jugoslaviji - s prlnombo, da se prav mi na tem podroMu lahko marsikaj naučimo od naših južnih sosedov. Tzredno pester izbor kulturnozgodovinskih spomenikov na Go-renh'.kem nalaga nam vsem, v prvi vrsti pa za to odgovornim organom, vrsto nalog I namenom, da te dragocenosti ohranimo našim znniimecm, predvsem pa, da z njimi dodobra spoznamo nas snme, nafte domaČe turiste, pa seveda tudi tujce, za kntere »dobro vemo, da v turistični sezoni ne iščejo sumu počitka in miru, kjer name-ia vajo preživeti dopust«. Ta tako imenovani kulturni turizem, kot ga nekateri imenujejo (izraz ni najbolj posrečen!), je pri nas še vedno zapostavljen, čeprav ni dvoma, da bi ob nekoliko večjem zbiranju sredstev v te namene, pa z malo več razumevanja in dobre volje ter s pomočjo nekaterih čisto upravnih ukrepov lahko predstavljal pomemben vir finančnih sredstev. Zato jc popolnoma napačno gledati na ta problem samo I kulturno-znanstvene ali zgolj z ljubiteljske in morda celo z nekoliko sentimontalno-patriotskc strani, pač pa ga s polno pravico lahko tretiramo kot gospodarski problem. Gorenjska je Izrazito turistična pokrajina, znana po svetu. Znana pa predvsem po Bledu, Bohinju, Kranjski gori, Pokljuki, Dl Planici, Krvnvcu (v zadnjem času1) in še po nekaterih drugih krajih. Nekateri pravijo, da Je Gorenjska druga Švica, drugi pa menioj. da je* lepša od nje, le da je mi ne znamo tako popularizirati, kot to znajo Švicarji. Koliko je stvari na Gorenjakem, ki bi si jih turisti z veseljem in zanimanjem ogledali, če bi vedeli zanje. Niso lepi, zanimivi ter privlačni samo omanje ■ kraji, pnč pa Imamo n. pr. skromno cerkvico na Suhi pri Skofji Loki s čudovitim in med strokovnjaki zelo znanim gotskim prezbiteri jem. imamo lepe freske v Macan, v Tupallčah. v Seničnem, pri sv. Janezu v Bohinju, v Srednji vasi pri Kranju (odkrite v zadnjem čnsu!), pa po vnem svetu znano (spet le med strokovnjaki in ljubitelji!) fresko Svete nedelje na zunanji strani cerkve v Crn- grobu. dalje čudovito izrezljan in pozlačen baročni oltar v cerkvi na Suhi pri Predosljah itd. Se in še bi lahko našteval, pa ni potrebno. Dovolj bi bilo, če bi od vsega tega popularizirali le tisto, kar je najlepše, najbolj zanimivo in najbolj dragoceno, če bi nekatere od teh objektov uredili tako. da bi bili pristopni za vsakogar, Če bi izdali posebno propagandno publikacijo s kvalitetnimi, morda celo barvnimi fotografijami. Kdo od naših srednješolcev ne pozna čudovitih starih fresk in mojstrskih duborezov v manasti-rih po Makedoniji. Kosmctu in Metohiji, Srbiji (Dečani. Jovan BigOrski, Ohrid - Sv. Naum itd.), toda kdo pozna zelo staro fresko z rudarskim motivom v cerkvi nri Sv. Janezu v Bohinju, pa fresko Svete nedelje v Crr^robu, pa gotski prezbiteri j na Suhi? Ko sem bil pred leti na šolski ekskurziji po Jugoslaviji, sem skoraj za vso pomembnejše kulturno - zgodovinske spomenike lahko kupil prospekt ali razglednico. Kdo pa se je doslej na Gorenjskem spomnil, da bi v prosnekt tega ali onega kraja vključili razen motiva s Kravjega bala ali Kme-ke ohceti in gorjuške pipe ter morda grada Kamna še kaj drugega s področja kulturno - zgodovinskih spomenikov? (Izjema je le Skofja Loka, kjer je pred leti Izšel obsežen prospekt - žal le v slovenskem jeziku —, v katerem so našle dostojno mesto pomembnejše kulturne in zgodovinske znamenitosti z njihovega področja!). - In kdo se je spomnil, da bi tujci radi poseg-\li po kvalitetnih razglednicah z motivom n. pr. kake freske iz M->\ Tupalič ali lz kateregakoli kraja že? (Da znamo Izdelovati tudi kvalitetne barvno razglednice, nam je pred časam pokazala prva tovrstna edicija v založbi CP »Gorenjski tisk« Kranj, kjer je našel dostojno mesto tudi Lambertov Grad Kamen v Dragi!) Umetnostno-zgodovinskl spomeniki (razen številnih drugih naj omenim tu le Še blejski grad, ki kaže, da bo končno le urejen in pristopen širšemu krogu turistov, pa še grad Kamen, kjer konserva-torska in restavratorska dela prav zaraSi zelo skromnih finančnih sredstev zelo počasi napredujejo!) pa niso edini kulturno-zgodovin-ski spomeniki, ki se dajo urediti kot pomembni turistični objekti. Tujci radi obiskujejo tudi muzeje, če so ti leno urejeni in - če zanje vedo. - V tem pogledu je Kranj spet na zadnjem mestu. Medtem ko so čebelarski Muzej v Radovljici, Železarski muzej na Jesenicah, M"zej umetnega kovaštva v Kropi, Škofjeloški muzej in v zadnjem času predvsem Muzej talcev v Begunjah leno urejeni in jih tujci radi obiščejo, pa kranjski Mestni muzej kar ne more priti do primernejših ln večjih prostorov za svojo dejavnost, čeprav je material, ki so ga njegovi sodelavci zbrali v zadniih letih, že tolikšen, da je res škoda, da leži ^ depojih in da ni pristopen širšemu krogu javnosti. V še slabšem položaju je muzej NOB, ki ima prav tako zbranega že ogromno gradiva, pa ima za svojo pomembno raziskovalno in vzgojno dejavnost na razpolago le eno sobo. Ne na zadnjem mestu pa moramo kot kullurno-zgodovinski spomenik v pravem pomenu besede smatrati vso našo pokrajino z gozdovi in rnvmcami, s svojo zemljiško razdelitvijo, z lokacijo na-1 selij, z obliko naših vasi in hiš ter pospmezmh gospodarskih objektov itd. Skozi dolga stoletja preteklosti so naši predniki krčili gozdove, obdelovali zemljo, uporabljali pogonsko silo voda za mletje žita in obdelovanje lesa, postavljali svoja bivališča s profinjenim smislom za skladnost z okolico in za tesno povezanost praktičnega z lepim. Vae to je za zgodovinarje in etnografe pogosto edini podatek, ki jim govori o življenju in delu, o običajih in navadah naših prednikov. Vse to pa iz leta v leto vse bolj izginja. — Tega objektivnega procesa mi ne moremo zavreti in ga tudi ne poskušamo. Poskušamo le ohraniti tisto, kar je mogoče - kot kultur-no-zgndovinskl spomenik, pomemben tako z vzgojnega in znanstvenega ket tudi s turistično-gospo-darskega vidika. Sem spada vse tisto, kar sem omenil zgoraj, vsa naša pokrajina z vsemi posameznimi elementi dolgoletnega boja in dela naših prednikov na tem ozemlju. Toda, če pogledamo samo nekaj, samo našo gorenjsko vas vidimo, da smo jo v zadnjjh desetletjih s povgem nenačrtno in nekontrolirano gradnjo vse prej kot (v večini primerov!) vsaj malo okusnih stanovanjskih hiš (v obliki estetsko povsem neizoblikovanih kode brez kakršnekoli funkcionalne skladnosti z okolico!) že močno deformirali in ji tako odvzeli dobršno mero privlačnosti in ne nazadnje tudi turistične pomembnosti. V zadnjem "času so upravni organi ne zgolj s tega in niti ne prvenstveno s te.^a stališča začeli sicer omejevati individualno stanovanjsko gradnjo; v načrtu je tudi gradnja »Miniaturne Jugoslavije« (glej »Glas« z dne 28. novembra!), kjer bodo nedvomno tudi gorenjski tipi kmečkih hiš našli svoje dostojno mesto. Vse to bo nedvomno velikega turističnega pomena, čaprav s tem no bomo nadomestili tistega, kar smo — precej po svoji krivdi! - doslej izgubili. Vprašanje zaščite in turistične pomembnosti kulturno - zgodovinskih spomenikov jo aktualno, obsežno in s temi vrsticami šo zda-lcka ne izčrpano. Namen tega članka ni kr'tizircti, pa? pa opozoriti na problem, ki mu bodo morali odgovorni organi vsekakor posvetiti malo več pozornosti. Andrej Triler 755287 RADIO — ZANIMIVOSTI RTV LJUBLJANA Poročila poslušajte vsak dan ob 5 05, 13., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 13., 15., 22. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. NEDELJA, 11. decembra 6.00 Nedeljski jutranji pozdrav 6.30 Vedri zvoki 7.15 Reklame 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva 7.35 Igra nihalni orkester zagrebške vojne oblasti 8.00 Mladinska radijska igra 8.57 Mladi glasbeniki pred mikrofonom 9.10 Z zabavno glasbo v novi teden 9.45 Koncert za violino in orkester št. 10 v f-duru 10.00 Se pomnite tovariši... 10.30 Pesmi za glas in orkester 10.45 Melodije za razvedrilo 11.30 Nedeljska reportaža 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Za našo vas 13.45 Koncert pri vas doma 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.15 Reklame 15.30 Kar radi poslušate 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 Za nedeljsko popoldne 17.10 Peli so jih mati moja . . . 17.30 Radijska igra 18.36 Rapsodija v modrem 18.46 Pesmice Slavka Avsenika, Borisa Franka in Borisa Kovačiča 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.05 Izberite melodijo tedna 20.50 Zabavni trio Pierre Dorsev 21.00 O Verdiju in njegovem delu 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku 23.05 Nočni koncert OD NEDELJE, 11. DECEMBRA DO SOBOTE, 17. DECEMBRA 1960 PONEDELJEK, 12. decembra 5.00 Dobro jutro 5.10 Nekaj domačih 6.30 Reklame 8.05 Z glasbo po svetu 8.40 Iz filmov in glasbenih revij 9.00 Naš podlistek 9.20 Od arije do arije 10.15 Romunski in bolgarska zabavna glasba , 10.40 Poje Komorni zbor RTV Ljubljana 11.00 Po svetu jazza 11.30 Za otroke 12.00 Poslušajmo Tončkov kvintet 12.15 Radijska kmečka univerza — prof. ing. Vinko Sadar: Domače in tuje izkušnje s sesevki 12.25 Zvočni kaleidoskop 12.45 Igra kitarist Emruš Musa 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Lahek spored igra Mariborski instrumentalni ansambel 13.50 Zabavni potpuri 14.15 Jugoslovanske radijske postaja pozdravljajo slovenske poslušalce 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba 15.40 Naši popotniki na tujem 16.00 Operne melodije 17.15 Šoferjem na pot 18.00 Športni tednik 18.15 Slavni umetniki našega časa 18.50 Človek in zdravje 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.00 Glasbeni variete 20.45 Kulturna tribuna 21.00 Violinist Isaac Stern vam igra 21.10 Popevke za vas 21.30 Koncert orkestra Slovenske filharmonije 23.05 Iz naših studiov 23.55 Prijeten počitek TOREK, 13. decembra 5.00 Dobro jutro 5.25 Nekaj domačih 6.30 Reklame 8.05 Glasba ob delu 8.30 Prizori iz opere Štirje grobijani 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo 9.25 Divertissemente za klavir in godalni orkester 9.40 Planinski oktet iz Maribora 10.15 Izberite melodijo tedna 11.00 Češki plesi Bedrich Smetane 11.30 Deset minut iz naše beležnice 11.40 Zvočna mavrica 12.00 Vaški kvintet s pevci 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Jože Rihar: Izdelava hranilnih pogač za čebele 12.25 Pet pevcev - pet popevk 12.40 Pisani zvoki s Dravskega polja 13.15 Obvestila 16.15 in zabavna glasba 13.30 Pojo naši operni pevci 17.15 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo 18.00 14.35 Zabavni orkester Raphaele 15.15 Obvestila, reklame 18.30 in zabavna glasba 18.45 15.40 Listi iz domače 19.00 književnosti 16.00 Izbrali smo za vas 20.00 17.15 Razgovor z volivci 17.25 Imate radi Brahmsa 20.45 18.00 Iz naših kolektivov 21.25 18.15 Lahka medigra 22.15 18.20 Kotiček za mlade 22.45 ljubitelje glasbe 23.05 18.45 Novi izobraževalni 23.55 obzornik 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.00 Dunajski akademski zbor, zbor Berlinskega radia in francoske radiodifuzije 20.30 Radijska igra 21.20 Adagio iz Tretje simfonije 21.30 Jugoslovanska glasba 1959 22.15 Komorni večeri pri W. A. Mozartu 23.05 Po svetu jazza 23.35 Ameriške popevke 23.55 Prijeten počitek Pesnikova ljubezen in življenje 45 minut turizma in melodij Iz oper Giacoma Puccinija Pianist Alberto Semprini Ljudski parlament Obvestila, reklame in zabavna glasba Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Časopisni stihi Lepa Vida, baletna suita Po svetu jazza Sonata za flavto in klavir V ritmu današnjih dni Prijeten počitek SREDA, 14. decembra 5.00 Dobro jutro 5.10 Nekaj domačih 6.30 Reklame 8.05 Mladi talenti Srednje glasbene šole v Ljubljani pred mikrofonom 8.30 Madžarska fantazija za klavir in orkester 9.00 Jezikovni pogovori 9.15 Izbrali smo za vas 10.15 Ansambli in zborovski prizori 11.00 Z melodijami čez kontinente 11.30 Za cicibane 12.00 Pihalni orkester LM 12.15 Radijska kmečka univerza — ing. Erik Eiselt: Uspehi akcije za racionalno krmljenje 12.25 Operetni zvoki v plesnem ritmu 12.40 Slovenske'rtarodne poje Roman Petrovič 13.15 Obvestila • in zabavna glasba 13.30 Iz solistične glasbe francoskih impresionistov 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.35 Orkester Mantovani 14.40 Vokalno-instrumentalna suita 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba 15.45 Radijska univerza 16.00 Koncert po željah naših poslušalcev 17.15 Sestanek v sredo 17.30 Pevec Krsta Petrovič 17.45 Jazz na koncertnem odru 18.00 Kulturna kronika 18.20 Od Gallusa do Hindemitha 18.45 Plesni orkester Max Greger 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.00 Kratko življenje - opera v dveh dejanjih 21.10 Skladbe za kitaro 21.20 Zabavna glasba z vsega sveta 22.15 Mladim plesalcem 22.50 Literarni nokturno 23.05 Iz modernega glasbenega sveta ČETRTEK, 15. decembra 5.00 Dobro jutro 5.25 Nekaj domačih 6.30 Reklame 8.05 Glasba ob delu 8.35 Komorni zbor iz Celja 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo 9.25 Naši solisti pojo samospeve jugoslovanskih skladateljev 10.15 Od polke do rumbe 10.40 Pet minut za novo pesmico in Pozdravi za mlade risarje 11.00 Šesta simfonija »Samorastnik« 11.40 Popevke se vrstijo 12.00 Nekaj polk in valčkov 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Mirko Peternelj: Združevanje proizvajalcev živine 12.25 Dvospevi iz slovanskih oper 13.15 Obvestila ln zabavna glasba 13.30 Akademski pevski zbor 13.45 Veliki zabavni orkestri 14.05 Popularne kompozicije domačih skladateljev 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba 15.40 Iz svetovne književnosti «6.00 Pojo zabavni zbori PETEK, 16. decembra 5.00 Dobro jutro 5.10 Nekaj domačih 6.30 Reklame 8.05 Vrag na vasi — baletna suita 8.30 Vrtimo vam ploščo za ploščo 9.00 Naš podlistek 9.20 Poje Slovenski oktet 9.35 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 10.15 Nekaj skladb za harfo 10.30 Melodije velikih mest 11.00 Odlomki iz manj znanih oper 11.30 Človek in zdravje 11.40 Zabavni orkester Alfred Scholz 12.00 Slovenske narodne poje Gorenjski vokalni kvintet 12.15 Radi'ska kmečka univerza — ing. Franc Adamič: Gospodarske osnove rajonizacije sadjarstva 12.25 Percv Faith s svojim velikim ansamblom 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Poepvke iz San Rema 13.45 Trio Slavka Avsenika 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 14.35 Poje basist Tomislav Neralić 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba 15.45 Radijska univerza 16.00 Petkovo glasbeno popoldne 17.10 Razgovor z volivci 17.25 Od plesišča do plesišča 18.00 Iz naših kolektivov 18.15 Ciganski napevi 18.30 Tako pojo in igrajo tuji narodi 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.00 Mandoline in godala 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Z violino skozi čas 21.05 Uvertura iz scenske glasbe komedije Ose 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Plesna glasba 22.50 Literarni nokturno 23.05 Nočni komorni koncert SOBOTA, 17. decembra 5.00 Dobro jutro 5.25 Nekaj domačih t>.30 Reklame 8.05 Glasba ob delu 8.30 Igra violinist Igor Ozim 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo 9.25 Ob Sredozemskem morju 10.15 Med barokom in impresionizmom 11.00 Po svetu jazza 11.30 Pionirski tednik 11.50 Otroci izbirajo pesmice 12.00 Slovenske narodne za glas in klavir 12.15 Kmetijski nasveti - ing. Aleksej Reiner: Pravilna analiza letnih bilanc posestev 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Veseli planšarji v gosteh 13.50 Priljubljene arije iz francoskih oper 14.20 Sport in športniki 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba 15.40 S knjižnega trga 16.00 Ali vam Ugaja 16.40 Poje mešani zbor France Prešeren iz Kranja 17.15 Po kinu se dobimo 17.45 Prva simfonija v A-duru 18.00 Jezikovni pogovori 18.15 Od Beograda do Moskve 18.45 Okno v svet 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.00 Domači napevi za sobotni večer 20.20 Dovolite, ime mi je Cox 21.00 Melodij« za prijeten konec tedna 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.05 Zaplešite z nami Televizijski spored NEDELJA, 11. decembra 9.30 Kmetijska oddaja 10.00 Serijski film za otroke 11.00 Rokometno srečanje Jugoslavija : Madžarska Prenos športnega dogodka 1P.30 Plesna šola 20.00 Sedem dni 20.30 Človek s proge — poljski film PONEDELJEK, 12. decembra 19.00 TV pregled 19.25 Znanost in tehnika 20.00 TV pregled 20.15 Tedenski športni pregled 20.30 TV drama - Balada o mesecu potepuhu i 20.50 18.00 18.45 16.00 20.00 20.15 20.30 21.30 TOREK, 13. decembra Program italijanske televizije SREDA, 14. decembra Oddaja za otroke Film iz serije Svet v znamkah Čas, ljudje in dogodki TV dnevnik TV reklame Sest slavnostnih vabil Srečanje s filmskimi amaterji ČETRTEK, 15. decembra 9.00 TV v šoli 15.00 Četrtkova srečanja 18.00 Lovec Svinčnik — otroški film 18.10 Kuharski nasveti 18.30 TV film iz serije Interpol 19.00 Poljudno znanstvena oddaja 19.30 TV obzornik 20.15 Kaj bomo poklonili za Novo leto 20.30 Spoznavajmo svet in domovino > 21.30 Predstavljamo vam pianistko Dubravko Tomšič 20.00 20.15 18.00 18.45 20.00 20.15 20.30 21.30 PETEK, 16. decembra TV dnevnik Zlato, ki teče — zabavna oddaja SOBOTA, 17. decembra Oddaja za otroke Film iz serije Nevarnost je moj poklic' TV dnevnik TV Kiosk Naročnik 1313 - prenos iz Trbovelj Serijski film — Kannonball Nedavno so v Sovjetski zvezi končali z deli na drugem delu velikega karakumskega kanala, ki odvaja del voda sibirske reke Amur-Darje s severa na zahod do reke Tedžen. Za gradnjo drugega dela kanala od reke Mugab do Tedžena (140 kilometrov) so morali izkopati okrog 19 milijonov kubičnih metrov peska, v gradbene objekte pa vgraditi 10.000 kub. metrov betona. Pri izkopavanju kanala je sodelovalo v osmih mesecih 200 buldožerjev, okrog 200 drugih avtomatiziranih strojev in več desetin mehaničnih kopačev in drugih naprav. Ta kanal so pričeli graditi pred tremi leti. Dolg je več kot 500 kilometrov. Njegova voda bo namakala obsežne površine v puščavi, kjer bodo zasadili blizu 100.000 hektarov bombaža. V bližnji prihodnosti nameravajo kanal podaljšati za novih 320 kilometrov proti jugu do me- sta Ašhabada, in to do bodočega murgibsko - tedžetskega umetnega jezera. = HUMORESKA Starejši kot Rim Vse zgodovinske knjige trdijo, da je večno mesto nastalo 735 let pred našim štetjem in od takrat se že stoletja računa starost klasičnega rimskega cesarstva. Ta podatek ' pa skušata sedaj ovreči švedski arheolog Ejnar Gjerstad in rimski arheolog Antonio Colini na podlagi svojih izkopavanj okrog obzidja srednjeveške rimske cerkve sv. Homobunusa. Omenjena arheologa trdita, da so na prostoru, kjer stoji današnji Rim ob obali Tibere, in na otokih te reke živeli ljudje že 1400 let pred našim štetjem. Tu so namreč izkopali ostanke temnorjavih tol-čenih loncev. Arheologa smatrata, da so to izdelki nekega apeninskega naroda, ki ga zgodovinarji sploh še ne poznajo. Zasovražil ]e sir Ni dolgo tega, ko je v Nišu neki meščan plačal za kilogram navadnega sira 200.000 dinarjev. Kako je do tega prišlo? Stevan Zarkovič, nameščenec iz Niša, je odšel na trg, da bi si kupil sira. ICef^SHkJe slučajno pozabil denar doma, je ponudil prodajalcu srečko državne loterije. Prodajalec J$ na to pristal. Naslednjega dne je Stevan na svojo nesrečo zvedel, da je njegova srečka dobila pri žrebanju 200.000 dinarjev. Sosedje trdijo, da je Stevan prenehal jesti sir in ga je celo zasovražil, čeprav mu je bil doslej najljubša jed. H Vladeta Trivunac S Ali mogoče poznate mojega gj gj soseda? Majhne rasti je in H g kadar z nekom govori, ga pri- ff gj jema za roko ali ovratnik. — 9 == Strasten nogometni navijač % = je. Ko se vas takole oprime M 9 in prične govoriti o nogome- II pj tu — za vas ni več nobene 9 §= rešitve. 3 V začetku sem olikano po- 9 a slušal njegove' nogometne fli g teorije. Potem ga nisem več 2 9 poslušal. Smehljal sem se in § g mu včasih tudi odobraval. § g Končno sem se ga le začel % I izogibati. Toda lovil me je !| I pri izhodu iz hiše tako, kot % g lovi šakal srne pri izviru, ko §f I pijejo vodo. I Da bi se mu izognil, sem §| i se začel maskirati. — Enkrat % p sem se prelevil v dimnikarja, % S drugič v medicinsko sestro in |§ I tretjič v gluhonemega ste- % I klarja iz Tetova. Toda brez j I uspeha: vedno me je prepoz- 9 I nal in začenjal svojo zgodbo S I o nogometnem prvenstvu. _ . M I In tedaj sem pričel kopati g i podzemeljski rov, ki. bi vodil & š iz mojega stanovanja v neko 9 I zakotno ulico v predmestju. 9 I Ta podzemeljski rov sem ko- 9 f§. pal z žlicami za juho, izkopa- 9 ~ no zemljo pa sem odnašal v 9 pj odeji in jo ponoči stresal na 9 gj balkon predsednika hišnega ff gj sveta. 9 Ko sem kopal ta rov, sem §Š gj se dušil brez zraka, a bodrila g" g me je misel, da moj sovraž- 3 pj nik ne ve za ta tajni izhod, g g Zal sem moral kopanje pre- 9 B nehati, ker sem naletel na 9 9 talno vodo. §f Nekega dne sem se domislil 3 9 odrešilne ideje: dobro znam g pj šahirati! 9 V tem je bila rešitev. Pr- 9 gj vič, ko sem ga spet srečal. || 9 sem mu, še preden je odprl I H usta, začel govoriti o šahu. g" 9 Bil je presenečen, a mi je | Pj hitro vpadel v besedo. Na-9 slednje tri ure sva govorila pj istočasno. Umaknil se je šele, H ko je bil že čisto hripSv. s Od tedaj se me izogiba. Se-— daj se ^je on pričel maskirati, s Ostane mi samo še to. da g H zvem. v kateri smeri koplje gj gj podzemeljski rov iz svojega |§ 9 stanovanja. 9 Ne bo mi ušel! Otroci kadijo bolj kot odrasli Na Danskem so pred nedavnim izvedli anketo o kajenju, ki je pokazala, da kadi v tej deželi več otrok kot odraslih. Ko so anketi- PREVOZIL 80.000 POTNIKOV Najstarejši kočijaž v Skopju 82-letni Spiro Kitanov opravlja svoj poklic že od leta 1912. Takrat sta bila pred njegovo kočijo vprežena še dva para volov. Stari kočijaž pripoveduje, da je peljal med prvo svetovno vojno skupino francoskih novinarjev na solunsko fronto. Izračunal jc, da je doslej prevozil kakih 300.000 kilometrov in približno 80.000 potnikov. rali 14-letne fante in dekleta, je 90 odstotkov fantov in 70 odstotkov deklet priznalo, da kadijo. — Po izjavah, ki so jih dali fantiči različne starosti, je razvidno, da kadijo mnogo več od tistih, ki so že dokončali šolo. Medtem ko je 81 odstotkov šolarjev kadilcev, kadi samo 78 odstotkov mladeni-čev, ki so zaključili šolanje. Pri dekletih je razmerje takšno: 56 odstotkov šolark kadi, medtem ko med tistimi dekleti, ki so zaključile šolanje kadi le še 40 odstotkov. Nekateri otroci so priznali, da kadijo od svojega 8. do 9. leta. Vsi j -...in se nekaj. Takoj ml piši, kako boš pristal na Luni.« ti pravijo, da so začeli kaditi večinoma zaradi tega, da bi odgovorili na izzivanje nekaterih sošolcev in prijateljev ali pa da bi bili podobni odraslim. Na vprašanje, kako pridejo do denaria z* tobak, so otroci odgovorili, da ga zaslužijo z drobnimi deli, kot je nabiranje sadja, nošenie prtljage in drugo. Med otroki, ki skušajo s kajenjem obrniti pozornost nase, jih 10 odstotkov kadi pipo. V zabofu preko severnega tečala V neki angleški ladji v.Oslu »0 na i nekega danskega mornarja v zaprtem zaboju. Mornar je ">a ta način proti svoji volji prevO" zil pot iz Kopenhagna do AngliJ6 in pri tem skoraj umrl od lakot"- Nekega večera je ta mornar pri" šel utrujen v pristanišče v Ko* penhagnu in legel v zaboj P0'11 slame, da bi se malo naspal. Iv<> se je prebudil, je presenečen ugotovil, da je na morju v trupu neko ! in da ne more iz okovanog* zaboja. Mornar jo kričal in z v*° silo razbijal po deskah, toda z8" radi velikega hrupa v strojnici g* ni nihče slišal. i'!•••'i pr M lom v Oslo jc neki član pO 18 flte slučajno opa/il. mi i di ml ie kega zaboja kuka prst človečke roke in tako so nc prostovoljnega slepega potnika rešili. Konec potrpljenfa Neki kljiu avmčar je v Kope"1" ha. no čakaj pred telefonsko g°" voiilnico, da bi opravil razgov°r' V govorilnici p i je bila neka že«1' aka, ki je imela, .toliko poved**1, da jo ključavničarja minilo P0" trpljenje. - Jezno je izvlekel »x svoje torbe za orodje verigo » flve ključavnic i. zaklenil in odše^ pO dal m času je zgovor"^ lansko osvobodil neki drug kij0' i.iuear, ki so ga poklicali *** 1 pomoč. 63 07^4 DRUŽINSKI POMENKI Težave z 6m|stletRikom Zadnjič smo si ogledali najpogostejše značilnosti desetletnih deklic in dečkov, ki jih je zapazil znani ameriški psiholog. Danes se zadržimo še pri njegovih dognanjih o lastnostih otrok v enajstem letu starosti. Enajstletni otrok povzroča staršem precej tezkoč, ker v tej dobi že polagoma dobiva lastnosti odraslih oseb. 11-letni otrok je klepetav, radoveden, staršem rad odgovarja in se še čudi, če ga za to karajo. Otrok tedaj že pridobiva določeno sigurnost, a da bi to res dosegel, hoče biti neodvisen. Sedaj prehaja iz sveta otrok v svet odraslih in se tako hoče prilagoditi temu novemu svetu. .Ko sedi na stolu, ne more biti niti za trenutek miren, maha Z rokami in nogami in se kar naprej vrti. ■ Poleg tega je strasno neroden. Doma nerad pomaga in gre tudi prav nerad kaj kupiti itd. Zaradi tega stalno prihaja do pogajanj z njegovimi starši. Tak otrok ničesar ne naredi po enostavni poti in hoče o vsaki stvari razpravljati na dolgo in široko, preden jo naredi. Otroci teh let imajo normalno izvrsten apetit, vendar so kljub obiiici zaužite hrane neodporni proti boleznim. Zelo so občutljivi za vse pripombe, ki so izrečene na njihov račun. Ljubosumni so na mlajše bratce in sestrice. Tak otrok veliko kritizira, zelo 'pogosto samo zato, ker pač rad kritizira in govori. To je tudi povod za dolgotrajne pogovore $ prijateljem; v tem času se namreč pojavi želja za samo enim dobrim prijateljem, številna družba zanj ni , več tako privlačna, kot je bila v prejšnjih letih. Toda enajstletnik ima tudi dobre lastnosti. Še vedno ima rad šolo. Doma je naredil korak naprej in sedaj pazljivo pospravlja svojo najlepšo obleko, vsakdanjo še vedno odvrže tja, kamor mu je pač v tistem trenutku najbolj ugodno. Rad se kopa, ker je zanj pravo zadovoljstvo, če je čist. Interesne sfere otroka se vse bolj in boli širijo, zato zvečer rad čita. Vse bolj postaja odrasla oseba. 'Manj se zanima za igračke, a bolj za posamezne osebe; prav zaradi tega ima pri njem tudi prijateljstvo velik pomen. Rekli smo že, da tak otrok rad kritizira, a ta njegova kritika je zaradi pomanjkanja izkušenj često zelo nepravilna. Toda prav ta kritični duh v otroku starše najbolj nervira. Ta doba hitro preide. Po mnogih . nepravilnostih in grobostih bo otrok kaj hitro spet našel svoje ravnotežje. Zanimivm&ii £ Američani poskrbijo za vse mogoče stvari, zato ni čudno, da so izdali tudi knjigo »Naučite vašo ženo, da bo vdova*-. V knjigi so navedeni številni nasveti o tem, kaj vse je treba naučiti soproge, če bodo slučajno nekega dne vdovele. Knjiga je postala ena najbolj čitanih »bcstseler-jev«. % Neka angleška statistika navaja, da je v Angliji precej žensk zaposlenih pri težkih fizičnih delih. Tako je n. pr. med njimi 20 kovačev, 975 jih dela pri žerjavih na gradbiščih. 146 imajo žensk -dimnikarjev. 153 zidark, 72 zidarskih pomočnic. 607 jih dela pri izkopavanju zemlje itd. NaSa hrana Stročnice že na tretjem mesto Ko navajamo skupine, v katere so razvrščena naša živila, damo prav vidno — tretje mesto stročnicam, to je fižolu, grahu, leči in bobu ter soji. Pri nas se seveda največ uporabljata le prva. Stročnice so si pridobile tako veljavo prav zaradi tega, ker vsebujejo, za rastlinsko hrano sorazmerno veliko beljakovin. Kuhana grah in fižol vsebujeta približno pet odstotkov beljakovin. To so vedeli že naši predniki, ki se jim sicer še sanjalo ni o beljakovinah in biološki vrednosti živil, pa so vseeno v dnevih, ko zaradi postnih prepovedi niso uživali mesa, po naravnem občutku odbrali za te dneve fižol in nekatere druge stročnice. Od vseh stročnic ima največjo vrednost soja, ki vsebuje skoraj 35 odstotkov beljakovin, kar je celo več kot jih vsebuje meso in druga beljakovinska živila. Iz soje se lahko na enostaven način pridobi tudi mleko, ki je neverjetno slično kravjemu mleku. Soje pri nas (mislim v Sloveniji) skorajda ne uporabljamo, znano pa je, da nekateri narodi na Daljnem vzhodu (na primer Japonci) vzredijo svoje otroke samo s sojinim mlekom, ker goveje živine ali koz ne poznajo. Sojo gojijo v nekaterih naših republikah, izredno veljavo pa je dobila tudi v Ameriki, kjer so že Effl-(D 0) (D dobro uvideli njeno veliko hranljivo vrednost in jo v prehrani pogosto uporabljajo. Od stročnic ima le soja polnovredne beljakovine, v fižolu in grahu so le manjvredne in je zato dobro, če take jedi dopolnjujemo z mesom, jajci ali z mlekom. Poleg beljakovin je v stročnicah veliko škroba, nekaj vitamina Bj. B2, precej kalcija in nekoliko železa. Posamezna zrna obdaja precej j debela celulozna lupina. Predvsem zaradi nje so stročnice težko prebavljive in pri marsikateri bolezni prepovedane. Po svojem občutku so ljudje odkrili tudi to, s katerimi živili je n. pr. fižol laže prebavljiv kot .sam. Te izkušnje so sedaj tudi znanstveno utemeljene. Zato ga radi ponudimo s kislo repo ali z zeljem, z dodatkom česna, čebule, pora ali z redkvijo. Za mlada dekleta Katerokoli dvajsetletno dekle ima po vsej verjetnosti zelo pestro življenje. Njeni dnevi se odvijajo v službi ali v šoli, doma pri gospodinjskem delu, v kinu in gledališču, na plesu in v družbi prijateljev. Tako življenje pa zahteva tudi primerno garderobo. Ni potrebno, da ima mlado dekle veliko število oblek, a te morajo biti vešče odbrane, da bodo primerne za vsako priliko, a predvsem, da bodo udobne. Najteže je vepostaviti ravnotežje med oblekami za delo in učenje in tistimi, ki so namenjene za svečanejše priložnosti. Najbolj primeren za vse prilike je sedemosminski plašč v raznih tonih sive barve. Pod takim plaščem je še najbolje nositi dvodelne obleke, ali plisirana krila in puloverje. Razni krzneni okraski, ki so se letos tako zelo razširili, niso več tako razkošje, da bi si ga tudi mlado dekle z manjšim proračunom ne moglo privoščiti. Seveda, tu ne gre za dragocene krznene plašče, ampak le za tople ovratnike in kape, ki jih je mogoče nositi tudi s Športnim plaščem. Rekli smo že, da morajo biti vsi deli garderobe mladih deklet udobni. To še prav posebno velja za čevlje. Zelo visoke pete sodijo le v večerne ure, čez dan naj mlado dekle nosi le športno obutev v kateri bo po potrebi brez vsakega truda lahko pešačila. Za mlado dekle je najbolj priporočljivo pokrivalo pletena volnena kapa, ki je tudi letos zelo moderna. Usnjene rokavice zahtevajo, da so tudi vsi drugi deli obleke in razni dodatki popolni. Ce tega nimamo, je bolje kupiti bombažne ali volnene pletene rokavice. Ko urejamo sobo, redkokdaj pomislimo tudi na to, kako prijeten okras ji je lahko večja skupina enakih slik, seveda enakih le po okviru in načinu izdelave pa mogoče še po motivu. Na sliki vidimo ozko sobico, ki je urejena tako, da je prav primerna za delo preko dneva, zaradi ležišča v kotu pa lahko služi tudi kot spalnica. Poleg stenskih poličic z drobnimi okraski in knjigami jo poživlja še devet enostavnih slik s cvetličnimi motivi. V sezoni jabolk Na sliki sta dve prikupni obleki, primerni zlasti za mlajše, vitkej-še postave. Prva je iz boljšega blaga in sešita v zelo enostavnem kroju. Poživljata jo le dva našita žepka. Taka obleka je primerna prav za vsako priložnost. Druga obleka je iz tvveedastc— ali kakšnega drugačnega drob" 'znrfaste-ga športnega blaga. Sešita je lahko kot dvodelna ali kot enodelna obleka. Zelo enostaven kroj poživljata le dve temnejši progi ob robu krila, prav zaradi njiju pa si tako obleko lahko omislimo tudi iz starega; odsluženega plašča ali obleke. Iz enobarvne rute Pulover je tako rekoč skoraj nepogrešljiv del garderobe vsake žene. V preteklih letih smo ga poživljale z okrasnimi verižicami ali keramičnim okraskom, letos pa je njihovo mesto prevzela kravata iz enobarvne rute, ki je zares prav zadnji modni krik. Taka kravata (naredimo jo tako, da ruto zložimo v trikot ter( tako prelikamo, da dobimo isto obliko kot pri moški kravati) ni vedno povezana rta isti način. Vozel je lahko tik pod vratom, lahko se spusti nekoliko niže, konci pa so lahko tudi speti z okrasno sponko. 0 Vsaka ženska rada sliši laskanje. Moški tudi; on mu celo verjame. % Nekdo je lahko ljubosumen, ne da bi ljubil; in ljubi, ne da bi bil ljubosumen. Q Ženska je vedno »?« v ljubezni. Ce bi bili vsi »?« zamenjani s »I«, koliko srečnih ljudi bi bilo na svetu. % Pohotnost je včasih mati Seveda so jabolka že zdavnaj dozorela, vseeno pa prav te mesece sedaj lahko štejemo v jabolčno sezono saj jih v vsakem gospodinjstvu precej uporabljajo. Zaradi deževnega poletja letos jabolka precej gnijejo in jih moramo uporabljati za kompot ali za jabolčne zavitke in pite. Poznamo pa še veliko več vrst jabolčnega peciva, zato ne bi bilo odveč, da nekatere tudi vi preizkusite. Novi recepti nam včasih prinesejo prijetna pre- senečenja in zavzamejo stalno mesto v naših jedilnikih. JABOLČNA OMLETA Za štiri osebe potrebujete: 1 rumenjak, 3 žlice moke, 2 žlici sladkorja, tri večje zajemalke mleka, večje zribano jabolko, malo vani-lijevega sladkorja in, sneg iz enega beljaka. Sestavine zmešajte kot za palačinke, jabolka in sneg dodajte na koncu. Svetujemo vam V omari, kjer imamo spravljeno perilo, nam bo prišla zelo prav široka vreča iz pisanega blaga, v kateri bomo spravljali tiste kose opranega perila, ki so pripravljeni za krpanje. Porumenelo podlogo iz belega ovčjega krzna lahko očistite s talkom. Podlogo razprostrite po mizi in jo posujte z večjimi količinami talka. Čez nekaj časa krzno dobro skrtačite in izprašite. ljubezni, toda češče je njen rabelj. 4} Da si pridobimo moškega, potrebujemo le zelo povprečno lepoto ali določeno po-stavnost, včasih pa zadostuje že ženskost sama po sebi. Da si pridobimo žensko, ji moramo najprej ugajati. Ugajati ženski pa je fraza, ki pomeni sto čednosti ali tisoč spretnosti. Vezalke za čevlje niso drage, vendar se najraje prav takrat pretrgajo, ko se nam najbolj mudi. Ce hočemo, da bodo bolj zdržiji-ve, jih moramo za nekaj časa potopiti v vrel kis. Pozimi imamo le redko v vazah sveže cvetje, zato se vsaj takrat potrudimo, da bo čim dalj lepo. Ko dobite cvetje, ga dajte v lonec z vodo tako, da bo ves pecelj potopljen. Šele čez nekaj ur ga dajte v vazo. Po možnosti odstranite vse liste, ki bi bili v vodi, ker drugače gnijejo in zaradi tega cvetje hitreje zveni. Cvetje bo dolgo lepo, če ga boste čez noč dajali v hladen prostor ali pa vsaj dvakrat dnevno — zjutraj in zvečer — menjali vodo, da njena temperatura ne bi bila višja od 7—9 stopinj. Ce drva ali premog v peči nikakor nočeta zagoreti, ju posipajte s pestjo soli, da se bo ogenj hitreje razgorel. Vsako omleto pecite na vroči masti približno 10 minut. Seveda jo morate popeči na obeh straneh. Pečene potresite z vanilijevim sladkorjem. KOLAC Z JABOLKI Potrebujete: pet žlic moke, 3 cela jajca, 5 žlic sladkorja, pol litra mleka, pol kilograma jabolk, žličko ruma, vanilijev sladkor. Jajca s sladkorjem stepite in umešajte še moko in malo soli. Postopoma dodajte mleko, da dobite le malo gostejšo maso kot za palačinke. Plitek model dobro porhastite, vlijte vanj maso in pecite v dobro razgreti pečici 5 minut'. Zatem vzemite model, iz pečice in testo obložite z okoli pol centimetra debelimi kolobarji jabolki Pecite še pol ure in nato dobro., p.osjijte z vanilijevim sladkorjem in narahlo poškropite z rumom. I POLJSKI JABOLČNI KOLAC Potrebujete: kilogram . jabolk, pol kilograma starega belega kruha, 20 dkg sladkorja, 6 dkg margarine, malo cimeta in vanilijevega sladkorja. Sredico kruha narežite na tanke rezine v obliki trikotnikov. Pomastite posodo ter dno in stene obložite s kruhovimi rezinami. Medtem dušite olupi j ena, na krhlje narezana jabolka, ki ste jih potresli s sladkorjem, tako, da vlaga izpari. Dodajte še nekoliko cimeta in vanilijev sladkor. Nato dajte v posodo (obloženo s kruhom) sloj dušenih jabolk, ga pokrijte s slojem z margarino namazanega kruha, dodajte spet sloj jabolk, to večkrat ponovite in na koncu pokrijte s kruhom, premažite z margarino in pecite, da se dobro zarumeni. AGATA CHRISTIE 17 A. Ei IISI Njen glas je postal tišji in opazil sem, kako se Je Blunt oKnil k njej in jo gledal. Po majhnem premoru je dejal: »Zaradi mladega moža si ne delajte nobenih skrbi. Inšpektor ni bedak. Neumno jr misliti, da ic to storil Paton. Gotovo jc bil kak tujec. Morda kakšen vlomilec. To je edina mogoča razlaga.« Flora ga je pogledala. »»Verjamete to?« »Mar vi ne?« je naglo vprašal Blunt. »Jaz? Oh, seveda. Zdaj bom priznala, zakaj sem danes tako srečna, četudi me boste zaradi trga Imeli za brezsrčno. Odvetnik dr. Hammond je govoril o oporoki. Stric Rogger mi je zapustil dvajset tisoč funtov. Pomislite — dvajset tisoč funtov!« Blunt jo je začudeno pogledal. »Ali vam to toliko pomeni?« »Ce mi pomeni? Vse mi pomeni: svobodo — življenje — da ml ne bo treba več spletkarltl in ae Plašiti pred drugimi - lagati -« »Lagati?« Jo Je prekinil Blunt. Za hip je bila Flora presenečena. »Saj veste, kaj menim,« Je negotovo dejala. ►»Zmeraj moraš hliniti hvaležnost za vse stare obleke, ki jih dobiš od bogatih sorodnikov. Za vse po-noftene plašče, obleke in klobuke.« »Na žensko obleko nc ne razumem mnogo; toda vedno sem mislil, da ste bili lepo oblečeni.« »Se zmeraj me to mnogo stane,« je tiho dejala Flora. »Toda pustimo to. Tako *rečna sem. Zdaj svoboda«, svobodna in lahko delam to, kar nama hočem. Svobodna, da mi nI treba..... Nenadoma je umolknila. »Kaj vam nI treba?« Jo Je naglo vprašal Blunt. »Zdaj nem pozabila. Gotovo Id bilo nič važnega- Klunt Je imul palico v roki. Pomočil jo je v rib Bik in brskal I njo po dnu. »Kaj p« (ItUtf, major?« •»Nekaj ae Je zasvetilo na dnu. Kad bi vedel, kaj je bilo — zdelo se mi je kol kakšna zlata igla. Zdaj pa sc je skrilo.« Vrgel je kamenček v ribnik in dejal s spremenjenim glasom: »Gospodična Flora, vam lahk« pomagam? Mislim, kar zadeva Patona. Vem, da morate biti zelo v skrbeh —« Spet je ubral napačen ton. »Hvala,« je hladno odvrnila Flora. »Zagotovila sem si najboljšega detektiva na svetu in ta bo gotovo spravil vse na dan.« Zr nekaj časa se nisem počutil ravno udobno. Nisva očitno prisluškovala, ker bi bilo onima v vrtu treba samo dvigniti glave, da bi naju videla. Ze sdaj bi J« opozoril nase, če me moj znanec ne bi zadržal. Zdaj pa ju je sam opozoril. Naglo se je dvignil in zakašljaL »Prosim za odpuščanje,« je vzkliknil. »Ne morem dovoliti, da bi me gospodična hvalila, ne da bi vedela, da sem navzoč. Da bi si prihranil zarde-vanjr, hitim in se vam opravičujem.« Pohitri j« po stezi navzdol. Jaz pa sem mu sledil. »To jr gospod Poirot,« ga je predstavila Flora. »Gotovo ste že slišali o njem. — Major Blunt.« Poirot se Je priklonil. »Majorja Blunta poznam po imenu,« je vljudno dejal. Veseli me, da sem vas srečal, gospod. Potrebujem nekaj pojasnil, ki mi Jih lahko daste vi.- Blunt ga jr vprašujoče pogledal. »Kdaj ste videli gospoda Ackroyda zadnjič?•• »Pri večerji.« »Potem ga niste videli in slišali ničesar več o njrm?- »Videl ga nisrm več, toda slišal sem njegov glas.« »Kako?- »Bil sem na terasi .. .« »Oprostite, kdaj pa Je to bilo?« »Približno ob pol desetih. Sprehajal sem se pred vrati salona in kadil. Takrat sem slišal govoriti Aokrovda v njegovi delovni sobi.« 1'oirot se je sklonil naprej In odstranil prašek tobaka z majorjrvc obleke. »Cr jr govoril v drlovni sobi, ste to komaj slišali na drogi konec terase,« je polglasno dejal. _ Blunta ni pogledal, toda to sem storil jaz in videl na svoje največje začudenje, kako je zardel. »Šel sem do vogala,« je nejevoljno pojasnil. »Oh, ali res?« jc dejal Poirot. »Zdelo se mi jc, da sem videl — kako je izginila neka ženska v grmovju. Opazil sem samo še odsev nečesa belega. Ko sem stal na vogalu terase, sem slišal, kako se jc Ackroyd pogovarjal s svojim tajnikom.« »Z Raymondom?« »Da, vsaj zdelo se mi Je tako. Zdaj pa vidim, da sem sc zmotil.« »Ga jc Ackroyd nagovoril z njegovim imenom?« »Ne.« »Zakaj pa ste potem mislili, da je bil tajnik, če smem vprašati...« Blunt je počasi po jasne v al: »Zdelo se mi je samo po sebi umevno, da je bil Ravmond, ker je ta, tik preden sem šel na teraso, hotel odnesti Ackroydu nekaj pisem. Nisem mislil, da bi mogel biti kdo drug.« »Ali sc lahko spomnite besed, ki ste jih slišali?« »Bojim se, da ne. Bilo je nekaj popolnoma vsakdanjega. Nevažnega. Ujel sem samo delec pogovora. Takrat sem mislil na nekaj drugega.« »To tudi ni tako važno,« je menil Poirot. »Ali ste postavili morda kak stol nazaj k steni, ko ste po odkritju trupla prišli v delovno sobo?« »Stol? Ne — zakaj naj bi to storil?« Poirot je skomignil z rameni in mu ostal odgovora dolžan. Potem se je obrnil k Flori. »Nekaj bi rad zvedel od vas, gospodična. Ali jc bilo bodalo na svojem starem mestu, ko sta si z dr. Sheppardom ogledovala predmete v vitrini?« »To me je vprašal že inšpektor Raglan,« je prizadeto odvrnila. »Rekla sem mu to, kar hočem povedati tudi vam: spominjam se točno. Bodala takrat ni bilo notri. Raglan pravi, da je bilo tam ln da ga je Ralph pozneje odnesel. Ne verjame mi. Misli, da sem to dejala samo zato, da bi ščitila Ralph*.« »In - ali ni tako?« sem resno vprašal. Flora je zacepetala z. nogami. »Tudi vi, dr. Sheppard! To ni lepo!« I Poirot je posredoval. »Ali niste prej dejali, major Blunt, da se je na dnu ribnika nekaj svetilo? Pogledali bomo, ali bom lahko to našel.« Pokleknil je na breg, si zavihal rokave in počasi vtaknil roko v vodo, da je ne bi skalil. Toda kljub vsej previdnosti se je le skalila in ni mu preostalo drugega, kot da je potegnil roko spet iz vode. Žalostno je opazoval umazano roko. Dal sem mu svoj žepni robec in vroče se mi je zahvaljeval. Blunt je pogledal na uro. »Cas za kosilo,« je ugotovil. »Bolje bo, če se vrnemo v hišo.« »Vi boste jedli z nami, gospod Poirot,« je rekla Flora. »Tako rada bi vas predstavila mami. Ona ima zelo rada Ralpha.« »Zelo ljubeznivi ste, gospodična. Rad!« »In vi, dr. Sheppard, boste tudi ostali?« Okleval sem. »Oh, prosim!« Prijalo mi je in sprejel sem povabilo brez dolgega oklevanja. Vračali smo se. Flora in Blunt sta šla pred nama. »Kako krasni lasje!« je šepetal Poirot in pokazal na Floro. »Kot tekoče zlato! Ta dva bosta krasen par, ona in temnolasi lepi kapetan Paton. Se vam ne zdi?« Vprašujoče sem ga pogledal. On pa so jc jezil zaradi drobne kapljice na svojem rokavu. Mož je bil v marsičem podoben mački: s svojimi zelenimi očmi in nerazumljivim značajem. »Rad bi vedel, kaj je ležalo v ribniku,« sem rekel. »Bi radi videli?« je vprašal Poirot. Začudeno sem ga gledal. Prikimal je. »Moj dragi prijatelj,« je vljudno dejal, »Herkule Poirot si noče umazati obleko, če ni uspeh zagotovljen. Sicer bi mu lahko rekli, da je neumen in smešen. Osmešiti pa se ne dam nikoli:« »Toda vaša roka je bila prazna, ko ste jo potegnili iz vode,« sem se vmešal. »Včasih je dobro, če je človek molčeč. Ali vi poveste svojim pacientom vedno vse, popolnoma vse, dragi doktor? Ne verjamem. Tudi vi imate skrivnosti pred svojo častivredno sestro, ali ne? Preden sem pokazal prazno roko, sem to stvar spravil v drugo. Bi radi videli, kaj je bilo?-« OiTiOJftiZAK LADOM 61. Ko sem se spet zavedel, je Sil ver že vse opravil; imel je spet berglo pod pazduho in klobuk na glavi. Toda sedaj je segel z roko v žep, izvlekel iz njega piščalko in nekajkrat zapiskal. Seveda nisem vedel, kaj ta sjfgi—1 pomeni. Sodil sem, da kliče svoje pajdaše, J t bi me našli in ujeli. Morda tudi men« j*fca ž, sem si mislil. Izmotal sem se iz grmovja in se splazil nazaj na jaso. Še sem slišal, kako 10 se klicali lopovi me seboj in ti glasovi so mi nabrusili pete. Tekel sem na življenje in smrt 62. V mislih sem se poslovil od ladje in dobrih tovarišev, kajti kazalo je, da me na pustem otoku čaka smrt od lakote. Ko sem se ustavil ves v strahu, mi je nehote skočilo srce iz prsi. Tedaj sem med drevjem opazil temno in kosmato postavo, ki se mi jenmaknila za debla. Kazalo je. da mi je tudi tu zaprta pot, kajti postava me je obkoljevala. Najprej sem pomislil na ljudožrce, toda divjak se je vrgel predme na kolena in spregovoril: «Imenu-jcm se Ben Gunn in že cela tri leta nisem govoril z ljudmi.« TELESNA KULTURA desetletnici odbojkarskega kluba Jesenice Jeseniški odbojkarski klub slavi letos 10-letnico svojega obstoja. Že v letu 1945 so pričeli z odbojko prav tisti športniki, ki so se že pred vojno aktivno udejstvovali v športnem življenju. Kmalu so se tem pridružili tudi ostali ljubitelji tega lepega športa. Njen načelnik je postal Franc Božič, ki je dalj časa uspešno vodil klub. Popolnoma pa je odbojkarstvo zaživelo šele spomladi leta 1951. Takrat je začel kljub tekmovati v republiški ligi. Tu je dosegel zelo lepe uspehe. Primerno bi bilo pogledati, pod kakšnimi pogoji je klub deloval v času svojega obstanka. Vodstvo kluba je povečini sestavljal samo en človek. To je bil tovariš Tone Šmitek. Vse večje področje je zahtevalo tudi več dela. Tudi kritje stroškov za tekme je bilo izredno pereče. N'so bili redki primeri, ko so sami igralci jemali hrano s seboj na tekme. Prav je, da ob praznovanju desetletnice primerjamo njegovo d'° t z ostalimi klubi v Sloveniji. Poudariti je potrebno, da je mnogo klubov, ki so nekdaj nastopali skupaj z jeseniškim, že davno prenehalo delovati. O kvalitetno dobrih klubov, kot so bili takrat (Radovljica, Ilirija in Krim) danes n a s r q Z G ( 9 u 01 I - W Wm wm m m ne vasi ■ Okrajni učiteljski pevski zbor okrajnih revijah. Kljub temu pa »Stane Žagar« iz Kranja pod vodstvom dirigenta Janka Pribo-šiča že dolga leta obiskuje prebivalce najoddaljenejših vasi in navezuje svoje kulturne stike celo s sosednimi republikami. Da bi naše bralce podrobneje seznanili z delovanjem tega mešanega komornega zbora, sem zanrosila za razgovor njegovega predsednika Nika Slaparja, 30-letnega so tečaji vedno uspešno zaključeni.« »Kot vemo tudi gostujete in ste bili celo v nekaterih krajih v SrbiM.« »Lani je zbor navezal prijateljske stike v Srbiji in sicer v krajih, kjer so bili med vojno izseljeni mnogi Gorenjci, med njimi precej učlteliev. Pevci so nastopni v Markovcu, Velikem = člana renubliške^a pevskega zbo- Orašju in Veliki Plani. Z Velike ra »Emil Adamič«. »Zanima nas, kakšno jei poslanstvo tega zbora v okviru glasbene vzgoje v kranjskem okraiu?« je bilo prvo vprašanje. »Predvsem skrbimo za izobra- Plane so že vrnili obisk člani tamkajšn jega amaterskega gledališča In obiskali, pri nas tudi Drago, Begunje. Bled. Krvavec in tf»ko dalje. V oktobru pa je šla v Srbijo delenraci'a našega js zevanje glasbenih pedagogov. Na zbo?r>. M~d nočitnicami bodo Išli našo pobudo so bili organizirani vedli izmenjavo učencev Ogled- ■ že številni seminarji po šolah za ne škole iz Markovcev in učen-S učitelje oetja. To sicer zahteva cev kranjske osemletke »Staneta I od tečajnikov in predavateljev Žagarja«. V nekaterih krajih bo s velikih naporov. Člani zbora razstavljal svoja dela akadem- ■ namreč vodijo pevske zbore na ski slikar Milan Batista. Predvi-I podeželju in pripravljajo pevce dena sta tudi obiska jeseniške £ za nastope na občinskih in folklorne skupine in Dramske SE i!llllll!!!l!ll!llll!l!llllllin S sodišč NIKO SLAPAR sekcije DPD »Svoboda« iz Kranja. Naša delegacija — v kateri sem bil tudi jaz — je bila zelo lepo sprejeta tudi v kabinetu Petra Stambuliča, ki je med NOB kot ilegalec deloval v Markovcu. v spomin na izseljene Slovence smo mu podarili grafiko Milana Batista, knjigo 900 let Kranja in brošuro o kranjski Glasbeni šoli.« »Prav gotovo tudi vaš zbor ni brez težav in ali ste v letošnjem letu gostovali tudi kje na Gorenjskem?« »Zal nimamo lastnih prostorov, vendar nam nudi gostoljubje kranjska Glasbena šola. Večkrat nasfopijo težave zaradi oddaljenosti pevcev, ki so raztreseni po vsem kranjskem okraju. Na.iad-daljenejši član je iz Kranjske gore.« Letos je zl— gostoval v odročni vasici Sorici, ima pa namen obiskati še več oddaljenih vasi, ki so tako rekoč odrezane od kulturnega življenja.« M. F. ni več, sledu. Sedaj se v Sloveniji pohvali s tem, da še ni bil nikoli premagan od Jeseničanov edinole odbojkarski klub »Branik« iz Maribora. Vsi ostali klubi, ki so se kdaj srečali, so bili že premagani. Ob tej priliki se mora klub .zahvaliti vsem, ki so mu na katerikoli način pomagali. Zahvaljuje se vsem gospodarskim organizacijam, ki so ga materialno podprle. Nadalje se klub zahvaljuje tudi Upravi športnega društva na Jesenicah za razumevanje in športni publiki, ki jih je stalno spremlja- la pri nastopih. Obenem se obvezuje, da bo tudi v prihodnje Častno zastopal železarske Jesenice. Praznik odbojkarjev ni samo njihov, temveč vseh, ki jim je šport pri srcu. V počastitev pomembnega jubileja bo v soboto, 10. decembra ob 15. uri v zgornji dvorani TVD »Partizan« na Jesenicah slavnostna seja upravnega odbora. Po slavnostni seji bo istotam troboj mest Ljubljana - Maribor - Jesenice. Čestitkam ob praznovanju 3e pridružuje tudi naše uredništvo. Hoke! m Jesenicah TRGANJE PREPOVEDANE FLORE Trganje planik je prepovedano v skladu z določili Odredbe o zavarovanju redke flore. Kljub temu pa sta J. D. in S. K. 21. avgusta letos na pobočju planine Veliki Zvoh na Krvavcu natrgala 57 planik. Zaradi tega dejanja sta bila obtožena pred sodiščem. Zaradi kaznivega dejanja po Zakonu o varstvu kulturnih spomenikov in naravnih redkosti sta bila obsojena vsak na 2000 dinarjev kazni. To naj bo v opozorilo ostalim, 'ki hodijo v planine, da ne bodo uničevali ali trgali rastlin, ki so zaščitene. SPET NEPREVIDNOST C. P. je dne 14. februarja letos upravljal osebni avtomobil po cesti Kranj-Hrastje. Kljub temu, h r m u neoeuo Kranj - V Prešernovem gledališču bo ob 10. uri kot običajno »URA PRAVLJIC«, popoldne ob 16. uri pa bodo člani Dramske sekcije DPD »Svoboda« iz Stra-žišča uprizorili John Patrickovo igro »VROČA KRI«. Na kegljišču Triglava pa bo s pričetkom ob 8. uri nadaljevanje slovenskega keg-ljnškega prvenstva v borbenih partijah. Jesenice - Danes oh 19.30 bodo V GledaliSČu »Toneta" Cufarja« uprizorili igramo v trreh dejanjih »Globoko m korenine«. Jutri, v nedeljo, bodo igro ponovili ob 14.30. Skofja Loka - Ob 9. uri bo otvoritev novega obrata v Bodovijah. V dvorani TVD »Partizan« pa bo ob 8. uri namiznoteniški turnir. Križe - Društvo TVD »Partizan« Križe priredi danes, ob 19. uri in jutri ob 15. uri, telovadni nastop, na katerem bodo nastopili telovadci na raznih orodjih in s prostimi vajami. da je bila cesta močno mokra od snega ter zelo spolzka, je vozil s precejšnjo hitrostjo ter neprevidno, zaradi česar ga je zaneslo na levo stran ceste, kjer se je zaletel v električni drog. Povzročil je kratek stik v bližnjem transformatorju ter tako za približno 400 tisoč dinarjev škode, na samem avtomobilu pa ie nastalo za približno 30.000 dinarjev škode. Obdolženec ie hotel zmanjšati krivdo s tem. da je navajal, da se je izogibal nekemu kolesarju in da ga je notem zaradj, tega zaneslo s ceste. Ta njegov zagovor oa sodišče ni sprejelo, ker so priče povedale, da je bila cesta prosta in da je vso krivdo pripisati obdolženčevi neprevidni vožnji. Obsojen je bil na dva meseca zapora in povračilo škode podjetju »Elektro« Kranj, torju. prizadejano na transforma- POŠKODBE ZARADI VINJENOSTI A. T. se je 24. septembra letos vozil s svojim motornim kolesom po cesti v smeri vasi Grad pri Cerkljah. Na zadnjem sedežu je imel še enega sopotnika. Vozil je v vinjenem stanju in z veliko hitrostjo. Zaradi tega ga je zaneslo na levo stran ceste, kjer se je zaletel v obcestni kamen. Vozač in njegov sopotnik sta bila laže telesno . poškodovana. Zaradi kaznivega dejanja ogrožanja javnega prometa se je obtoženi zagovarjal pred sodiščem. Le-to ga je obsodilo na 1 mesec in 15 dni zapora.' To mu bo verjetno v zadostno opozorilo, da bo v prihodnje vozil v treznem stanju. O HIMALAJI V SKOFJI LOKI Skofja Loka - V nabito polni dvorani DPD Svoboda v Skofji Loki sta člana himalajske slovenske* oziroma jugoslovanske odprave Ante Mahkota in Debeljak predavala v ponedeljek. 5. decembra, o svojih vzponih na Trisul. Predavanje je bilo spremljano z diano-zitivi in ga je občinstvo z veliko pozornostjo spremljalo. Predavanje je bilo organizirano posebej za šolsko mladino in za odrasle. To je že drugo predavanje, ki sta ga imela omenjena alpinista v Skofji Loki. LJUBLJANA : JESENICE mladinci 19:2 (4:0, 2:2, 3:0) V soboto, dne 3. decembra popoldne je bila na Jesenicah prijateljska tekma v hokeju na ledu med HK LmbUana in mladinskim moštvom HK Jesenice. Ker je bilo to prvo letošnje srečanje z Ljubljano, je vladalo za tekmo veliko zanimanj, čeprav se je HK Ljubljana z mladinci pomerilo v nekoliko okrnjen' postavi. Zmagali so mladi. Jeseničani, ki so se izkazali nadmoćne z rezultatom 10:2 (4:0, 2:2. 3:0). Jesenice: Gale, Knez, Mlakar, Vrhovšek. Vister. Jan I., Hribar, Horvat, Mlakar II.. Zajšek, Jan II.. Krmeli. Svetlin, Dazinger, Eržen, Pavlovič. Ljubljana: Babnik, Cerar, Vad-nal, Oblak. Župančič, Gruden, Pu-cibar, Ošaben. Strelci Jesenic: Hribar in Mlakar II. po 2, Vrhovšek. Vister, Horvat. Zaške, Jan II., Krmelj po 1. Strelca Ljubljane: Radin in Gruden. Tekma je bila sicer zanimiva, vendar ne moremo reči, da je bila leDa. Gostje so se trudili in se onredelili predvsem na obrambo, pa jim tudi to ni uspelo, kajti mladi Jeseničani so njihovo obrambo povsem razbili in tudi zasluženo zmagali. Gostom se je vi- delo, da so brez treninga, za domače pa moramo reči ravno nasprotno, saj skoraj niso zaostajali za ligaškim moštvom Jesenic. Sicer je »trening« tekma dokazala, da ima letošnje jeseniško ligaško moštvo, ki je že tako pomlajeno, za sabo vrsto mladih hokejistov, ki za HKK Jesenice mnogo pomenijo. KITZBtlCHEL (Avstrija) : JESENICE 6:4 (3:1. 1:2, 2:1) Slovito avstrijsko moštvo Kitz-biichel se je pomerilo v nedeljo, 4. decembra popoldne s HK Jesenice. Občinstvo je pričakovalo eno leoših tekem, vendar tokrat Jeseničani niso igrali najboljše in so bili iz tega razloga premagani s 6:4 (3:1, 1:2, 2:1). Igrali so sicer v standardni postavi, vendar so zamudili precej prilik in so bili zato zasluženo premagani. Strelci za Jesenice so bili Brun, V. Tišler, File in Klinar, za goste pa Brocker 3, Woransky. J6chl in Bachler po 1. Sodnika Božič (Jugoslavija) in Kaltenbrunner (Avstrija). Gledalcev blizu 4000. Igra je bila premalo povezana. Gostje so izkoristili nerazpolože-nje domačih in vodili skoraj vso tekmo, čeprav bi bila zmaga na strani Jesenic, če bi igrali takOi kot so zaigrali s Finci. V. Otvoritev preurejenega doma Na Bledu so nedavno po daljšem preurejanju odprli telovadnico v domu Partizana. Ob tej priložnosti so se zbrali k otvoritvi nekateri zastopniki oblasti, podjetij in ustanov ter se seznanili s sološno dejavnostjo TVD Partizan Bled, s problemi tega društva, hkrati pa so si z zanimanjem ogledali preurejeno notranjost doma in nove telovadne naprave in orodje. Načelnik društva Albin Završnik je zbranim občanom poročal, kako so potekala obnovitvena dela. V obeh telovadnicah, veliki in manjši (skunaj 300 kvadratnih metrov površine) so zgradili novo podnožje s prožno podlago, ki omogoča zdravo telesno vadbo. Veliko telovadnica je bila opremljena z dva metra visoko leseno oblogo krog in krog ob stenah ter r novimi sanitarnimi nanravami. Nabavljeno pa je bilo tudi precej novega orodja, izpopolnjena razsvetljava in drugo. V letošnjem letu je TVD Parti- zan Bled usposobil novo zeienO igrišče za domom, hkrati pa je že opravil prva dela na bodočem šolskem igrišču za Pecovico. Za Vajensko šolo pa je bilo urejeno igrišče za odbojko, in sicer pred poslopjem Skupnih prenočišč, koder imajo vajenci pouk. — Tudi za letošnjo zimo je vodstvo telovadnega društva na Bledu že izvedlo temeljite priprave. Med drugim je zgradilo tri nove skakalnice, in si" cer za 35 m. za 20 m ter za 10 m. V prihodnje namerava TVD Partizan Bled razširiti telesno vzgojo tudi med odraslimi zlasti med delavci in uslužbenci podjetij in ustanov. Po zamisli vodstva društva naj bi se delavci in uslužbenci v prostem času zbirali v telovadnici, se razvedrili W okrepili svoje telo in si tako pri' dorili moči za nadaljnje delo. Vodstvo društva se bo o tej z^" devi pogovarjalo s podjetji za uvedbo redne telovadbe za odrasle. Jb Zreb je odločil ■■ 1 m f% t% f\ ft m i n Zl j 6 d e l 1 S m J m m m ! A. Gasilsko društvo v 2abnici ima v svojih vrstah 70 rednih članov, 10 mladincev, 20 pionirjev, 11 rezervnih in 12 zaslužnih članov. Društvo razpolaga s svojim avtomobilom, dvema motornima bri-zgalnama in okoli 300 metri cevi. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev avtomobila še nimajo registriranega, zato tudi udejstvo-vanje v društvu ni tako, kot bi moralo biti. /\ Pisali smo že, da je v Kranju vsako nedeljo dopoldne ob 10. uri predstava za otroke, tako imenovana »Ura pravljic«. Otroci napolnijo dvorano do zadnjega kotička. Zanimanje najmlajših za to predstavo je tako veliko, da ji veliko otrok sploh ne more prisostvovati. Minulo nedeljo so zahtevali kar ponovitev predstave. A Prebivalci Zabreznice pri Begunjah bodo pokopališče, na katerem je tudi skupni grob padlih borcev, znatno povečali. Dela na njem tečejo že od avgusta letos, končati pa jih nameravajo v septembru prihodnjega leta. Najprej so pričeli graditi novo mrtvašnico, ki bo ustrezala vsem sanitarnim predpisom. A Delavski svet podjetja »Elektro« v Žirovnici je večkrat obravnaval pereč problem — pomanjkanje stanovanj za delavce njihovega kolektiva. Določili so 18 milijonov dinarjev za gradnjo stanovanjskega bloka, v katerem bo dobilo stanovanje 7 delavcev in uslužbencev. Blok bo vseljiv prihodnjo leto. A Na Gorenji Savi v Kranju imajo samostojno organi taci j O ZROPJ, v kateri so včlanjeni številni oficirji in podoficirji. - Na zadnjem občnem zboru so ustanovili strelsko sekcijo. Zaradi pomanjkanja prostorov je njihovo samostojno delovanje zelo težavno. Zato se bo omenjena sekcija pridružila Strelski družini »Iskra« Kranj. li'.AN.I. !). decembra - Včeraj popoldne je bilo v prostorih natega uredništva . rcb.injc reševalcev za nagradno elogovnleo, ki je bila objavljena v slavnostni številki našega lista /a. »!>.tn republike«. Na javnem žrebanju, ki se je pričelo oh 16. uri. se je zbralo lepo število resev alecv. ki s" skupaj poslali 280 rešitev. Seveda je bilo med njimi tudi nekaj nepravilnih. Tem seveda želimo. W« tudi ostalim, ki tokrat niso prišli na vrsto, kar največ sreče, pri naši prihodnji podobni nalogi. in Se kdo n: dobil nagradi:... L nagrada 3000 dinarjev: Julka Borovnica. Kranj, Maistrov trg; 2. nagrada 21100 dinarjev: Marij" Pogačnik. Kranj, Zlato polje 11; 3. nagrada 1000 dinarjev: Bogo Rngunovič, Ljubljanu, Ilirska l": 4. do 13. nagrade po 500 dinarjev prejmejo: Jerca Lapajne, Kranj, Zupančičeva 10; Vinko BttBm Krani, Škofjeloška 19: Franc Naglic, Radovljica. Prešernova 10: Vinko Mlkolič. Ljubljana. Njegoševa št. 6/1.; Ančka Mahnič, Kranj. Cesta 1. maja 1; Majda Pavlin, Ljubljuna. Krimovska 10; Mi a AdundČ« Kranj, Staneta Žagarja 6; Majda Jocil. Kranj, Prešernova 4; Marija Mihclčič, Kranj. Zlato polje I1' Itihard Pire, Kranj, Zupančičeva 10.