Razmišljanje in poskusi v KS Komandanta Staneta
Kje so mladinci
Pred skoraj dvema letoma smo lahko poslednjič brali članek o aktivnosti mladincev v krajevnih skupnostih Komandanta Staneta I, II in III. Od takrat datje pa o mladih iz teh krajevnih skupnosti ni moč zaslediti ničesar več. Ob tem se poiavlia loaično vprašanie — kje so mladinci. Saj vendar ni možno, da vtreh krajevnih skupnostih ni nobenega! Mladinci so, inše velikoj.h je, skoraj 1500jih jepo podatkih, ki jih lahko zasledimo v administrativni zapuščini nekoč aktivne osnovne organizacije. Te sedaj ni več, mladi pa so vseeno ostali.
V začetku marca smo lahko na območju krajevnih skupnosti zasledili vabila, ki so mlade pozivala, naj se udeležijo sestanka, ki je bil sklican z namenom, da bi oživili delo mladinske organizacije. Rezultat je bil porazen. Vabilu sta se odzvala le dva mladinca. Kje so ostali? Res je, da obveščenost ni bila najbolj-ša, toda vprašati se moramo še po nekem dejavniku: zainteresiranosti. Glede na udeležbo na sestanku bi lahko dejali, da zainteresiranosti ni. In zakaj ne? Mogoče mladi sestankovanje smatrajo za preživele oblike mladinske dejavnosti. Potrebna je konkretna akcija. Za to pa je potrebno določiti roke, nosilce nalog in podobno, kar je rrogoče le na sestanku in obprisotnostidovoljvelikegaštevilazainteresiranih.
Kot kaže, se vse vrti v začaranem krogu. Da bi prišli \z tega kroga, moramo pogledati, kje so re-snični interesi mladih iz krajevnih skupnosti Koman-danta Staneta I, II in III, interesi, ugotovljeni na pod-lagi ankete. V krajevnih skupnostih ni enotnega pro-stora, kjer bi se mladi lahko zbirali. Nekaj hišnih akti-vov mladincev ima svoje sobe, ponav^di v kletnih prostorih, kjer se mladi zbirajo. Vendar to ni dovolj. Telovadnica osnovne šole Valentin Vodnik bi lahko bila ob večerih na razpolago mladim za rekreacijo. Njeno neizkoriščenost opravičujejo z ugotovitvami, da »mladina nj sposobna ohraniti lelovadmco v sta-nju, v kakršnem je sedaj«.
Poslednja kulturna prireditev v KS, namenjena širšemu krogu mladincev, je bila pred skoraj tremi leti. Za večje kulturne prireditve ni moč dobiti prosto-ra, saj je edini primeren v notranjosti osnovne šole. Športnih prireditev na splošno ni, predvsem zaradi neorganiziranosti. Ob tem pa na drugi strani v orga-nih krajevne samouprave ves čas želijo aktivno ude-ležbo mladih v delegatskih in samoupravnih telesih. Vodilni v KS zahtevajo, naj mladi na vsak način iz-polnijo svoje ustavno zagotovljene pravice in dolž-nosti soudeležbe pri življenju samoupravnega in po-litičnega sistema. Zahtevajo udeležbo mladih na vseh njegovih ravneh. Pri tem pa pozabljajo, da lačni ne filozofirajo. In mladi so lačni, a ne kruha, lačni so aktivnega življenja, ki je primerno mladim rodovom in tudi novim družbenim in gospodarskim razmeram, tukaj in sedaj. Krajevne skupnosti načrtujejo posta-vitev prostorov za mlade, kar bo predvidoma realizi-rano v maju. Sedaj je mladina na vrsti, da se odloči. Ali strniti svoje vrste v konkretni akciji (tudi z aktiv-nejšo udeležbo, v samoupravnem in političnem živ-Ijenju krajevne skupnosti) ali pa še naprej poslušati očitke o lastni izgubljenosti.       Stanislav Vidovič