m*

iamjs

te
leto—
VETA
stesit MIT H
glasilo slovenske: narodne podporne: jednote

III., torek, 2. oktobre (Oct 2), 1923. i,l,ltSX** STBV,—NUMBER
»••j!*«!*	M. m«, .t u« »Mt^nto«
t*. Aet •< Cncnn «1 M»r«t I. I IT A.
■ i - 1 - . ~ ' '' ' '
•I »p*cUJ mh »f pmUc«	fee hi n«Hn 1103. A«t •t Oct. S. 1017. ulUiM — J«M 14, 1010.
M-
LJ EN Z 0B02JEM
PREPREČITI »0UTK.
Generalni državni pravdnik ao jo poeta vil governerju po robu ter rekel, do nima Walton pravtoe ' ^ * '^preprečiti
DANES SI n BATI KRVAVIH IZGREDOV HA VOUtČIH PO OBLI DRŽAVI.
Cihlibi—i Ctttgr, Okle., 1. okt. - po celi 0*lahomi ee je bati jutri krvavih izgredov. Kajti generalni državni pravdnih F. Short je dejal, da nima governer pra-viee preprečiti volitev.
To mnenje je izrekel potem, ko j« governer Walton naročil 8,000 m,ličarjem, nadalje avojim 22,Q00 "minutnikom" in armadi 75,000 eiviliatov, naj gredo v torej zju traj na voličča ter preprečijo gla-ao vanje. v
Kasnejša pomočila pravijo, da jo governerjevim priatažem ukazano aretirati vae tiste, volilne urad nike,* ki bi poiakušali odpreti vo
lišša. , ...... ■ - ..Upi
Governer je odločnejši aedaj, kakor pa je bil ša kdaj, odktr ae jc pričel prepir mad njim in le-gialaturo. V nedeljo zvečer je izjavil, da ne bo nobenih volitev, in če pride do krvoprelitja, ne bo padala krivda nanj.
V isti eapi pa eo bili poalani McBee in drugi voditelji gover nerjevih naaprotnikov enako od ločni in jeznL
"Volitve ae bodo vršile," je dejal IfeBea. "Nobena sila na zemlji jih ne moro sebreniti."
Obe ztranki sta trmezti in od. ločni, in položr*4-— selo nevaren. N dve
Pregled dsevsib dogodkov.
pasoMezohenee
Civilni konflikt v Oklahomi jo vedno bolj oster; governer Walton je prepovedal ljudako glaaovanje in pozval pod oro(je 102,000 mož.
Mornariška liga za vojno pri pravi jenoat je oči vela.
Letna konvencija Ameriške delavske federacije otvorjena Portlandu, Oreg.
Inozemstvo.
Monarhiati v Nemčiji zo vzeli in izgubili trdnjavo Kuestrih i Pruaiji; 16 oaeb ubitih in na ato tine ranjenih pri krvavih bf redih V Ducaseldorfu. Bavarski diktator kaše oale Berlinu.
Poincara je izjavil, da kapltu laclja Nemčije Še nič ne pomeni.
Civilni boji v Bolgariji še niao končani.
Muzaolini je dal 10 mlljonov lir nazaj Grkom za "miloščino".
velja
avoje
Cerkev ima tudi avoja prate
vmes, čeprav trde duhovni vzeh vcroizpovedanj, da ni njih kraljestvo od tega avetfu Po celi dešell zvone zvonovi, in duhovni ao v tivojih govorih podžigali zvoje vernike, naj gredo na volišča, češ, da ao te volitve poetavne, in da imajo ljudje pravieo glasovati.
Bilo je že upati, da pride do kompromise med governerjcm in postavodajalci, dokjer ni generalni državni pravdnik izzval go-vemerja ter mu povedal, da nima nobene pravice preprečiti volitev.
"Nobenega primera ni za go-vernerjevo poatopanje v tej kočljivi zadevi," je rekel Short.
Na podlagi tega pravoreka je tajnik državnega volilnega aveta C. McAliater nadaljeval zvo-jo nalogo, Id ee tiče izdanja državnih glasovnic.
Tiakarne ao delala a polno pa-r°. in glaaovniea ao bile raspoaU-oe po celi državi.
Medtem prav pridno obveščajo nasprotniki governerja Waltona "Voje prijatelje o poteku oalo sa-d''v« ter jim naročajo, naj gredo V torek na volišče ter tamkaj oddajo vsak svoj glas.
Najatrošje odredbe obaednega Manja bodo razglašene,, kakor pri]>ovedujejo, po meatu Oklaho-■«» City ifi vseh večjih krajih čirom oklahomske drŽave jutri, kar m*ni governer, da je vstaja neiz-ORibna prihodnji torek.
Ob šestih zvečer bodo morale '><ti £e vse ulice in eaete prazne. ( aaopisja pa je vse proti gover-rju. In vsi listi poživljajo ljudi, n"j ne ozirajo na guvernerjevo «"li>dbo, nego naj gredo na vsak >""'in na voličča.
Kanoni bodo akoro gotovo godili svojo beaedo na volilni dan I" mnogih delih oklahoasske dr-Tega ee boje mnogi poliUČ-m 'ipazovalel. Oov«>rner sam meni, da bo toi-zailo solnoa na volilni dan brfz krvavih izgredov. ' V torek utegne priti do krvo-Utja. Nikakor ki ne videl rad ^z« Ali če pride do krvavik iz-?r»<iovf pada vea krivda na ku-kl Jkaovee,^ js dejal governer " niksrzkla poročevalcem
Ooventg se ne mleti poelužiti "borolena sile. dokler ne pride Ujanaklh apopadov ased prt
biralstvtn.
NOV P060N ZA "JE laSOVIM BRATOM" ! PURHELLOM.
'dre-
Policija ni mogle aaaledtti gega sina božjega" v dvoranah in sobanah razvpite Hiša Davidova
O BENJAMINU PUEMBLLU PA LB XI NB DUMA VB SLUHA.
mm mornar, m v smo vojne pm-
MJKTI.
Prod ozmimi leti ja bila ustanova V poslanski zbornici
kot korporaoija munioijskih izd j
^^■■■inmlevaloev.
S OŽIVITVIJO TE UOE 10 PROSLAVITI MORN PRAZNIK DNB 17. OK
Waakington. D. 0. (Fedc Prem.) - Mornariška liga ženih držav, ki * bila poko pred oamimi leti, Jko je bilo poalanzko zbornico našege greaa dokazano, da zo jo po čini financirali in kont municijaki izdelovalci, ze vrača zopet v življenje, da poživi panjo aa pomorako vojno pri 1 jenoat.
Z glavnim atanom blizu Beli hiše ln dršavnega, vojnega mornaričnega pozlopja izdajaj uradniki mornaričnc lige, na ve tiati, ki ao bili v zvezi z vodi inunioijaklmi tovarnami, raakrlm kznimi pred ozmimi leti, llteratui ro, naatavljajo državne načelnik^ in izkušajo dopovedati deželi, da ni mornarica finančbo breme, pač pa induatrijako premošenje, ki še ni nikoli povzročilo vojne.
pa je narediti Mornaričnl dan, ki

V »tava ml as daje ts pravi-je nadalje govoril Waltoa.
Harbor, Mlok. — Dr žavna policija je preplavila Židov ako kolonijo Hiše Davidovi v ne deljo dopoldne, kar je hotefe naj ti in prijeti Benjamina Pftella, ki je bil voditelj in natonovitelj tamošnjega kulta. Ta mož Imn zločinov na avoji koamatl re-kakor ao * izpovedUsO Op®|
Partija je bila zeatavljeni lz več kakor petdeeetih državnih policajev, pomožnih šerifov in čaenikarjev. V kolonijo ao vsi ti fcoije dospeli, še preden ze je je-lo svitati.
Polioaji ao prelakall hišo Siloh ln kraljevako palačo, v kateri je stanoval Benjamin Purnell a svojimi "devicami", ki jih je dolo-čil za avoje "nebeško" kralja-atvo.
Vaa te poalopja ao preifkall od vriie do tal. Pretaknili ao vae pro-atore v podstrešju in pod pritlič-jem. Nadalje zo preizkall vse skrivne podzemske pzebode, vdrli v zapečatene zobe. Ali vse zaman. O pobeglem Benjamlnn Pur-nellu ni duha, ne aluha. In če bi imel kako besedo pri tem ta ali oni vertki fanatik, ki nosi dukov-niško haljo na sebi, bi al nemudoma ismialil kako bajko ter dejal avojim bedastim ovčicsm, češ, da je bog vael (Purnella k sebi v nebesa. ; ■ ;v v • . 1
No, če bi človek sodil Benjami-na Purnella po njegovih činih in dejanjih, ki jih je uganjal v vrtu zvojih izvoljenk, potem bi moral reči, da ga je odneael aam hudič a togo pekla.
Prelekovalno partijo državne policije sta apremljale poprejšnji članici Benjaminovega "kralje-stva" 01adys Bamford Rabet In Ruth Bamford Beed. Obe aU ob-tožile o ^udimi obdolžitvami po-grešaeega "drugega aina boš je-ga".
"Kraljica" Mary Purnell, ki je šena pobeglega "kralje" Benjamina Purnella, ae je prikaaala aa pragu zvoje aobe. Hudo ee je razjezila Ur dejala, da ja ta vpad državne policijo akrajna "na-aram nos t."
Velikansko poelopje, kjer je i-mel pobegli "kralj" Hiše Davi-dove, je po ovoji agradbl podobna kakemu čebelnjaku. Cela vrste sob je, ia "kralj" je imel avoj glavni stan odsadaj aa pročelnim oddelkom
BABSON NAPOVEDUJE
Chloago, 111. — (Fed. Press.) — Koper Babson, jmdjetulžki ztatiatičar, je dejal na aaetanku 4000 čikaških podjetnikov v Avditoriju, da ae ZdruŠeno državo aopet bližajo krlai v industrijah ia brezpoaelnoeti. Babaon je povedal, da ameriški kapitallatl iateška tekmujejo a industrijalci v Evropi, ki valed nizkih mezd in drugih ugodno-atl lahko pošiljajo avoje izdelke na ameriški trg po neverjetno nizkih eenah. To bo kmalu povzročilo zapiranje ameriških tovlrn.
Diktatura v Berlinu je pričela šepatl.
Bavarska, ki ae je navile v raenarbietiine kziUvi la veje ovacijo bivšemu kronprincu, ae noče borlinakemu diktatorju. Zekoa sa je odjnrevljen na Beverakem. Na Sakoonokem ta roiujejo aocialiati ia komuniatl. V Porenju div krvavi iagredi radi edparatUtičUsfe gibanja; IS . tih in aa atotino ranjenih.
1
ZAHTEVE SERŠTORJA M. JOHRSOHA.
Zvezni rezervni odbor
reorganiziran In Buzija
biti
New Tork, N. T. — Magnus Johnaon, novi aenator ia Minno-zote, je dejal na velikem ahodu farmarako-delavako stranke, ki ao jc vršil v aoboto zvečer v tukajšnji] OinirKirjcvt. dvorani, da aadanji z vozni rezervni odbor (vodztvo vladnega kontrolnega sUtema zz bznke) ne predztavlja ljudztvz, temveč same bankirje ln industrij
IlIKUIt J#U T»*WVJIU MIJ1«!	----------------------------
Neposredna svrha vzega tega kneze. On zzhteva, da ta od-
bor obstoji iz tovzrnarja, trgovce
pade na dan 27. oktobra, praznik, *a dobelo, farmarja in zaatopnlka
)• aitaa 10 mlljonov Br 1
!	to najuspešnejše,	JJ| ^ ^^ J fovori (J)ivnl yodj-
"Ali moji minutniki mi bodo po-mazali. Volišča ne bodo odprta. Koderkoli pa pride do kakega iz-freda, ze bom poelušil vojaška sila."
Ob tem položaju je elvUna vojna v Oklahomi akero oei*» *»'»"•. in ljudska kri ot#gne teN, ker •ta ai dve pelitični atronki v la-
na katerega naj bi se narod avetil ohranitvi in izboljšanju še mornarice, da naa varje p vaakim sovražnim napadom v dočnozti. Podpiran od atrz predaednika Coolidga, ki je odobril načrte za obhajanje tlztega dne, deluje poveljnik in narodni načelnik pa Izdelovatclj '4 znan-atvenih'J inatrumentov Marlon
delavskih Strokovnih or|anizaclJ, Johnson ae je med drugim lare kel tudi za trgovzko pogodbo i Suvjctako lt i mi jo. • On ni m po-držzvljenje šoleznle toliko dokler nizo farmarji in delavoi na krmilu v Wzzhingtonu.
Ko je prod oamimi leti naatopil v kongresu poslanec Clyde Tay-enner lz Pennaylvanljo proti ligi ter razodel avojim tovarišem, da je bila večina devetnajstih liglnih ravnateljev v zvezi z tvrdkzmi Bethlehem Stoel Corporation, J. P. Morgan and Co., Midvale Steel
Co., Du Pont Powder Co., InHr. Pvrho, da gre U denar aa revne
national Nickel Co., Lackauranna Steel Co. in drugimi korporael-jami, ki zo imele bogzto žetev v izdelovanju vojnih potrebščin, je bil zzdzn ligi tzko hud udarec, do je morala prenehati.
Tedaj jc bil emoter mornarič-ne lige to, da bi vlada Izdala vladne obveznice za pol miljinU dolarjev. S tem denarjem bi naj da-la zgrzditi dodztne vojno ladje v zzaebnih ladjedelnicah, kjer je bila cena dvakrat tolikšna kakor pa v vladnih arzeneiih. - Njena aedanja namera je lata, kakor jo bilo rečeno v llginem a radu. pogodba, ki ao jo akleniii nk razorožit veni konferenci v Waahlngtonu, ne bo ovirala ligi-nega delovanja, ker je trebz mnogo dela in Izboljšanja v mornarici v mejah razorožitvenega dogovora. Niti ne bo prizadelo pritiakanje za vladno pripravijo-noat v zraku liginega programa. ZdruŠenih držav obdrži Izdatno oeobje v amialu omejitvenega do-govora, sklenjenega na razorofi-tveni konferenci v Washlugtonu.
Liga je bila organlzirznz leta 1902., ko ao prišli merodajnl faktorji po izkušnji v španako-ameriški vojni do {spoznanja, da V majo Združene države le drugo, vratno mornarico. Organizirana je bila po vzoren podobnih uata nov v Nemčiji, Franciji, na An-gleškem, v Belgiji, na ftpanakcsi in Portugalakem, in njen smo t t je bil fdentlšen z onim drugih lig. V llginem urade je bilo re-čeno, da namerava Liga ztremltl za ailji. za katerimi streme dru*e lige med drugimi narodi.
V letih |>o ustanovitvi mornari ške lige Združenih držav ao gojile rasne mornarlčne lige har najbolj prijateljske odnošaje med sabo, ali obenem pa je vsaka as-kfevala od ovoje vlade, da naj l osa dovelj veliko In močno mornarice, z katero ae da poraziti drugo.
BfUSSOUMJ	^^IdOC^O
\ KUMANITAEOA.
Rim, 1. okt. — Ministrski pred eednik Mussolinl js odredil, da « deaet mlljonov lir od vsote 50 mi Ijonov, katero je plačala grška vlada zadnjo aoboto Italiji kot od Utodnino za umorjene italijanzke komiHurje v Janki ,vrne drčljl v
London, 1. okt. Nemški mo^ narklatl ao danea zjutraj vprlao-rili votajo in napadli vojaško posadko v trdnjavi Kttestrin, 55 milj od Borilna. Monarhiati ao okupirali trdnjavo, ali nekaj ur pozneje ao morali pobegniti, ko ao i<n*lo posadki na pomoč čete na-i'»dne garda iz aosednjlh meet. 1'osledlea tega ifbruha je, da ja diktator Otto Kari Oeaaler uvedel cenzuro sa vae vošti vojaškega /načajo. .
Poznejše poročilo o včerajšnjih izgredih v Dueseeldorfu ze glaa), da jo bilo 81 oaeb ubitih in 900 rti njenih. Med mrtvimi je pet Franoozov.
Herlln, 1. okt Aeatnajat oaeb jo bilo ubitih včeraj v Dueaael-dorfu med demonatraoijaml ia ae-paratno po rensko republiko. Ubl-tih je 12 separatistov, dva aalena policaja, franooeki vojak ln fran-ooaki civilist. Koliko je ranjenih, se še na ve, najbrš jih pa je oa ato* tine. , v v .
Francoske okupaeljaka oblasti izjavljajo, da je takoavana aelena policije zakrivila izgrede in krva* vo bitko. V poetu je bil mir, do. klor ni ogromna mnošiča sopara-tUtov — računa za, de: jih j« bilo 40,000 r- lnvadlrala Dusaseldorf in začela a demonstracijami za lo> čeno porenako republiko. Separa tiati ao ae abrali okrog ap^pnonikov
CJrke in Armence, ki ao bili pre gnani lz Anatflije in ki za nahajajo na Krfu in v drugih grških krajih.	1
Muaaolini upa, da bo z tem Činom potolažil Orke. OaUnek izplačane odškodnine ze izroči dobrodelnim zavodom v Italiji in na tujem.
KONVENCIJA AMERIŠKE DELAVSKE FEDERACIJE.
Portland, Oreg. — Trilnštiri deaeta letna konvenalja Ameriške delavake federacije je bila otvor* jena v pondoljek ob deeetih pred-poldne. Okrog 500 delegatov je ne* vzočik.
Prva zaje je potekla mod otvo* ritvenimi in pozdrzvniad govori. Protastantovaki škof Walter T. Smnmer j« molil, nato ao pozdra* vili delegate portlandskl župan Baker, governor Oregona Pieree In Otto B. Iiarturlg, predsednik ore-gonske delavake federacije.
SUri predsednik Oompers, ki ja vodil vssh prejšnjih 42 konvencij, predseduje. Na konvenčnem programu je kup reeolueij, tiksjočih rasnih vprašanj od malenkoet-nih lokalnih zadev do amalgame-oije in priznznja Hovjrtske Uu-
K
POINCARE ŠE NI NVOLJEN.
Kapitulaoije Nemčije ne nič, denar ja glavne »tvar
Prišla,
Pariz. 1. okt. —- Miniatrski aednik Polnoare je včeraj ob Iki Običajnega nedeljskega i vojaškega epomenlka, ki m topot vršilo blizu St Mlhiela, al, da kapituUoiji Nemčii 'oruhrju ša ne pomeni elč Francijo. Kapitulaoije je ker je morile priti, a zdaj je glav* no vprašanja ,dali Nemčija dokaže, d« bo rac plačzla Prepelji Akodnino, ja rekel Polnaert.
"Nemčija je končno pi de s pasivno raaiatanoo na nič," je dojel auho Poli pa. a tem Ša pokaaale dobr de ae bo dršate vieh avoji noatl. Ju dvomim, da bo lavršlla, kar ja proklai par dnevi, zato aa more pripraviti ne nejtažjo jo čaka v prihodnjih per cih."

f Pfff i
Boji ne Belgerakom ša trajajo.
Sofija, 1. okt. — Spopadi msd vladnipii četami ia revolucionarnimi skupinami ob arbski In romunski meji ae nadaljujejo. Mnogo komunistov je pobegnilo čez Dona ve ne Rumunako, toda romunska oblasti ao poslale Šanderje, da begune polov«, nakV bodo poalani nazaj na Bolfefuko.
Ceekov j|MMrava rszgls«itl moratorij aa tri tedee.
Naročita sa In širite avoja gla slie Preeveto',
Chirago In ekelleet V sredo de ■■■Mečno. Lahki aovaml ia »evemovrimdel vetrovi. Temperatura v zadnjih 14. urah« najvišje <*, nsjnlšja 60 Solnee izide ob M?, aeide ob I JI
Jbetph Matthea Med poalnleUŠIp kilo vfllko šte-vilo antiaepara|latov, ki pa, niso motili miru, doMe? olata dve var-noatna policaje v zeleni uniformi ■BMHIo pcefcml nekega aepara-
BP
To ja dalo povod aplošnemu pre Upu in zmešnjavi, nakar ao pričeli ppkati streli na vaah atraneh. Ljudake množice ae je lotila žilna panika iti mnogo otrok in šenak je bilo pogašenih v divjem diru na vaa atranl. Izgredi zo trzjzll do va> čara, dokler ae nI franeoekim vojaškim patruljam posrešllo raz gnati demonztrznte. — Situacija VI Duoaaeldorfu je še danes zelo napiše in mogoča ae Izgredi pono*»J latočsano zo za vršile v Cologou velike demonetraclje proti poren-akl republiki, katerim ne priao-stovalo nad 100,000 ljudi. Vaa politična stranka in delavake org»M| zacl je ao bile aaatopane in aprejeta ja bila z velikim navdušenjem resolucija proti odeepu Porenja od Nemčije.
, Pariz, 1. okt. — Olaelio freneo aklb komunistov "L'UumaniU" poroča, da se rdeča Sakaonska oborožuje proti vojaški diktaturi v Berlinu. Liat apelira na delavee vaah dežel, naj ftoje ob strani avo-jih aakaonekih bratov. .
I/ondon, 1. okt. — la Berlina javljajo, da eo pruski nacionalisti in monarhiati pričali z vročično egttaeijo za etrmoglavljenje Stres-aemanuovc vlada In uvedbo dikte-, ture bavarske eorte.
Agitacija za monarhijo na Ita verskem js v polnem zamahu. Prejšnji prestolonaslednik • Ru prreht In ujegova žena sta bila včersj (»ozdravljena od tiaočev, ko ale prišla Iz Augsburga v Monako-ve k odkritju nokegk spomenike Monarhiati ao jima klicali« "Živel naš kralj in kraljical" Monakove ji kilo v monsrhtstUtoib zastavah In republUanske sastavs nI bilo nl-U*r.
■ Berlin, i. okt. Bavarski diktator Kabr ja orllel delati alve laae diktatorju Oeselerju v Beril ne. Kshr as nočs pokoriti odreci-)>am vrhovnega diktatorja je. Ae več. Baverski diktator je od prsrtl zvezne izjemne zakona as *4čit<i republik« lo naznanil, da ti zakoni na ekabtlre)o veš aa lla-versko Kahr ae je tudi začel do Irikati iiittlcrjevim fašistom, ke
Ameriški
nasede
Vera Črna. k ah mnogih mi
skušajo omerilkl kapitalisti pokupiti nasade in jih apojUi v veli-kih družbah ,tako da bodo Imeli brez maleevmomimd na mehiška banana in drugo troplčuo aadje.
Pred nekaj dnerl zo ameriški agent je r Tebaaou razširili vzet, da drševna vlada radi vidi, če moli poseetnlki nro(!«jo ali oddajo r najem zvoje neazda velikim ino-xe mak i m družbam. Gavarner drŽave Tabazeo odločno zinlka resničnost tak veatl In lajzvlje. da do* mečlni, ki oddajajo neada tujim kapltalletom, ao ladejalel mehičklh interesov,
OrU beračijo aa^posojtte t
Atlantic Clty, K. J, — llenrjr Morgantheu, prejšnji ameriški eo-slani k na Turškem, je Informiral konvencijo ameriških da ja pooblaščen Ameriki za grško v!
bankirjev,
posojilo v
Llepd Ooorge odptoval v Ameriko.
London, 1, okt, — David Uoyd Oeorge ,Mvši miniatrski prodsafB nik Velike liritaolj^ja v aokMo odpotoval*' v Kanado od koder pojde V Združeno držav«.
Ure ja prve dni avoja dlktatnra potlačil k tlom. .
Berlinski diktator al adaj beli glavo, kako lil ugnal bavaraka monarbtsu tirez prelivanja krvi. (entrilna vlada ima dovolj skrbi radi Perehrja, aeparatiznui In na PorMMkam in komunlatlčaega gi-bapja na Saksonskem, zato ee bi rede IzogniU civilni vojni na Bavamketn, če ja la kako mogoče » Zadnja zaelomba vlad« ao ao«U llstlčns strokovna unij«. Orgeniza-sije ieleznlčzrjev Ima v ne/rtu bojkot Bavarske t vUkl a premo-gom, šivlll In drugimi potrebščinami na p<»jd»jo na Bovarzko. Mdaše Ssksonake In Turingije ee J i" idrulita bojkotu
Soetalietlčoi voditelji ao všeraj razpravljali o geo«ralni »tlVkl na Bavarak«m v znak protseU, ker ja bevaraki diktator prepovedal ao-eielktom vea zborovanja.
Nemška državna )«eka js dala avoji pod rečni«! v Monakovcm dveeto mlljonov zletlh mark, zdaj C pe sahtevs U dener uasaj, toda ha verah« oblasti nočejo e Um aiČ
T "'* ' •
ROSVETA
glasilo novmm »miopm
lait^ima	---liht"" """""
Sftg
n!dm aa'!»••» fcSr Im iA ■ l*MM	' \
"PROaVETA"
Or... *f	»Uri..«! »~*t s-*«*
GUeovi člamov S. N. P. ia čitntel jov Pro^cU.
Orm~ .f	So«-* S—«C *
oJ^ W »U 'fr—iU-al **«efii
Advei
Bttl^pt.oJnŽSud SUMI
Tčssrsusssnrpr^ .00 ____
KRATEP hlM11
humu

M Mrtavi IM.__* .
2ELEZN1SKE NEZGODE.
h. — Gotovo, d« tisti, ki ni čiuli zadnje čase Proletsrca. ni opazil, de se jc v zapadnem delu Pennalyvanije pri najintenzivnejše gibanje za pojaČanje J8Z., to je	za
po jahanje ameriške aocialistične stranke. Akcijo je'podvzel aocia-listični klnb štev. 184 v Lawren en; Pa. To jp eden tistih klubov Id je vedno pazil na vaako ugod no priliko, da jo vporabi v korist delavskega gibanja. Sprejel je predlog, da se dne 20. majo t. 1 prične s akcijo za tesneje medse bojno delovsnje socialističnih klu bov J8Z in društev Izobraževal ne akcije J8Z po zapadnem delu Peunaylvanije. Dne 24. junija 1. se je vršila na L*wrencn, Pa;, prva konferenca zastopnikov klubov in društev Izobraževalne akcije, ki Je prebila led in ustvarila
Železniške nezgode, pri katerih ena ali več oseb podlago za bodoče delo v okrožju " 11 'Jj ^jjj-* r	* -g i-----»— ptnnsylvamjc. Konfe*
----------w- - .	-	zaključila, da pe vrši
nezgode spadajo med vgakdanje dogodke kot nesreče prihodnja konferenca dne 2. eep-z avti. Ako je nezgod« majhna, pri kateri je izgubilo le ^v^.v^ ^ par oseb življenje, jo veliki dnevniki včasi prezro, kakor 24 junij(l t L jc bu.sledeči: da ae ni nič zgodilo. pa prine^jo ve^t v ^
tem kotičku, da jo čitateiji opazijo po naključju. Le kadar J8Z v n„tlbin,h" „plldne PenB. «e zgodi večja nezgoda, tedaj dovolijo dnevniki mogoče «riv«nij», kjer m neVoi i« ob.t». pol kolone ali pa malo več dogodku na prvi atrani. fe^jM?.'
Navadno se zahiolče vzroki nesreče, sko SO pa po- 2. Razpravljati o načinu agita vedani, te<Uj so tako zasukani, da železnice ne zadene	glMiU
krivda, ampak krivda je zvržena na kakšnega1 od dolgo- 3> Razpravljati kako najložje trajne železniške službe telesno in duševno izmučenega ^rUi^ železniškega uslužbenca. Ako ob času nesreče slučajno dru|tvi> stavka katera železniška kategorija, tedaj so seveda stav- Na podlagi tega programa je karji direktno ali nedirektno obdolženi, da »	* * °1
nezgodo. Tako se farba javnost!
nizanja ne obljubi nič,
pravi, da je ljudstvo samo svojo I butivnih T sredstev
areče kovač. Ljudstvo ima moč, ki sestopa v veliki večini premo da izvoli take zaatopnike v pgsta- garje, izjavlja, da bo vpUvala na vozdaine sbore, ki bodo delati članstvo premogerske unije v sanj in ne sa korieti denarne smislu, ds prične unija z intenziv-DoU)e. To jo bilo še velikokrat no propagando za socUhzacija povedano, a dobro jc, da se po- rovov» nadalje, da se v uniji prenosi in tako ostans v spominu, mogarjev utrdi rasredna zavest in Dobro je tudi, da ee še enkrat ae jo pridobi sa delo v prid soci pove, kaj ao zastopniki ^ovenske1- aliatičnega programa; ga delavstva isrekli dosdaj na avo- je sa reorganiairanje unijakega ji konferenci v sprejetih resolu- gibanja na podlagi induatrijalne-cijah v Bridgevillu dne 2. eeptem ga-unijo nizmej >ra t. 1.	- jc za osvoboditev vseh politiš-
V razpravi, ki se je udeleži več nih jetnikov; sod rugov, je bilo sklenjeno, da se izjavlja, da bo delovala naprej dobi na tretjo konferenco tudi kar bo v njenih močeh aa prizna-angleškega govornika od soe. nje sovjetske Rusije od strani a-atranke v Pa.	meriške vlade.
|8od. Brita omenja, da cc je ta Izjavlja, da bo delovala v ami-konferenca eklioala aamo a na- §lu aklepov in reeolusij, sprejetih menom, da se socialistično giba- na konvenciji eocialietičnc stran-nje med alovenakim delavatvom v ke in na zboru J8Z. Pcnni. bolj pošivi in ojaša naše	.	;<J
vrste; k temu je dodal, naj naša M »OOIAMIflOHI TISK. atranka deluj« sa adruienje de- Konferenca socialističnih klu-lavskik frakcij, med njimi tudi bov JAZ. v aapadni Pennaylvani-a V. P., in da naj premogarji ji, zborujoča dne 2. septembra podpirajo stremljenja sa čiščenje 1928 v Bridgeville, Pa., se v polni v uniji premogarjev.	meri zaveda važnoati aociafisjtič-
I Govori ae, naj ee a« udeležbo nega tiska. Baditega apelira na aa drogi konferenci živahnejše elovcnsko delavstvo v Pennaylva-agitira, ne aamo v ProUUrcu, niji, naj se naroča, čita in podpi-ampak tndi v Proaveti. Ako eni ra glasilo jugoslovanskega soeis-lahko dopisujejo o vseh nepo- lističnega delavstva v Zed. drla-membnih atvareh, se moramo ml vah, "Proietarea". zavzeti, da pridejo v naše lifte tu- Dolžnost vaakega zavednega 4i agitatorični dopisi.	delavca, je širiti socialistično lite
Sodrug Zejcc, ki jc posetil kon- f^°-ferenco, tolmači nekatere pojave ^	socialistične stran-
v ameriškem delavakem gibanju, ko »ove naročnike.	♦
»i .0 povzročili današnjo razko-l T&f°flkl1 klu^v in ^ruitev sanoet med aktivnim delom proJ^^braževalnc akcije jfeZ." in letariata in maloduinoet pri BMl drugi udeleženci ie konfcrencc ob delavstva, ki jc včasi podpirala ^Ijamo^delati ^	bamt
naše gibanje. NagUša, da kljub	" "zširjenje Pro-
udarcem, ki jih jc dobivala »IZ^ni^^ Stranka iz tafiora reakcije na ^ Peansvivanijl. Obenem pozivshno
atrani in is tabora odpadlih tte-M drago aodrngo in somišlje-
mentov n. drugI, oaa napreduje	** *
in ae jc vzdržala. Svojih progra- " ;voic ***** , ,
daj »e mora človek vaako jutfe v tekoči vodi malo odmakati in eer toliko dni, dokler ae p»de blato z ujt ga, ko ae gre na aolnce sušit. — Frank K - oll.
Zelo redkokdaj ae zgodi, da kompetentne obiaati uve>'
di druga.	1,1 J. , V], ; . I."4.u.. Vzemimo ai za geslo: "Proleta-
Prva konferenca jc izvolila od- »ov Jt ai bOs Ms^	1 Wti T oriSdniih
de jo preiskavo in doženejo vzroke nesreče.
»i tiščala v neplodne, v najpf^ '^J^J^^ prihodnjih hlli Primozich iz Lvbrarv Kau- obsojene eksperimente. Priznava, prcdaedniških vohtev pet tisoč
........—--------- p ttsjat s;. ^
Zakaj pa j. tako? V železnicah j. naložen silen ^^^Lo^dpr™ In d™«	Jopov«H .odru,! , t. UevU.. To„i m^
/tA «____l.t.i_____ti— J_ - —	aI.^11 /l.,nHfl^ L	. .	•>><	atnt^nl P.niutrlVinHi ni hl>M A Mf KZ mMMif AfflVI
1 iiiunvoo uciu iiicvi y>>
pital. Strokovnjaki pravijo, da so vredne okoli dvanajst konferenco in podal poročilo miljard dolarjev. Železniški magnatlin računarji, so oni najeli, pa pravijo, da so vredne osemnajst miljard loU y ?ronyti0t ktT
■■■IPmVIPPBI	_____bi bil zaradi
dolarjev, katero so dodali železniški magnati, da lahko I tega mogoče kateri pečiarski do spravijo večji dobiček v podobi dividend in da trto ta Sj!}^ železnice več dobili, kot so vredne, ako kdaj kongres skle- hočem ssmo povedati, ks
ne, da sa nacijonaHzirajo.	delavskem ,i
Kjer je združen tak ogromen kapital, tam je tudi moč. banju, ki se je pojavila zaradi 2elezniike družbe plačajo dobro ogl«e in *>.vrik, ki ri fflSS^^^ drsne prikazati razmere na železnicah take kakršne so, Cediti rekonetruktivno delo, da se ni gotovo v milosU pri železniških ravnateljih in predsed-1 "pravijo organiaacijc v enotno gi
nikih železniških družb. Tak dnevnik lahko čaka na velik in dobro plačan oglas. Železniške družbe pa ne izvajajo samo pritiska na časopisje, ampak tudi na politlčarje. Marsikak javni uradnik ali poetavodajalec se ima zahvaliti železniškim družbam, da je bil izvoljen. Železniški ravnatelji so navadno zelo radodarni ob času volitev in radi prispevajo v volilne kampanjske sklade, ako so prepričani, da so denar dobro naložili. Nekateri časniki, posebno delavski listi, so že večkrat poročali o tem in tudi tako ravnanje bičali Ostro. Ampak zdi se, da tudi te vrste kritika ni dosegla zaželjenega uspeha, kajti gospodarska moč železniških 4ružb je tako velika, da jim dozdaj tudi te vrste kritika nf more do živega.
Brzojav je sporočjl zopet o strašni Železniški nezgodi. .Vlak je s mosta padel v potok, ki je silno narastel, ker se je utrgal oblak. Brzojavke poročajo v interesu družbe, da je mrtvih od Štirideset do sedemdeset oseb. Dan J. McQuade iz Denverja, ki se je vozil kot potnik na ponesrečenem vlaku, pa ceni smrtno ponesrečene oaebe na sto. To je precejšnja razlika v ocenitvi smrtno ponesre čenih oseb.
V Brzojavka ne pove, kako se je zgodila nezgoda, ampak le govori, da so lokomotiva s tenderjem vred in vozovi v potoku, ki je izredno narasel zaradi neurja.
Kako je torej nastala nesreča? Ostanejo torej le ugibanja. Izredno narasla voda je izpodplula most, da ni držal več vlaka, ko je pridrdral nanj.
Čigava krivda je pa, ak; se je nesreča dogodila na U način? Oporniki železniških družb bodo govorančili, da so nezgodo povzročile naravne sile in da se ni dala odvrniti
Ali je to res? Res so naravne sile pomočile neurje, ampak nesreča bi se bila lahko preprečila, ako bi bil na -tako nevarnem mestu, kjer neurje povzroča stavljen čuvaj, ki bi ob neurju ali po neurju pregledal da M0 n#iadoroijni a položajem
banje, ee pridobijo neaadovoljne-ži aa organikaeljo, da tako epo znajo, da kritiziranje eamonaae bi nc prineee uspehov, ampak da deiavetvu prinaša korieti le ako-pen boj na podlagi raziakavauja krivic, njlk izvora in kako jc treba odpomoči.
Naš cilj je pojačanje organi« d je, toda nc aamo med Jugoslo veni, ampak naš cilj je stopiti ^ akcijo, ko noječamo nove klube, s predavanji in ahodi med domačini. Kajti dandanes Imamo me< njimi znance in prijetelje. Tore, se lahko s njimi pogovarjamo reenlh problemih, kar pred leti ai bilo mogoče. Lahko jim raslo-žimo, kako nastajajo velike gospodarske krize, kdo jik povzro-ča ln kje eo varoki, da sta amsrii-ki delavec ln farmar goepodareko potlačena saradl peščice dener-nlh ljudi. Povemo jim lahko, kdo je aakrlvll sedanje gospodarake razmere la mareikaj drugoga, ker povaroča, da prič no misliti in ae na to proetovoljno pridružijo velikemu gibanju a visokimi Idsja-U, ki danee objemajo vee zaveden delavski svet.
Povedel sem to, da ae tudi tisti aeananljo a našim gibanjem, ki ga ne poanajo, ker ne čltajo Pro letarea.
Na tem mesto bodi povedsno, ds se tretja konferenca vrši osem la dvajeetega oktobra, to jo na četrto nedeljo. Detajli bodo pra vočaani objavljeni v Proaveti in Prole teren.
Zadnja konferenca je eklenila, da oe odpošljejo voem nepred nlm društvom vabila, v katerih sa povabijo, da pošljejo avo je sa-stopaike na omenjeno konferenco.	%
sapadni Pennaylvanlji, nI bresl^piL VA JUGOSLOVANSKO težkoč; prav veliko jih ime. Toda	DBLAVSTVO.
kakor se jc Wršila Lewrenska Današnji družabni sistem sloni konferenca s namenom	tl na razredni podlagi - na eni stra-
našo organizacijo, tako f^jršl tu- ^ ^ mMe proietariata in diUinviaUnamcnoeb^ovrši.mil kme{keg/ljaditTt na
le prihodnje. Olsdc agUacijc v drngftir*ni posedujoči -sloji *cd dragih organizacijah prajJdajeL^ ^^^ al ^ ne naša dolifeoet delati aa soeialistVČ- moM m enAkoiti intereiot. £ no stranko^ povsod kjer mogoče, to imamo mredfii boJ, BoJ med in to najiačin, de korisUmo orga- mredl _ med powdujo«imi nhacljam v katerih aglUramo ln w ilk0r^af0 nep0iedujoč7, tistim, aa katere agHlramo.	bo traJ<J dokler bodo obstajala
Preide se na napravo o nač}nu, r|liredtfa nMprotja. Socialiaem jo kako zaključks konference «'«L ijEtrebljenje vzrokov, ki po-uspešnejše isvsjati.	rasredni boj. Varok jc
je, naj d konferenca Uvoll ^U^£tOaa ekonomska uredba, nega tajnika ln tfi|bNIS V ^ ^^^^ da jo odpfav
mImIav{Xv>{ rtrthnr	Stavil. ,	,
in nadomesti s socialistično.
Zastopniki in dragi udeleženci
most, ako ga ni izpodplula narasla voda. Taki čuvaji sta nejo denar, izdatki sa take čuvaje znižujejo dividende. Kar pa znižuje dividende, sa to se,ne ogrevajo železniški ravnatelji in prsdstdnikt železniških družb.
Kako odpraviti nocadovoijnoct T Odgovor moj Je: V organizacijo t Bliža se leto narodnih volitev, to je čaa protesta. Čaa poteka, a mi nimamo mUjonev, da bi jik vrgU
---->•■ V« J„l
med aczadovoljao maao in jo aku iall v aadnjem trenotku pridobiti
bodo dogajal« ie taKe strašne teiezniik« nezgode, kot St|2^J[lJ^JJSa TmVu^flki Ja zdaj dogodila V WyomlngU.	|v<aUaa utu. Boeialiatična orga
niaatorični odbor. TerČclj atavi predlog vt tem amialu, ki je bil soglaano sprejet.
ZA tajnika "Konference socla-llatlčnlh klubov v sapadni Penn-sy Ivani ji" je bil lavoljcn do dra-70 konference eod. Louia Kvcder. Zapisnikarja lavoli prihodnja konferenca. V organlaatoričnl odaek kohference ao bili izvoljeni« Ady Simčič, Homer City; llike Pri-mozlch, Librarj; John Ceanik, Canonsburg.
Predlog, da ae prlkOdnja konferenca in ahod J. 8. Z. aa upad-no Pcnnaylvanljo vrši dne 28. oktobra 1928 ob 1. popoldne v Ca noneburgu, Pa., jc bil odobravan in sprejet.
Nsdsljs predlaga a TerČclj, da se piše socialističnemu klubu v Aliqnippc, Pa., da pošlje na pri-hodnjo konferenco evojega aa-atopnika, da ee neeoglaaje klube napram J8Z. izravna in da ae eku ša, da eoe. klub v Afiquippi, Pe. zopet priatopi k J8Z. — Predlog
Hijitviv!!
Predlog L. Brltaa, da navaočl te keoferenoe skušajo ustanoviti eoe, klub v Bridgeville, Pa. ee eoglae-no sprejme.
Neto eo bile* predlagane slede-ie resolucije, katere se bile od navsočih soplasno sprejeto 1
n Al a stališča
Konferenca aoclalističnih klubov v sapadni Pennajrlvanijl, sbo-rujoča dne 2. septembra 1928 v Bridgeville, Ps., Izrekla aledeSe svoje stališča t
je aa obnovno in uatanevhev aoclalističnih klabov J8Z. v vseh jngoslovanaUk naaelbinah v Pen d ejrlvaniji in drugod}
Je sa taktiko, ki vodi do aedi-njena delavaklh mae v enotno or-ganlzaeljo; v ta namen bo podpi rele vee akcije socialistične atranke ia JSZ.. ki Imajo za etij sdru liti ameriško delavstvo}
obsoja vse poskuse, ki imajo namen razdvajati agvedno delavstvo na nepomembno atranke b frakeije; Je aa podrulobljenje premogov.
Konference socialističnih klubov v aapadni Pennsjrlvaniji ae v po ni meri aavedamo te borbe. Zato apeliramo na jugoslovanski pro-leteriat v Ameriki, ki je danes še iavin organizacije zavednega delavatva, naj ae pridruži aocla-llatlčnl stranki potom J8Z. in «c v njenih vratah bori ca oevobod tev Izpod kapitalistične družabne uredbe. — Joka TerČclj.
IKaroeline, Ko. ~ Ko ccm čita v 228 Štev. našega liata o Mihatu avstrijsko mu dragonarju, so obudili t meni rasni spomini, Is katerih eo zopet naetajale misli.
Dregpnae s kočo v roki! Kaj pa to pomeni f Bj, kositi jc hotel e koso mesto a sal)ljo, pa ni šlo. Seveda, ako bi bil dragonar pogledal v "dlnatreglema", bi to tudi vedel, Še preden jc prijel aa koeo in ae poatavil v zasedo. Ponavadi ao elikall smrt s koso v roki. Zdaj pa nastopa ^Iragonar a koso. Nek, kaj takaga pa še ne.
Kaj je bilo vzrok, da ee je poatavil dragonar e koso v roki v aaaedo. Mogoče prevroče krit A-ko K tako, ae lahko odpomore 8od vode ee aapolal a hledno vodo, na to ae poctavl dragonarja vanj, da ae mu ne ohladi eemo kri. ampak da se rs spuste Še tisti grehi, ki eo bili pri sadnji spove di samolšanf. Pa Še nekaj taka kopel poveroši. OdmoČi ae vse blato na telceu, da še nI mila ni treba, da človek postane tako čiet, da aopet lekko stopi v dragonsko službo, mageri a koeo v roki.
Dregones poznem šs od doma, ušU ae Je kovati pri naših. Mogo-še od tukaj prikaja njegovo ao-vraštvo do mila, kajti cajc oe gre jo a koše, ako ae nc eeznenajo a milom. Ampak, če kdo ni prijatelj mila. ae lekko poelušl drage ga eredetva. da epravi blato a ca be. Na pr. amola. a katero potre [aejo prašiče, kadar jik amvlap. je prav pri poročno nadomestile I sa milo. Ako še to ne pomaga, te
Po volji naroda.
IPlLr t (Ia srbske politične agodovine.)
Ko je 1. 1860. stopil na arbaki preatol knez Mihajlo, je Že nasle.i-nje leto aklicai v Kragujevae na. rodno akupšično, ki jo 8rbi imenu-ejo "Prcobraženako akupščino ". i o si je ta akupščina volila svoj,. ga predsednika, je naatal prepir.
isti poalanci, ki ao hoteli vedeti, da je akupščina suverena, ker j« izvoljena od naroda, ao hoteli 1/. voliti za predaednika človeka po svoji prosti volji. To je bil posla iiec Todor Tučakovič. Dvor pa ia \ tega človeka ni maral, ampak je s vso silo delal na to, da bi bil it-voljen njegov zaupnik Mihsjlo RadenkoviČ. O tej reči je pripo-vedo val šele 1. 1921. v globoki sta-roctl umrii arbaki poslanec S>ua Ncatorovič sledeče:
Jez sem bil tsfcrst Šele prvi pot izvoljen ; bil acm mlad, kakih 28 let! Vai poalanci is požarevačkega okraja i>mo bili llberali in že Obre-novičevci. Po takratnih običajih naa je apremil do Kragujevca Aga Jevta, okrožni načelnik. Nastanili smo se v neki dclavnici vai skupaj, ker' ao se poslanci enega okrožja držali vedno skupaj. Načelnik nam tekel, naj ga tu počakamo, dokler ae ne vrne.	♦
Ko ee jc vrnil, nas je zbrsl in ' nam začel govoriti, da se bo na-alednji dan volil akupščinski predsednik 1» da "Goapodar" (Knez) Mihajlo želi, da bi bil izvoljen neki Mihajlo iz Jagodine in ne kragujevaki poslanec Todor Tučakovič,
Drugi dan amo odšli v akupčino. "oznali nismo nc Todora ne Mi-fiajla. Ko pa amo zagledali Todora, smo ga že izvolili. Bil je vieok, lep, atasit, da l^ici mogel odtegniti obeh oči od njega. Od bele gornje baljine ao mu viccll ob ledjih čef-keni, a vai amo imeli lepe "tur-ške" obleke. Požarevski poslanci smo se sedinili, da bomo glasovali zanj, pa tudi drugih je bilo dovolj zanj.	. > '
Tu smo ga izvolili le s malo večino, ostale glasove je dobil Mi. hsjlo RadenkoviČ. Culi amo, bog-me, da knezu to ni bilo po volji. Na večer nas jc zopet sbral okrožni načelnik Aga Jono in pravi: Ksj ste izničili t ObeČali ste eno, nspra-vili pa drugo. Knez je zelo hud ns vas. ~ Jat pa eem mu odgovorih "Da smo te mi pred gleeova-njem zakleli delati v ekupščlni po evoji vesti, in da nismo mogli dru-geče."
•Izvoljeni predsednik je rekel skupščini tele besede: Jez Vem, bratje rečem, kar ima kdo na srcu, naj ravno tukaj v skupščini pove, vsak predlog, pritožbo sli željo. Zato smo se tu sbrsll, da v imenu ljudstva povemo kar ima mo povedati. Vcekl ima za seboj najmanj 3000 glaaov, in ssto mors-mo tu pravično delati in govoriti.
Ko smo skupščlnsrji prišli k knezu ne dvor, jc knez rekel med drugim: "Srbije, bratje, Je kakor čaša bietre vode, in ssdoščsjo 1« tri kaplje, da jo sakalljo." Mi ni smo vedeli, da se te kneševe bese-de tičejo trojico snamenitih poslancev: Todora is Krsgujevca, Mete is Smcdercva in še enega.
Izvoljeni predeednik Todor u Kragujevca je bil v evojl funkciji — samo tri dni Odstopil je sam i« ■ni vrnU v politično življenje ve« čas vlade kneza Mlhajle. Nestoro-vič pravi o tem dogodku: ' B« neke eile ovp nijc bflol" I Po njegovem Odetopu je bil fa-voljen za predaednika kneiov kandidat RadenkoviČ, ne kar J« akupščina aklenUa iaročiti "o avo jo aakonodajno oblast — kne zu in njegovim mlnlhtrom.
In knes Mihajlo je vlsdsl sbse-lutlstično celih eedem let Nsto so ga na nekem sprehodu v Topčide-ru ubili leta 1868,
I Ta politična zgodovin* Srbih J« stara komaj 68 let.
Mala en ton ta dobila aedež v ivete Ugo narodov.
Ženeva, ftviea, L «kt. J cvet Lige narodov, ki jc hH u-voljen v soboto prod aaklj^kota četrtega Liginega aborovanj.. ^ •doji iz predstavnikov letih držaj kakor prejšnji, razen ene Uje*'-Cehoalovakija jc nadomestne &»• tajsko v avetu Lige aerodov. Ste® jc mala ententa dobila *estopsiv«
v,vetu. lavoUenJebUdr.Kdverf
Beneš.
litarisacijo ia preganjanj«, dobili •o bajonet« in - puškina kopita
katera ao' edino sredstvo, s kale rim vlada dane* rešuje socialna in gmotna vprašanja izgladaele ga in do tasti ismozganega delavstva.
Pohlepna jugoalovenakt buržo azija leto ia letom izkorišča drža vo in narod. Banda grabežljivih? kapitalistov, nikdar sitih špekulantov ki aferašev, ae j« vrgla ua dria vojn narodno premošenje in grabi, vara, krade in goljufa. Režim vee to vidi, gleda ift pomaga, ker bazira na gladovanju ln brca-prgvuoeti delovnega ljudztva. Zato ae v Jugoslaviji to (nemreč nasilno uilu&ivanje delavske borbe aa poboljšanje položaja), kar bi po drugih deželah smatrali ss zločin, ametra ta junaško, hvalevredno delo, ta ketero ae dobi red sv. Save. '
Strajk nomorcev! Še oelo bur-luazni listi so morali prisneti u-pravieenoat mornarskega štraj-ka in neutemeljenost sahtev "Jadranske plovidbc", ki je zahtevale 80 milijonsko subvencijo. Če-prav so mornarji iajavili, de oni aemi vpostavijo promet s 10 mi-lijonako subvencijo, čeprav je ned dolge dva meseea ostala cela pokrajine odresana od ostalege ave-U, čeprav ao gladovale meaa re-velev v peeivnih krajih, je rešim vatrajal in podpiral razbojniško početje akcijonarjev "Jadranske plovidbe" ln s oboroženo sile se poetevil v bran tt proste ekcijo-narjev-lcapitalistov. Hrabri mornarji, zaslepljeni s nacijonalistič-nimi iluzijami, ao verjeli v pomoč nacijonaine vlade, so vzdržali v boju nad dva meaeet. Končno ao ae morali udati, ker ae je vlada odprto poetavila nastran kapita-listov-izkoriščevalcev. Mornarji so se Vrnili na delo, da bodo še naprej gereli in stradali, ne bodo pa več verjeli v laž 4' nacijonaine države".
Najjasnejši dokat brezobzirne protidelavake politike danešnjege radikalnega režima pa daje elo-venskemu delu. proleterijata že nad 6 tednov trejejoči štrajk rudarjev pri trtoveljeki družbi. Ru-derji, ki eo a avojim trdim in severnim delom v rudnikih v teku petih let po preobretu prigarali Židom pri trboveljaki družbi o-gromne milijone in milijone, a katerimi ai je druibe na novo uredila dva nova rudnika v Rajhen-burgu in Hudi jami ter ai poetavila palačo v Ljubljani in poleg vseh teh milijonom izplečale še 50% fliVidendo, ao zehtevali, da ee jim tvilejo mezde, de bi odgo-verjele eksistenčnemu minimu te človeka. Družba je te ekromne in več kot upravičene zahteve odbila in e tem pognela ruderje v. stsvko. V teku dosedanje ogorčene 6 tedenske borbe "vlada so-cijalne pravičnosti" ni ukrenile ničeear, da bi ieš0itila življenjske interese 30.000 državljanov, katere hoče družbe izetradati. Pač pa je neaprotno dala vlade ne rezplaigo inozemskim kapitalistom vsa aredatva, de zrušijo rudarski Strajk.
. V revirje je bilo takoj poslano orožništvo in komandant V. orož-niike brigade, ki je nepresteno konferlral t ravnatelji. Plod teh konferene je bile ereteeije stav-kovnega odbore, keteremu m o-čita, da je pisal štrajkbreherjem in krumirjem grozilna pisma. Že mesec dpi sedi 7 delaveev ne pre-iskevi in sodišče ee doelej še ni potrudilo, de bi izvršilo potrebno primerjevo pisave, ker bi ae Uko kmalu pokazelo, de eo brez rezlo-ga v zaporu, aamo sate, ker Uko Šoli Bkubic in kompanije. želje kapitaliste pa je v 8HB veš kot aakon. Stavka se voled U areta-eije ni arušila in provokaelje ao ae nedelje vele in se nedelj ujcj o. Trboveljska drpfta si je prileeti-U dinarski fond, v kaUrega ai prispevele niti vinerje in je uko odtegnila vsako podporo bolnim ln dojenčkom, te katere je 1 bil fond zbran. Tudi to ni slomilo stavke in trboveljske druibe je šla dalje. Protiaakonito in brez veeh razlogov je vaekeme stavku-joftemu odtegnila po 120 dinarjev od sasluške in Uko o4k<nio»ala rudarje ta veš kot 1,000.000 dinarjev. Ker Hidi e U tatvino in peovokaeijo ni mogla tbegati radarjev in ker tudi agentom ni o-.pelo pokolebati borbene volje auvkajošik, ja trbovaljaka družbo po svojem pandurju konten-dantu žandermerije javil« vladi, da je štrajk politišen, ker ga vo-dijo kom aa krti, da je treba rat-pustiti organizacijo U prepove-dati škode. '
Vlada je trboveljeki družbi brž ijpodil« ia prepovedale ekode, a stavke traja naprej, ker radsrjl ae stavkajo ker ao ■ekujakami, ampak zato, ker ao letni U gob.
Slovetska Ntrodia
H tužnim srcem naznanjam so-r9d»ikom, znancem in prijsteljem po širni Ameriki Žalostno vest, da je preminul nesrečne smrti naš oče oziroma soprog	,
Rekord franooekege trakoplovoa.
Pariz, 1. okt. — Franeoaki vojaški zrakoplov "Dittnude" je dosegel rekord, ko je bU 111 ur In 41 miuiit neprestano v traku. Krake* plov se je dvignil v trak 88. »ojh tembra Ui odplul preko Iredotem* akega morja v Afriko, jjreplul Saharo in ae po lati poti vrnil všeraj nazaj v Cu»re pri MarsalUes*, ne da ee bil kje spustil na tla.
VldBilci	^ttj®® 1
Berlid, l, okt,—liana PuUehker, bančni uradnik v Colognu, je tt« kradel na banki, kjer je bU ualuž-
ben, blljon mark v papirju In pobegnil v Jolandijo, Tat h ae bo doetl opomogli. ITkradena vaoU j« vredna okrog tleod dolerjev.
Hew Vork, K. Y, — Predsednike Coelidgu bodo nomlnireli republikanci ta tvojega predsedal-škegs kandidata, ja napovedal senator Magnui Johnson. Demo-kretje bodo nomlnireli najboljše? ga progreeivea, ki ga imajo. Kmečki eonator ia Mlnnesots ae je vdelešil konvencije Ameriška delavska strsnke ter pozval skup-Minerje, naj podpirajo progresivne kandidate ueosireje ae ne gl-ben jo tretje atranke. Senator je opozoril neelušaleo na nevarnost pretgodnjefa delovanji tretje stranke.
J08DPH PANOBRO.
Pokojni je Šel od doma dne 9. aept. t. 1. ne eejo društva št. 365, H. N. P, J., zdrav ln veael, nič sla-bega sluteč, po seji Vrnivši se nm^ doipu, so je vstavil pri pri jatelju Ignacu Flere v Curtiavllle, Pe.. in ko ee je vrečal domov od prijatelje podavši roko v pozdrav, da gre domov k ženi in otrokom, je komaj preteklo za tem 15 minut, ko pridejo detektivi v stanovanje brate Ignac Flereta uprašat, eko pozna tsga mrtvega Človeks, ki leži tunsj pred hiMrna ker io odšli val iz hiše gledati ln ne čudo videli ao, da je to aobrat Joe Pen gere. Hil je mrtev. Morilec neki Italijan mu je zadel šeet ren t velikim nožem, ln potem, ko je morilec epoznal ,kej je storil, je prereaal tudi aem avoj trebuh, tako govore vsi sedaj in morlleo se neheja v bolnišnici, ki pa bo kmalir okrevel. Vzrok nI nejmenj znen nikomur, zskej in keko Je prišlo do tega umora.
Pokojnik j «t bil doms It ftrasrt ne pri Litiji, rojen 18. marca, 1800, «Ur 38 let. V Ameriki je bil od sepf, 1813. Pogreb se je vrMl pu kstoliškem obredu dne 19. sept. t i. na pokopališče v Bpringdale, Pa. Pokojni je bil neprednege mišljenja in priljubljen pri ljudeh v obče. Bil je člen društva "Pla-ninekl orel" št. 365, S. N. P. J. v Ituaaalton, Pa., in član U. M. W. ol Amerika, obe društvo in lokelne orgenlzecija so mu' podarili na njegovo krat o kresne vence v zadnji potdrtv In ga epremili ne pokopališče v obilnem številu, ta kar se jim prav prisrčno zahvaljujem I/epa hvale šlenom društva It. 418, g. N. P. J. U Harwlek, Pa., M vdelolbo pri pogr«bu. Moja iskrena zahvaU njegovemu bratu Franku Peagerc U njegovi soprogi, Ignacu- Flore in eoprogi, John Miz Jaku in eoprogi, Jobn Prime, žičo in eoprogi in vsom članom, snaneem in prijateljem, kauri eo me tolažili ob moji laloetai url no-sreče In spromlli mojega dragege soproga k tadnjemu pošli ko, Tebi dregl fcepo/sbljeni moj soprog In oče, dveh š« nedoraalih otrok v •teroeti prvi t leti in 8 meaaae in drugI 8 maaeeav, Mimo. polivaj mirno, s«pust it nas si v boli jadnt ia odšel si od nee eo večno, ali spomin na T« bo oetal sovadno v naših srcih, lahka naj ti bode ameriška temJj«. žalujoči ostali; Marjr Pangvr«, soprog«, ftajrmoud In HUfaaMs. otroka, v Cortieville, Pe. Freak Pengcr«, brat, v llar
iek. Pa. Kati in ena seetrn v sto rem krsju.
Nov potres nn Japonskem,
Osaka, 1 .okt. — Močan potresni sunek je stresel Osako, Kobe in Jokohamo zadnjo soboto, ko je po-teklo ravno mesec dni bd prve velike katastrofe. Središče potresa je bila Jokohama. Ljudje ao iz-
»ova panični. > - .
70 irskik žentkih reboiev itpu-ičenih.
Dublin, 1. okt. — Iraka vlada je »pu«tila iz zaporov 70 republi-
, Gigantski boj, ki ga bijejo ru darjls Trboveljeko premogokop-no družbo že aedmi teden, preha-je v odločilno feto. Obe nasprot-nike ste ee Ukorekoč zaklela, da nihče izmed njiju ne odneht. Družba računa s tem, da se ji odpre, ako ss ji sedaj posreči streti odporno moč delevstve, neisčrp-nl viri dobičke, ln de s tem možnost ta brezmejno iskoriščanje deUvstva te dobo mnogih let. A delavstvo ae na drugi atrafll te drušbine nakane tudi dobro zavede,—Ono ve, de ee bo, eko v Um boju podleže, njegov aedenji ne* vzdržni polotaj še etokrat poeleb šel. In to ne samo v gospodarskem, ampak tudi v soeielaem o-tiru. Zakaj druibe in sploh, vee burloeeije ve, da ee deUvstvo ne bo vedno tadovoljevalo t drobi i naml, ki padejo e fctpiteliatičnib miz, v obliki majhnih metdnih po viškov, Umveš de bo tndi ono tehtevalo socialno zakonodajo, ki bo moraU biti Ukine, da bo no. aUvila vaa one eloje, kateri ao da-nee še semo objekt itkorlŠčttfjs v očeh kapitalistov, aa ono etop-njo Človeške družbe, t kateri ae more vaeko izkoriščanje človeka nad'Človekom prenehati.
V tem boja ae jesno vidi, a šim ime deUvatvo računati in da ae naheja v boju aa vvoj obstanek Mnogo Ime delevetvo prijateljev v mtrni dobi v obliki retnih lepih progremov, ki imejo predvsem nemen deUvstvo odveltl od pre-vege razrednega boje v korist ke pitala in na škodo njega eemege Dene* vidimo, da so ravno tleti šinitelji, ki ao eedeli prej v vladi ali po še eede v vladi, in ki imajo vedno, kadar ae gre aa utrditev njihovih poatojank a pomočjo de tavake netevednoati, polno do brot na natlh za delevstve, ko pe dosežejo avoj eUj, jI mje pe bla gor delovatva In njihovih družin deveta brigf. Mi vidimo, da ee dane« ae zg«n« vlada, ki celo prt vi, de ao tekuva delavstva pr* tirane, ia da bi pote« one istih povilkov n« mogU deti rndorjem državnik rudnik o t. Takaj ima to rej dela vat va Jaaen dokat, da vU-da niau moči, da bi pr«pr*lll« vedno narallajoll vel dreginjo, isto«*ssfio pa omejils bf#ws*Jno izkoriščanje d«lom«g« |j«dstv« od sireni veriinikov m oderuhov,
NOVA KHJIOA! NOTA KNJIM1
"Pater Malaventura "V kabaretiiw
Spisal Zvtmko A. Novnk. Iluetracije nnrUnl
Stanko 2o 1 o. Isdnln ia snloiiin Knjiiovnn nentlcn 3.NJP.J,
Povoet Is livljonja amorilklh frulilkkaov. To i« prvn alovenakn knjiga w Amorikl, Irf Ima Invirnn ellkn. Fina trda vonbn. Siaaa 11.80 8 poštnino vmd. Rojaki, aoilU po tej knjigi, m bo vnia inlt
Naročbe sprejema
Kiviiema Matica Se N. P. J.
Udulevanje štrajkov. — Za "u-•Mno rešen je" želetničarakega 3. avgusta je bil odliko-pukovnik Vlado Koetič t re mn »v. Save. Saves pomoraee je «'oj 9 tedenski štrajk prekinil, krr vlade dele "Jedreneki plovidbi" ne rezpoUgo oaobje nornarice, da ao mogli vpoeUvi-J Promet. V štrajku 10.000 ru-«rjev v Sloveniji daje vlade tr-*»>ljaki družbi na razgolago 270 ■oda rje v in komandanU V. orot-ljikp hr"gade, jI brea potrebe po-
miljo le itJfck preliftne C€ne prc.
okrajna gleveratva prege-m i^«njajo rudarske zeup-
prepovedujejo shode in .e « riKlsrjev Joči po teporih, brez Trboveljaka družba pa •ftobzirno tepta vee sekone in JJ'^0. da a privoljenjem vlad-orjrauov,	. -
J'" ,,h Ptr kratkih koneUtaeij •^'iaje dovolj jaano protidt-v PoUtlkn današnjega redi-f ft režime in nevzdržne tel-, " ,n> delavskega razreda. b> kapitaliati o« pritnavejo rav»e, do življenja ia od kaUre-' roiobiimo sehtevajo, da gl-l* rladu in bede, garejoš ao "mtalistišno pijavke.,
^ «'"lrik treh letih iagladasli. "ru'° <Toriairani. prenaaišeoi "»1» in prevar režima, so lelrt-""»'J' ns južni želetnld stopili '""dnevna protestno «Uvko. •c s t* vali SO ««mo kruh. in niše *f dr««^ga. Ia kajoo dobili? Mi-
Ispolniu, larollto In polljlU m gnrajl naelov slodoH
Tukaj pošiljaaa fl.fto nn knjigo MFn«nr MoUvontmrnJ ^ ln^ |*V kokarota", katova nI
Z« S nova celoletna ali sa 4 polletne aaročni-
nine—3 knjige Književne Matice. Za 3 nore celoletae ali aa 6 polletnih naročnin—4 knjige Kajti. Matice ia polletna aa-
Za IS norih celoletnih ali aa 30 polletnih naročnin—J knjig Knjift. Matice ia krasna
Za 20 norih celoletnih ali aa 40 polletnih naročnin,. S knjig Kajiš. Matice in krasni "Rogers Sil ver" namizni sestav ia "Foun-
a>* u.«« ^
"Rodb
luska" knjižica.
(Dalje.)
Začel aem iUti na prste ia navijati na komolce. Trideaat dni/ trinajct otrok, dre zakonske, oče mati in konec mojega mezdnega gibanja, ki cem ga razdelil e tridesetkrat trinajst in pomnožil s dvakrat dva ter odštel ves drugo, ksr ni zapovedano v moji strogi matematiki ia tako ssa spoznal, da bo imel vaak moj p-trok od zore do mraka, od sobote do eobote in od prvega do prvega veak daa na razpolago fttiriin-dvajaet ur svobodnega 6sss za Jok, toliko za epanee, ie toliko zo (igre in vrhu vaeh teh kulturnih in etičnih dobrin če povprečno dva dinarja in petintridecet par arbekega kova v gotoviaL Kdor ni e tem zadovoljenj ni vreden, da zagleda luč evete.'
/In bi aamo ie rsd povedal, da eem bolj pepeiki, kakor eam eve-ti oče. Bodbinaka knjižica Je Sicer najviiji vrhunec in takorekoč aleluja slo v enake kulture, in kdor ne ceni te redke leposlovne buimanakega redu, toda in vendar ni popolnoma popolna in brezhibna. Kajti kurnik sa nameravano potomstvo ne odgovarja vsem zahtevam modernega ljud-akega itetja in mizar, ki ga Jc ee-stavi), ni bfrasese*
poučen o
človečkih potrebah sskonekih staršev. Jez bi razdelil to ssdevo mslo drugače, recimo takole: Prej ko Je mogoče govoriti eploh in poeebe o otroku, je treljp našteti vaa pota in ateziee, ki eo vodile k seetavi nove atvasetvene krone. Kdaj, kako in čemu Je bil otrok epočet, ali je pravi vsrok njegovega naetanks zakonski mož v sklsdu in sporazumu S zakonsko ženo, sli ps jc prižlo ksj vmes, ksr po božjih aekonlh ne epsds tjs. Menim in smatram, da je to poglavitno vprašsnje. Ka-dar Ja otrok rojen, bi gs bilo dobro nsjprej namočiti v blagoslov-Ijeno vodo in potroeti a posvečenim prsikom in tsko namočenega in potroienega držati v koritu tako dolgo, da bi gs obsedel sveti Duh in oevobodils božjs previdnost. ftele tedsj M V10 »o-goče misliti o krsta. Krat ps Je etvsr, kt je ne amemo jsr<-«kočiti kakor petelin kup gnojg. Mnogo
in maraikaj aem preodarll in pre-tehtat o nJem ter prišel do zaključka ia sklenil, da bi ga bilo treba razproetreti na vce, kar leze in gre. Tako, da bi bila po-tolažeaa žena ia počaščena ava-to katoliška cerkev in blagoslov-ljeno ljudstvo iirom okroglega sveto. Sedaj pa jc to vprašanj« viseče in bi toplo priporočal Dru
ga imena. to jih krstim epi in vodim v domači knjižnici
emrnaoBamesm
meni. da je nje tolfclu pred pr
J do»lojaui»tvo
mi ne no« i dober kristjan, formiral katoliško eeraev v smislu, bi mu bila prva loža nebesih takorekoč že zagotovi aa. Gotovo pa se strinjamo s u-
štvu narodov, da ga na prvi aplo- pravo državnik jctniinic in kaz-
šni seji vzame polteno v pretre«. S keko pravico, reeimo in vzemi-mo ter poetovimo si Jc Človek prilastil običaj, krstiti najprej aa-mega aebtf, potem krave, konje, pee, mačke, ie potom reeimd, ptice, zveri, ribe, žabe, rake, bolhe, ctoaiee, mulice, nogavice, rokavice, copate, lopate, gete in tako dalje ter naprej Je pa kratkeana-lo pustil brez imen in pravi, da ae vee copate copate, čeprav Je ena nova, lepa in diii nogo uglednega kulturnega politika, druga pa atora, grda in Jo nosi eectai postopal. Ali vzemimo in priaae* rimo ioln«. Ako jih , vidim« aa noticah nežnoroke narodne dama, Jim pravimo iolni, ako je zlezla vanje mozolčacto noga star« device in ztiakajo bradavice, Jih imenujem« tudi šol ni. Ali, da prt demo na korietne domače živali, poglejmo bolho, če grize nežno telo epeiega, spanje pravičn«ga, mladega „ prestolonaslednika, jo guvednanta veganja, čel pre-klicana bolha7n ji atreŽe po nedolžnem življenju. Ako pa je eko-čila sa vrat nebogljenemu paglavcu, jo mati ujame, stiune med nohte, pritisne, zadavi in pravi, bolho zem ugonobila, to ni pošteno, namreč ne ngonabljati bolhe, temveč puatiti jih, da akače-Jo po avetu brez imen. Jas sem nsprednegs mnenja in smstrsm, ds je bolhs tudi vredne poltene-
roti poseben regietor, kamor točno in po predpiaih zapišem, kdaj in kje ae je bolha rodila ,kdo in kaj ao njeni atorii, dali je sakonaka ali ne-zakoneka In kako ter zakaj aem jo krstil in birmel. če katero preveč nedlelno v hipu razvnetih atrsstl zadavim, tskoj odprem register in iKem ter gledam po a-beoednem redu. Abka — žive. A-ea - Hn,«- žive, Ads -živa, Afrodita aha, torej Afrodito aem zlsslO. In jfoetavim pred njenim iinenom križ, kar po-
nilnic, atoječo na povečaš pravilnem stališču, da človeku zadostuje številke aa hrbtu. Kajti če nanese slučaj, da je treba človeka obeeiti ia Oprati krščansko vest, ki prepoveduje ubijati, ee cerkev pridruži državi ia pravi, da je pravzaprav obeeila številko in ae je kvečjemu zamerila aamo saa-tematiki. Tako nekako Jc Stoje napredno mnenje o krstu ia sem globoko prepričan, da ga bo jsv-noet razumela in odobravala. Kajti menim, da je ta ideja, v kolikor,, poznam naš lepoelovni razvoj, docela nova in le zato sssluži sploino pritrjevanje. Da pa nimam ss ta posel nobenega kretnegs kamna, voščenih evol in angleške soli, sledi že iz moje li-nančne politike, ki mi ne dovoljuje prevelikega domalefa rss-kolja. Krst oprsvljsm v navadnem loncu in namakam običajno večjo količino bolh hkratn, kar Jc top dokaz, da zem vericu. Sol pa menim da itak ni potrebna ker eo vae bolhe enako razborite.
Sv. birma je zakrament in hudo zamerim naiim dušnim pesti r-jem, zlesti poglsvitnim, ds tako pičlo razumejo in zanemarjajo to velevaino ustanovo. Človek je rojen vojlčak, a tem ae strinjam kakor polž a svojo hišico. Ne morem pa odobravati,' da mu znakov tega visokega poklioa ne obeaijo takoj po rojstvu. Kako vae drugače bi bilo, Če bi privezali o-troku v plenicah oztroge, pripa-aali bridko aabljo, poveznili na glavo čelado, privezali na praa kolajno in prišili na pleča zlate piškote. Tako ozaljšan bi bil po-noa h) dika matere in zaviat ter občudovanje očeta. Tudi bi ne Jokal in ne kalil sosedom nočnega miru, marveč bi rožljal z ostroga ml, riktel aabljo, aalutiral materinim prsarn in napovedal never-nikom križarsko vojno .
Naša akrbna paatirlea, Jmtol> Ška cerkev tega pomena ns upošteva ln ekuia popraviti svojo
Med dvema stoloma
(Dsljs.)
"Ali al bU kaj v malinut" 41 Nil danes." Klfi "Dolenji tečsji se neksj pokvsrjcni. Treba bode poprsvks. Hlapci so ssniksrni, da ti povem. ČJovete, bi jim moral zmerom za hrbtom, atsti. Jsa ps ns morem biti povsod. Nisem Bog. Oe hočeš, ps imsj malin, no, pa se potlej leni nsnj sli ksr hočeš. Nekaj denarja ti bodem že del, <fs bodel nov J«s delgl, 5* misliš, kakor ei oni dan dejal. Vendar vem, d« ne bodel opravil kdo v« kaj. Vaega gospodarstva ti pa ps dam, ne. Dokler bode masinss gibal, esdil in jejal, jedel in pil bodem, ker bodem jes hotel. . Le tiho bodli Jutri pojdei t menoj k dohtarju, da ti bode narodu pisanje do gosposke, ds <JpMI Isto. Zdsj is nimsl Štlrilndvsjeet let. Potlej ee ps leni, kamor hočel Deklet«« J« res ie premlad«. In ti bi lahko čakal. A nečem, da bi rekel: 'Branil sa! Js.' Ti bodsi živel « njo, ne jsa. Kakor si poatiljaš, tsko bodeš ležal."
Prodno j« oavpli Nikolsj mogel ns to nepri-iakovsno očetovo Izjavo kaj odgovsrjsti, bU je storee ie kapo a misf vzel in razkoračeno stopaje odšel ia izbe. .
To je bil najdaljši govor, ki ga je Nikolaj kdaj ališal od svojega očete.
Močno ae Je bal a očetom o tej etvari govoriti, ali glej, kako naglo in nepričakovano ce Jc kar samo od sebi vse naredilo! Nikolaj bi bil mogel ln moral od vceeljs poekočitl. Vendar tega nI storil. Obsedel Jc mirno za miso, 1« vroče mu Je bilo v glavi.
Kako ne bil KJ« bi si bil pr«d pol letom mislil, ds bode danec ie ženin In eam avo£ gospodar na velikem malima svojega očeta!
Cigara na mizo položen* Ja bila ugasnila, • tako dolgo Je premišljeval. Naposled mu pride na miael, da je vendar to, kar mu Je oče rekel, tsko imenitno in novo, da mors Tonlks is danea zvedeti.
A do jutri tndi lehko počaka.
"Net Spodobi se. da Ji le nocoj gre poročat ..." H to mislijo v sten* in odide a doma.
Kraano mu Js luna avetila sa steso ekosi vrt proti sosedovim, kjer Jc deklico ie nsiel na no-gah ln pri večernem delu, ko Je ekrivnoetno na okence potrkal, kakor bi mu bilo rec treba tih4-tepsko in skrivne govoriti I njo.
Ks jI ie kratko pevedsl očetovo privoljenje, aardela Je *na arameiljivo, potem pa i spraševala, koteč vedeti prav vsake očetove beeedo. On Ji Je ponovil očetove govorenjr. dsai, morda ne tako netanko kakor mi, vendar po vetjem avceto. Vpra-ša gs po kratkem premolku napol tiho:
"Meniš U ti, da me bodo oče radi imellt"
"Zakaj te vprainjcit" "Ne reci, kaj smaHt"
"Moj oče nimajo nikogar radi, ne mene ne>
ki aem jim ain; čuden Človek ao," odgovori on. ,
"Ali pa morda niei ti aam krivt Ne zosl morda ž njimi govoriti f
"Nisem kriv," odgovori on nekako nejevoljen.
"Vidiš, kako hitro eo ti dovolili; ie prednb ai jih proail. To je znamenje, da je imajo radi L« čakaj ( Uaz jim bodem tako'lepo atregla, da me bodo morali radi imeti, tudi tvoj oče," reče ona.
"Ni li doetl da te imam jezf" "Ne."
"A mora biti!"
Ona ga ekoro preplašeno pogleda. On jo prime aa glavico ln Jo poljubi, ieleč ji "lahko noč.".
"Ali ai hudt"
"Nisem. A ti SS ne smeš tako odločno ie adsj proti meni postsvljsti. Glej, ljubica moja mala, kaj bode še kaeneje iz tebe, ko bodel moja žena, če ml že *daj zanikava!"
Ona zmaje z glavico, toda odgovoriti ne more. Tiha nevidna, zatrta eolzica ji oroei oko.
Goepod pristav Kralj je bil dobil od evojo službe dopust in je prilel k ženi in svakinji na kmete.'
Z Nikolajem je bil nekoliko ansn že prej, s bolj n je aeznsnil zdsj, ns ksr je bil tem bolj priailjen, ker moikegs omikanega druitvs tu ni bilo ns isbirsnjc. ,	i
Nekega popoldne ats v gošči ns gori pod aa-motno smreko ležala, puiki polog sobe. po bre»> uspešnem lovu sto svoj lovski obed konlsla in pils a aeboj nošeno dobro kapljo.
"2eneke eo mi anoči pripovedovale, da ae lat-ženite gospod Kolodej," začne pristav, clcer človek, ki jc le potrebne in vaakdanje etvari govoril a njim.
Nikolaju jc beeoda "ie" neljubo na uho u-darila, sate ee je kratko odresal a: "dal"
Goepod Kralj dene komolec pod glavo, gloda proti nebu in rde s nekim neanoaao usilnim glasom i
"VI ete sds j atrsiao zaljubljeni etrslnol" ,
Nikelj jc bil ie premalo znan s nJim druge-če bi mu bil ostro odgovoril a tu. je rajii molčal.
Hitr« prietav skoči pokoaei, odklene svoj šepni noi in sareie v gladko smrekovo dobb velik kril, glasno se sacmejc ia aopet lele.
"Kaj ce smejete!" vpraia Nikolaj.
"Vidite križ, ki aem ga v emreko zarecal!" . "lakaj a tem!"
Gospod Kralj aepet leše, dene komolec pod glavo ia a lehkomišeijno obialovanskim vsdihlja-
njenih vojičakov ni -kJadu S
■ Vodi
ker zapisuje imVcp ko io Ž® prišli ® m ^ w - - -vojašnice, mesto dc bi jih imela**' na ogled pred naborom in bi jim m pošiljala predpissne tiskane po-zivniee. To izpodriva disciplino in lahko rodi slabe poaledice, kajti ta ali oni ee utegne odtegniti in etopiti v društvo beguncev. Drugi! sprejema v vojaško stroko tndi ženske, ksr pomeni kršitev versejske mirovne pogodbe in je eploh dokaz reakoionar-noctl Ženska ima svoj poacben poklic in tudi njeno ercc z dušo in telesom ni primerno za vojaško službo ali suknjo. Vojaški krojači delajo uniforme po enem kopitu in ni izključene, dc bi moral ieaaki novobranee v apodnjih lila^-ait na veibaliile. Tretjič dela veda« in povsod poglavitno napako, ko oprejeaea v nebeško voj-sko vae povprek ln počez. Cerkve«! nabor Je Židovska iola. Brca komisije in sdrsvniikih izvedencev, bsez strogega preglede in pravične ocene, brez "feldve-bla" in zveto prisege, to po gre. Tudi n« gre, da bi se sprejemali hromi, kruljavi, slepi, nadulljivi, gluhonemi, škrbasti, kajti vojaški stan niso mačje solze. Pohab-jenci in ženske iz mnogih ozirov in pomislekov eplOh in poeebe o-zirov ia pomielekov sploh in po-sebe nimajo pravice do to časti, trtič jc njena vojaška uprava pomanjkljiva ter ne kale nobenih orjgsnisstorskih sposobnosti! Vojska brez generslov, vojskovodij, polkov, stotnij, vojašnic, konj, topov in kolezljev je obsojena na pogin. Tudi komis ne ame biti iz bele moke in tako majhen, kajti eicer ni komiz in ae vojičaki lahko upro, češ, kruha nam dajte. 6e o naboru naj povem, da morajo novobfanei prepevati vriekati, kričati in tuliti, ali če že ne tega, da vaaj* kramljajo med aeboj, recimo z beaedami: orkaluj, fiks lavdon, križa«- dni, ura, tavblih, marš škarte, še en Štefan, Micka. Tudi ne zadostuje, da priiije mati fantu d«I voščen lopelc, marveč mu
*-»	fjsšf
se De
J »trt ko
tMMtofmtl njiček ni primerno darilc vega vojščaka Ia to bi sc moralo pri birmi posebno upošteveti Sploh in poeebe pa eo to aveti, ki jih lahko | li tako ali pa drugače. Menim pa, bi jih cerkev v 1 večjo alavo bdžjo ne smela JnflNm^
v (Konec prihodnjič.)
(Auf. 31-23)
pomeni, da vam Bsročliis poteče na ta dam. Ponovite Jo pravočaiao, da vam lista Ako lista n« Ja mogoč« vstavljen, ker ai bil plačan„ Ako j« val list plačan in ga ne
Ijen, val cd va, pišite t^—i dopianico In nav<
pSB^H Hreni tajniki Ia stopniki, pri,; plačate naročnino.
Naročnina sa celo leto je $5.00 in za pol leta pa $2M. Člani S. N. P, J. plačajo sa pol leta $1.90 in sa celo lete
tS JO. j
Za mesto Chieafo Ja sa leto $6.50, pol leta $3J25.
Za Evropo stane sa pol. leta $4.00, sa vse leto pa $8.00.
Tednik stane sa Evropo $1,70. člani doplačajo samo 50c za poštnino.
Naročnino lahko tndi sami poUjete na naslov:
Oi* UPRAVNISTVO M
"PROSVETA"
2057 So. Lawndale A ve., CH1CAGO, ILL.
naročite
»mu,««,. . .
ia pmIhm u uJJ^
•AJT a UPOLD. N«rUr,
Pridobil je U Fuatov na T^ Jm -U k,tUW.. I
•MM*	m. i| fuauvirjtt'*^
S^^StTi»i
ZA KUHANJE PIVA DOMA
(
nUNK OGLAR,
—.
7
v

_JEEKriAl
PRI NABIRANJU NOVIH NAROČNIKOV ZA HlOSVEIOs
POZ»B!l ČITAJTEI! PRIDRUŽITE SE TEKMII
Glavni upravni odbor S. N. P. J. je sklenil, da ae priredi Šestmesečna tekma za pridobivanje naročnikov na Protveto. Tekma ttraja šest mesecev. Prične dne 1. junija in konča dne 30. novembra t L
Veak član ali članica S. N. P. J. in druitva v celoti ee lahko pridružijo ti tekmi.
Določene so naslednje nagrade, katere ee točno ~ izplačajo vsem tekmovalcem, Id eo do njih upravičeni t .
Za 35 novih celoletnih ali aa 70 polletnih aa-ročaim—5 knjig Kajil. Matice ia krasai fi-ai gramofon h» 12 isbraaih elovenskik • pio«.	%
Za 40 novih celoUtnih ali aa 80 polletnih sc ročnin—5 knjig Knjift. Matice ia velik Ua-derwood Tjrpewriter, pisalni troj.
Za 50 aovih oeloletaih ali aa 100 poUetaft naročnin—5 knjig Kajtt. Matice b prava ' zlata ara ia verMUee. f-^'"
Za 75 aovih celolataih ali aa 180 poUetaft naročnin—8 knjig Knjift. Matice ia kra4 prstan a diamantom.
Z* 100 novih celoletnih aU aa 200 pollstaft naročala 8 knjig Knjift. Matice in alan ara ha pcstsuc s diamantom. Za 180 novih celoletnih ali aa 300 pollotaJk Sa 25 aovih oeloletaih ali aa 80 polletnih ns-	naročala ■ 8 knjig Knjift. Matice ia Pari
ročnin—« knjig Knjiž. Mstice in Csrona	Touring Automobil, avtomobil FaadaMga
Tjrpewrit«r, pisalni stroj male vrelo. Za 20 novih celoletnih ali aa 80 polletnih naročnin—5 knjig Kajiš. Matico Ia Reming-ton TypewrHar, male VMtf pisalni »troj.
Vaak tekmovalec ima pravico, da lahko apremeni gornje nagrade v zahtevo ss dobitek v gotovem denarja po dogovora.
Za vsak slučaj enakosti v tekmi sa bodo dala enake nagrada dvema ali več tekmovalcem.
ZELO VA2NO JE, DA SI ZAPOMNIJO VSI, KI SE BODO PRIJAVILI ZA* TEKMO, DA SE PRI TI TEKMI NE PLAČA TEKMOVALCEM PROVIZIJA IN VSAK TEKMOVA-LEC MORA UPOSLAT1 CELO SVOTO UPRAVNlfiTVU. To ee Je odredilo veled tega, Ker ao nagrade tako visoka v kolikor jih dovoljiije zakon te svrhe.
Člani, članice ali druitva, ki ee tale udeležiti U tekme aaj takoj piftejo po potrebne lrf-ne Ia knjižice sa nabiranja novih naročnikov upravi Prosvete na aaalev: PROSVETA, 265' So. Lawndale Ave.
Za 5 aovih celoletnih ali aa 10 polletnih aa-ročnin—8 Imjig Knjift. Matico Ia celoletna naročnina na Proevete. Za 10 novih celoletnih ali aa 20 polletnih na-hajig Knjift. Matico in lepa hta-
Za 200 novih celoletnih ali sa 400 polletnih knjig Knjift. Matice in avte-
"Mladoet. mladost!" Pridite *es deset let ••m-le, poglejts to oarsko. tačas bode ta križ ve-lik ia taamoljse. Ia domisliu ae. ds ate danee ta ležali as I ja hijeni, pred lentvljo. In da sns ss jsa amejal. Ondilo ss vam bode. kskor nam vsem Meai jc bOo revno tako, ko sem bU aaljubljea."
"Niso povsod eaaks rasmere, alti enaki Ijnd-js," rešc Nikolaj pikro.
(Dalje prihodnji«.)
Chicago, lil, enako ja nasloviti vsa pisma in deaarae peftUjatva.
Proeveta js laatnina Slovenske narodne podporne jednote, ki Jo izdnjs v ieobrsievalea nahiene. Claai Slovenake narodne podporne >dnote ao veliko žrtvovali zs razširjenj < tcljakga kroga Prosvete. Vočins agiUtoričnega dela je bila dozdaj opravljana brez kaa« odškodnine ali pa sa zelo majhno odškodnino. Izvrftevalai odbor & N. P. J. Je zaradi tega zaključil, de ae razpišejo sa pridobivalce naročnikov. na Prosveto boljše aagrsde. kot n bile doadaj v navadi, da se trud neumornih delavcev ss razširjenje Prosvete sel deloma ^ škoduje.
Bratje in sestre člani Sloveaeke narodne podporne jednote, sedaj es vam nudi prilik**" si pridobite nagrado le da pomagate rasftiriti val lastni list Proevpto! Torej as delo I
PROSVETA, «887 So. Laurndsls Ave., Chicago. I1L *