V Ljubljani, 3. marca 1906. Leto II. Št. 9. Notraniec Izhaja vsako soboto in velja po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K. Posamezne številke po 10 v. Na naročbe brez denarja se ne oziramo. Uredništvo in upravništvo jo v Ljubljani Breg štev. 12. GLASILO POLITIČNEGA IN GOSPODARSKEGA DRUŠTVA ZA NOTRANJSKO V POSTOJNI. Inserati se računajo za celo stran 36 K, za a /. strani 25 K, za 2 / 5 strani 18 K, za ‘/. strani 9 K, za Vio strani 5 K. Pri večkratni objavi primeren popust. Mala naznanila po 20 vin. od petit-vrstice. Volilna reforma. Dolgo pričakovani vladni načrt je zagledal beli dan. Načelo splošne, jednake volilne pravice je postalo program vlade. To je brez dvoma velikanski napredek, ki ga imamo iskreno pozdraviti. Sedaj gre le zato, da ta napredna ideja stopi v prakso čista in dosledna, nepokvarjena po strankarskih sebičnih namenih. Priča¬ kovanje, da bodo tisti, ki so vsprejeli načelo politične jednakosti posameznikov, dosledni in pošteni tudi v izvedbi, se je izjalovilo. Velike ideje so se polastili majhni ljudje, kratkega pogleda, zatemnjeni od stran¬ karske malenkostne sebičnosti. Dr. Šušteršičevo delo je razdelba mandatov na Slovenskem. — Na Kranjskem so vrgli mesta, trge in deželo v en koš. Drugod se zastopniki kmetov pritožujejo nad tako razdelbo, poslanci češke kmetijske stranke napovedujejo silovit boj reformi zaradi sličnih določb na Češkem. Naši klerikalci, ki se uste o prijaznosti do kmeta, pa so ga združili s tržanom in meščanom. Namen je prozoren. V mestih se ne upajo zmagati, kmeti naj preglasujejo tržane. V ta namen bo treba ščuvati, da so v trgih kakor je na pr. Postojna, strašni zatiralci kmetov, treba bo umetno zasejati spor med trgom in okolico. „Domoljub“ s tem delom že za¬ čenja. Mesta in trgi, ki ne bi volili klerikalno, naj se zaduše, je parola klerikalcev. Na tej naredbi se pač ne bo dalo ničesar več premeniti, a rečemo lahko, da zmaga, ki si jo na ta način za enkrat olajšajo klerikalci, ne bo dolgo teknila. Upamo, da bo naša protiklerikalna agrarna misel začela omajevati gradove klerikalcev na deželi in tedaj bodo med kmetsko stranko in med laži-ljudsko klerikalno stranko odločili isti meščani in tržani, ki so jih klerikalni poslanci za sedaj skušali obsoditi na smrt. Druga nič manj zvita naredba je združenje raz¬ ličnih sodnih okrajev v en volilni okoliš na ta način, da se za dalj časa vzdrži klerikalna vlada. Ložanski okraj naj odtehta napredne može v postojnskem okraj¬ nem glavarstvu, Vrhničani pa naj „panajo“ Idrijčane. Cel vladni načrt, ki je za slovensko zemljo na¬ rekovan od klerikalne stranke, kaže, da so ti možje malenkostni strankarji, ki so položili naše slovenske brate na Štajerskem in Koroškem na žrtvenik, da sebi zagotove strankarske pridobitve na Kranjskem. Na Štajerskem bi imeli po pravici dobiti 9 mandatov, do¬ bimo jih le 6, na Koroškem mesto 3 le jednega! V obeh deželah bi bila razdelba veliko naravnejša, če bi se bilo razdelilo na Slovencem pravičen način. Kleri¬ kalci se izgovarjajo, da itak dobimo na Kranjskem nekaj mandatov več, torej je škoda, ki nam je za vselej zadana na Štajerskem in Koroškem, odtehtana. Za klerikalce je to resnično, ker se jim gre le za kle¬ rikalizem, ki mu mislijo iz Kranjske preskrbeti 10 za¬ stopnikov, a za slovenski narod ne. Okoli 100.000 Slovencev je na ta način brez zastopa, nekako nave¬ zanih na nemškega zastopnika, zmiraj zapostavljenih, tlačenih. Kje moremo od njih zahtevati, da nastopajo krepko v narodnem duhu, če so jih klerikalni Kranjci obsodili v politično smrt? Če se taka reforma vsprejme, bo ostala kot prokletstvo na klerikalnih „narodnjakih.-‘ Politične vesti. „Domoljub“ je dosegel oni dan . višek ostudnega švindla. Poroča namreč, da bo volilna reforma prinesla iz Kranjske v državni zbor 10 kmetov, seve klerikalnih. Ne vemo, ali so Domoljubovi bravci res tako neumni, da vse slepo verjamejo. Ali je dr. Šušteršič kmet? Ali je dvorni svetnik Šuklje kmet? In Nace Žitnik kakšen kmet pa ste Vi? Ti 3 gospodje bodo gotovo spet kandi¬ dati. Že danes lahko prorokujemo, da nobeden vseh 10 kandidatov lažiljudske stranke ne bo kmet, ampak vsi bodo „škrici“. In „Domoljub“ tako brezskrbno farba! 1. sušeč je bil znamenit dan za avstro-ogrsko gospodarstvo. Ta dan so namreč stopile v veljavo nove trgovinske pogodbe z Italijo, Nemčijo, Rusijo in Belgijo. Carina na mejah se pobira po novih tarifih. Glede Stran 92. NOTRANJEC Letnik II. pogodbe z Italijo srno že zadnjič omenili, da odpade vinska klavzula 11 , da ostanejo lesni izdelki, katerih izvažamo v Italijo v vrednosti 31 milijonov kron, carine prosti, da pa vzraste carina za naš konjski izvoz od 25 na 40 lir. Zato pa bomo mi pobirali nekaj višje carine na italijansko žito. V Nemčijo izvažamo blaga za 1,008.000 K, iz nje se k nam uvaža za 695,000.000 K. Poljedelskih in gozdnih produktov iz¬ važamo tjakaj za 552 milijonov kron. V glavnem so se nemške carine zvišale in zadenejo težko avstrijski ječmen, hmelj in slad. Izvoz govedine in prešičev zadene tudi na višje carine. Doslej se je plačevala carina na nemški meji po glavah, zdaj pa po metrskih centih. — Pogodbe z balkanskimi državami in Švico se bodo v kratkem sklenile. Državni zbor se snide prihodnji teden zopet. Razpravljalo se bo o volilni reformi. Na Češkem so začeli agrarci hudo gonjo proti splošni, jednaki volilni pravici, ker je vlada ponekod združila trge,- mesta in kmetije. Carinski spor s Srbijo. Dne 1. marca je po¬ tekla stara trgovinska pogodba s Srbijo, ne da bi se bila sklenila nova. Ker ima vsaka država dvojne tarife, namreč avtonomni, samostojni tarif za države, s ka¬ terimi ni sklenjena nobena pogodba, in konvencionalne tarife, to so pogodbe s posameznimi državami, se od 1. marca pobirajo carine po avtonomnem tarifu, ki ima vseskoz veliko višje postavke kot konvencijonalni. Isti Listek. Kraški svet in kraške vode. Predaval v Cerknici 21. januarja 190f>. n.idinžener Ivan Sbrizaj. (Dalje.) Tedaj tudi glede kraških polj ne smemo misliti, da smo edini na svetu; a kakor razvidno, imajo drugod še veliko obsežnejše take doline in cerkniških jezer je tudi še več. Zanimivo je vprašanje, kako da so nastale te velike kraške doline ali polja. Dr. Jovan Cvijič- pravi, da si lahko teoretično razlagamo stvaritev polj na tri različne načine. Če se premika zemeljska skorja, to je če se na kraškem ozemlju vzdigne ali poniža, tedaj vsahnejo vsi vodotoki na vzdignjenih mestih in sploh vsa voda. ker se izgubi po razpokah; na ta način nastanejo ne glede na erozijo prave tektonične kotlinske oblike, torej taka polja. Ako se zemlja vzdigne v spodnjem toku reke, s tem zapre dolino; kraška reka, ki se izgublja po poži¬ ralnikih, nima vsled tega več moči, da bi presekala vzdignjeno plast. Taka polja so na pol tektoničnega, napol erozivnega izvora, to se pravi, da si je ustvarila reka odprto dolino najpopreje vsled mehaničnega delo¬ vanja, a kasneje se je zemlja vzdignila na spodnjem dan pa se je tudi že dognalo, da se pogajanja za novo trgovsko pogodbo s Srbijo nadaljujejo. Avstrija je bila svečano zahtevala od Srbije, da iz one pogodbe, s ka¬ tero jč sklenila carinsko zvezo z Bolgarsko, izpusti vse, kar Avstrija zahteva. Srbija je izjavila, da naj Avstrija formulira, kaj zahteva, ker Avstrija tega ni storila, se je začel carinski spor. Sedaj je Avstrija po¬ vedala, kaj hoče; o tem se vrše pogajanja. Na Ogrskem se skušajo Kušutovci oprati raznih očitkov, da so slabo vodili boj z Avstrijo in cesarjem. Lajoš Košut in Aponi nameravata iti v inozem¬ stvo tožit nad krivičnostjo. To sicer vsi vejo, da se je ravnalo proti Madjarom nasilno, a tožarenje ne bo nič pomagalo. Gospodje Košut in drugovi bodo dobro storili, če bodo začeli malo vstrajnejše drobno delati za izobrazbo in bogatstvo naroda madjarskega, da ga ne izsesajo Židi in politično ne uničijo plemiči. Car Nikolaj sklicuje rusko „Gosudarstvenajo dumo 11 na dan 10. majnika. S tem so izpodbita enkrat i za vselej nemškim in židovskim lažnjivcem iz ust ob¬ rekovanja, da je car ustavo le obljubil, da je pa noče prestaviti v prakso. Dopisi. Iz Hruševja se nam piše: Malo je znana vas Hruševje pri Postojni in človek bi mislil, da spimo spanje pravičnega, toda temu ni tako, ker tudi mi smo delu doline. K tej vrsti polj prišteva dr. Cvijič ložko, cerkniško in planinsko polje. Če reka, ki si je napravila pravo odprto dolino, kakor jih imamo v planinah, potem ko stopi vsled tega na kraški svet, vsahne, tedaj ne nastanejo normalne doline, ampak zaprte, to je polja. K tej vrsti prišteva dr. Cvijič polja v Bosni in Hercegovini ter pravi, da so se tektonična premikanja nadaljevala že po njihovi ustvaritvi, ki so jih zato znatno predrugačila, posebno razširila in poglobila. Ta polja so tedaj po mnenju dr. Cvijič-a nastala tako, kakor so nastale naše pla¬ ninske doline, namreč vsled erozije in denudacije vode, ki je na svojem daljšem potu vsahnila v kraškem svetu. Dr. Grund. ki je posebno temeljito proučil Kras v zapadni Bosni, je mnenja in podpre to svoje mnenje z najnovejšimi geologičnimi študijami o bosanskih poljih, da pripisuje dr. Cvijič preveč moči vodi, vsled katere bi mogla le s kemično denudacijo ustvariti tako velike doline, ter pravi, da je velika večina bosanskih polj tektoničnega izvora. Ravno tako so tektoničnega izvora tudi ložko, cerkniško in planinsko polje. Nekaj polj je pa nastalo tudi na ta način, da je voda odnašala svet; a to se ni zgodilo kemičnim, ampak mehaničnim potom, po vodotokih, toda le v onih dolinah, ki leže na nepre- dornem svetu. Reke so napravile med apnenikom izoli¬ rane kotline s tem. da so odstranile neprodorne plesti, ki se dajo lažje uničiti; izpranje se je vršilo deloma Letnik II. Stran 93. NOTEANJEC jeli napredovati. — Pustno nedeljo priredilo je tukajšne prostovoljno gasilno društvo predpustno veselico v korist napravi novega gasilnega doma. Veselica je bila zelo dobro obiskana. Posetili so nas gg. iz Hraše, Postojne in Logatca, slavna požarna bramba iz Razdrtega, korpo¬ rativno in sploh mnogo ljudstva iz Hrenoviške okolice. Vspeh te prve veselice je bil nad vse nepričakovan. Šaloigra je vzbudila občinstvu mnogo smeha in zabave, in tudi gmoten vspeh je bil popolnoma povoljen. Čistega preostanka je 200 K. Naravnost razočarani pa so bili poslušalci, videč, da domači priprosti fantje in dekleta, začetniki, tako težke pevske točke izvajajo s tako pre¬ ciznostjo. Mogočno je zadonela šestoglasno, veličastna pesem „Triglav.“ Nastopil je pri več pesmih tudi moški zbor, kakor tudi mešani zbor. Kot za nameček smo končno slišali tudi nekaj komadov mičnih in poskočnih „Narodnih Žirovnikovih pesmi.“ Poslušalci so z burnim ploskanjem izražali svoje zadovoljstvo. Posebna hvala gre tukajšnemu g. dež. dacarju Fr. Kvas-u kot pevovodji, ker se je iz prijaznosti toliko potrudil, da je izuril v tako kratkem času in tako temeljito čisto neuke pevce. S tem si je pridobil vrli gospod Kvas obilo pohvale in zaupanje pevcev. Pokazal je, kaj premore žilava delavnost in vztrajnost ter veselje do poučevanja. Dokazal je, da se da mnogo doseči ne le pri izobraženem, temuč tudi pri priprostem ljudstvu z delavnostjo in vztrajnostjo. Le želeti bi bilo, da bi se vaje v petju nadaljevale, dokler imamo v svoji sredi tako izbornega vodjo, ki je tako vnet za napredek, ter da bi se v kratkem osnovalo prepotrebno pevsko društvo pod orjaškim Nanosom. — Da se je veselica sploh vršila, gre posebna zasluga načelniku gosp. Ant. Milharčiču in gosp. Edvardu Del Linču, tajniku požarne bramhe, ker sta se mnogo tru¬ dila za prireditev veselice in za nabavo mnogih drago¬ cenih dobitkov. Čast tudi vrlim gasilcem, ker so se potrudili, da so se vsi prostori z gasilskimi znaki tako dično okrasili in postavili pred hišo veselice primeren slavolok z napisom „Na pomoč!“ Vsa čast gre tudi tukajšnemu trgovcu in gostilničarju g. P. Del Linču, ki je občinstvo postregel tako izborno. Ta veselica ostane marsikteremu dolgo v spominu, ker se je-bila vnela jako živahna prosta zabava z godbo in plesom, kar je trajalo do ranega jutra. Omeniti je tudi, da se je cela stvar vršila složno, brez vsakega prepira, za kar še enkrat vsa čast tukajšnim gasilcem. — Občni zbor Podnanoške mlekarske in sirarske zadruge v Hruševji se je imel vršiti v nedeljo, dne 18. februvarja, a izvršil se ni, temuč je bil razpuščen in mesto da se bi volilo, se je pričkalo in očitalo eden drugemu, kar imajo biti posledice tožbe. Zadružniki so se nejevoljni razšli oblju- bujoč, da ne pridejo več na drugi občni zbor, kjer se prepira, a ne vedoč zakaj. Drugi občni zbor bode v tem mesecu. Računi za leto ln05 so se predložili nad- zorništvu v pregled in odobrenje. V slogi je moč ! Iz Slavine. V pretečenem poletju se je zgradil za vasi Slavina, Koče in Žeje vodovod. Kakšna dobrota ki so nastala v apneniku tektoničnim potom. Tektonična polja ali doline imamo tudi v planinah, n. pr. ljubljansko, celovško in druge doline; razlika je le, da si je voda teh dolin izprala vidno strugo (n. pr. 'Sava v soteski proti Zidanem mostu). Iz tega sledi, da taka tektonična polja niso odvisna od kraškega sveta, ampak da je vzrok njihove stvaritve ona, splošno na zemeljsko oblo delujoča moč, le hidrografični posledki so na Krasu drugačni. Ta polja tudi ne spadajo vsled tega k neobhodnim obli¬ kam 'kraškega sveta, kakor spadajo doline, jame in pomanjkanje stalne vode. Starejša teorija o tvorbi kraških polj je rekla, da so se zrušili oboki velikih podzemeljskih votlin. Glede Račne na Dolenjskem so bili mnenja, da je holmec v dolini, ki gleda iz nje kakor otok, ostali steber, ki je podpiral prejšni obok one velikanske jame. Tak steber bi bil v Planinski dolini hrib, na katerem stojita vasi Laze in Jakovce. Tudi male doline so na¬ stale na ta način, kakor so menili starejši opazovalci Krasa; hoteli so celo najti po teh dolinah podzemeljski tok voda, kakor Šice v Račni, Reke v Škocijanu, češ da je spodaj vodotok, torej votlo, vsled tega se je obok na mnogih mestih zrušil in doline so nastale ravno nad vodotokom. Ta teorija spopolnjena z nazori Hacquet-ja je bila tudi pred vsem merodajna, da so začeli svoje dni po kranjskih kraških poljih vodoodvajalna dela, ker se je mislilo, da se je zaprl pri zrušenju obokov vstop vodi v podzemeljske struge; treba je zato le odstraniti te ovire in poplavov bo konec. Danes, ko nam je odkrila veda ves kraški fenomen in kraško hidrografijo, se imenovana teorija o tvorbi kraških polj ne omenja več. To je v glavnih potezah vspeh najnovejših raz- iskavanj o stvaritvi kraških dolin, jam in polj. Kakor povsod drugod, nam je tudi tu odkrila veda vse jasno in določno, vse kraške oblike temelje na jako enostavni podlagi, namreč: Kraški svet je mogoč le na apneniku ter nastane zato, ker razkraja voda apneni k in odnaša razkrojene snovi, obstoječe po največ iz rudeče zemlje in ilovice. Seveda se vsiluje nehote vprašanje, kam gre ta voda, ki se izgublja po kraškem svetu. Kakor v drugih krajih se nahaja tudi na Krasu v gotovi globo¬ čini nepredorna plast, na kateri se od zgoraj došla voda vstavi in podzemeljsko odteče, dokler ne pride v nižavah kot studenec, potok ali reka zopet na dan. Iz tega sledi neposredno, da bode doseglo kraško ozemlje enkrat vrhunec svojega razvoja, kajti kemično deluje in razkraja voda le do neprodorne plasti. Tu je konec njenega delovanja. Nebroj dolin po Krasu ne more dalje segati, kakor do te spodnje vode; ko pride do nje, se prično doline zopet polniti z razkrojenimi snovmi ter postajajo vedno plitvejše, enkrat pa se na¬ polnijo popolnoma. (Dalje prihodnjič). Stran 94. NOTRANJEC Letnik II. da je, to nam zamorejo povedati prebivalci teh vasi. S tem je najbolj ustreženo Žejancem, ki niso imeli v bližini nobene vode; le par posestnikov je imelo male domače vodnjake. Tudi Kočancem je vodovod dobrodošel. Imajo sicer prav velik vodnjak, katerega jim je sezidala blagopokojna njihova rojakinja gospa Kalister, a je večinoma suh. V takem slučaju so si vozili vodo iz studencev v slavinskih jarkih. Najzadnje je vode zmanj¬ kalo Slavincem, ki imajo dva vodnjaka, v katerih se nabira takoimenovana talna voda. Pa tudi v teh je poleti oh suši zmanjkala in tako se je v suši vsak dan do 200 vozov vode izpeljalo iz slavinskih jarkov. Mnogokrat so morali zadnji po 2 — 3 ure čakati pri studencih. Če bi se hotelo izračunati porabo vozov, sodov in živine ter zamujeni čas, hi se naračunal veli¬ kanski znesek, a kljub temu so še dandanes ljudje, ki nasprotujejo tako koristnim napravam. — Vse delo je bilo proračunjeno na 53.600 K, katera svota se pa bo za okroglo 3 — 4000 K prekoračila. Voda je vlovljena v studencu „Mrzlek“ in je od deželnega preskuševališča v Ljubljani kvalifikovana kakor ,.prav čista in prav dobra pitna voda“. Prav čarobno je videti kako iz veli¬ kanske skale vre na dan. Ob času kopanja se je prišlo slučajno še do enega izvirka, katerega se je ravno sredi cementnega jarka z železno cevjo vanj napeljalo. Vode je sedaj veliko in upamo, da jo tudi v suši ne bo manjkalo. — Prav v groznem stanu je cesta čez Koče in Slavino. Mnogo gozdnih potov je še ulica proti tej. Prav nič se ne bo čuditi, ako se bode čitalo nekega dne, da je ta in ta voznik na cesti Koče- Slavina obtičal v blatu. Vprašati moramo, ali ni res več oblasti, ki bi se malo pobrigala za cesto, da se je spravi zopet v red. Tudi zid pri potoku v Slavini se bo v najkrajšem času ves sesedel. Krivo pa je, da je cesta v tako slabem stanu tudi to, da se jo prav mnogo rabi in več od tujih nego domačih voznikov. Zakaj bi ne sprejeli te ceste med okrajne ceste, ko je vendar toliko cest, ki se polovico manj rabijo, pa so okrajne. Prosimo toraj pomoči. — Gospod nadučitelj Verbič v Slavini je 18. m. m. pokazal, kaj se lahko napravi v vaseh s priprostim ljudstvom. Po njegovi zaslugi se je priredila predpustna veselica v korist tukajšnjemu gasilnemu društvu, ki je presenetila vse udeležnike. Prav težke točke v petju so izvajali z največjo natančnostjo s samimi priprostimi pevci in pevkami. Čast mu! Kličemo njemu in tudi drugim: »Gospodje budite ljudstvo 11 . Vdeležba je bila prav mnogoštevilna, posebno iz Št. Petra in bližnjih vasi. Iz Postojne se je udeležil le nadzornik gasilnih društev za Notranjsko gospod BI. Petrič. No mislimo pa, da bi se jih gotovo več, ko ne bi salonski orkester ravno tisti dan napravil svoje veselice. Vsled take udeležbe dobi gasilno društvo lep predpustni dar. V Žireh je imel 18. februarja »Odsek idrijskega sokola v Žireh“ svoj I. redni občni zbor, kateremu je prisostvovalo tudi nekaj bratov iz Idrije. Brat stud. iur. Ivan Kavčič je otvoril v imenu podpredsednika občni zbor in pozdravil vse navzoče brate s krepkim Na-zdar! Potem je govoril zgoraj omenjeni o nalogah in dolž¬ nostih Sokola, brat Julij Novak iz Idrije pa je razložil pomen in namen Sokolstva in opominjal k vstrajnosti. Nato se je prešlo na običajni dnevni red. Predsednikom je bil izvoljen z večino glasov dosedanji podpredsednik brat Tomaž Žakelj, preglednikom pa brat Ivan Žakelj. Ker je pa bilo tako izpraznjeno mesto podpredsednika, se je jednoglasno z vzklikom poverilo to mesto bratu juristu Ivanu Kavčiču. S prisrčnimi besedami so se zahvalili novoizvoljenci za zaupanje in za častna mesta, katera so se jim poverila v odboru. Proračun izkazuje 217 64 K odštevši znesek za nabavo orodja. Odsek šteje sedaj 21 delavnih, 5 podpornih in 8 ustanovnih članov. Telovadi se po 7 ur na teden. Po nekaterih slučajnostih je podpredsednik zaključil občni zbor. — Zvečer istega dne se je vršila veselica v korist našega odseka, katera je uspela prav dobro, kajti donesla nam je čistega dobička 189'36 K. Z navdušenimi besedami je pozdravil brat Jakob Poljanšek na slavnost prišedše goste in domačine ter slikal položaj Slovencev tako s kultur¬ nega, kakor gospodarskega stališča. Potem je govoril o naših ciljih in v vzvišenih besedah razložil besedo „Sokol“ ter povdarjal, kolikega pomena je Sokolstvo za Žirovce. Dovršeno je deklamovala gospica Francka Kopač krasno pesem »Slovenka 11 . Vspela je tudi igra kakor tudi šaljiva pantomina. Naše vrle in brhke deklice v narodni noši pa so neutrudno prodajale srečke, do¬ pisnice in druge podobne predmete. Odsek izreka naj- prisrčnejšo zahvalo za požrtvovalnost vrlih sotrudnic, v katerih upa dobiti prve sestre-sokolice. Ogromna udeležba od strani občinstva nam je v dokaz, kolike simpatije vživa naš odsek pri domačinih. Zato pa sku¬ šajmo z vstrajnim in resnim delom, z vzornim obna¬ šanjem in možatim nastopanjem obvladati in pridobiti srca vseh domačinov in tako krepiti vezi, ki nas vežejo z občinstvom. Toraj krepko naprej! Dokazali smo, da se resno pripravljamo na delo in pokazali, da hočemo biti vredni imena sokolskega, ter vedno bistrim okom bdeti nad milo domačijo. Domače vesti. Umrl je g. Ivan Gruden, vpokojeni davkar na Vrhniki. Za Vrhniko si je pokojnik pridobil velikih zaslug. V zdravstveni odbor za vipavski okraj so bili izvoljeni sledeči: veleposestnik Karol Meyer pred¬ sednik, župan Anton Hrovatin iz Vipave podpredsednik in blagajnik, Iv. Premrou, občinski svetovalec v Št. Vidu, Andrej Rovan, občinski svetovalec na Colu, Matija Suša posestnik na Polju in Ivan Šapla, gostilničar v Šturjah, pa odborniki. Korzo v Postojni. Pustni torek, ali kakor pravi ljudski pregovor: god vseh norcev, je bil letos v Po¬ stojni izvanredno slikovit, živahno zabaven in rekli bi dostojno norčav. Namesto običajnih razcapanih in uma- Letnik II. NOTRANJEC Stran 95. zanih pouličnih pustnih šem, videli smo letos voziti se po trgu nekako velikomestni „korso“. Dolga vrsta raznovrstnih z zelenjem cvetlicami in slikovitim na- kitjem okrašenih voz se je vozilo po trgu, svobodna in vesela razposajenost lepih mask je povzročila obilo smeha in zabave. Le škoda, da je slabo vreme kolikor- toliko nagajalo. Častilci norčavega Pusta so se hoteli letos na poseben način, kakor je navaden v južnih mestih, posloviti od zabavnega Karnevala. Sokolska maškarada. Dne 24. t. m. je priredil naš „Sokol“ svojo običajno društveno maskerado v prostorih „Narodnega hotela“ pod naslovom „Na pla¬ ninah". Maskerada je v vsakem oziru sijajno vspela. Velika, po bratu Križetu in bratu Fran Paternostu res okusno dekorirana dvorana je bila do zadnjega ko¬ tička napolnjena z najodličnejšim občinstvom iz Po¬ stojne in okolice. — Ples se je otvoril ob 9. uri in je trajal do ranega jutra. Prvo četvorko je plesalo nad 50 parov, zadnjo zjutraj ob 6. uri še vedno nad 30 parov. Na maskerado je došlo obilo jako elegantnih mask. Tako n. pr.: kušarica, planinska cvetka, rokoko, do¬ mino, Napolitanka, smreka, ciganka, hieroti, šaljivi No- tranjec, katera je nabrala za Vilharjev spomenik čez 70 K, narodni kolek — katera je nabrala za družbo sv. Cirila in Metoda nad 25 K — Tirolka in Tirolec, grabljica iz Krasa, solnce, Turkinja, Karmen, Čuk, Slovak, Arabec, čarovnik, satan, loncevezci itd. Prav ljubke so bile, v obilnem številu zastopane dame, v narodni noši. Med odmorom zapel je moški zbor pev¬ skega društva „Postojna“ pod vodstvom kapelnika br. Kubišta dvoje prav lepih zborov tako: „Sokolsko“ in „Na planine". S tem se je zabava znantno povečala in bodi tem potom izrečeno g. predsedniku Ant. Ditrichu in ostalim gospodom pevcem iskrena hvala. S svojo navzočnostjo so nas počastili: g. okrajni glavar La¬ pajne z gospo soprogo, g. dež. sodni svetnik Žužek, g. finančni tajnik Gerstenmayer, g. župan Pikel z gospo soprogo, g. deželni poslanec Arko itd., še obilo najod¬ ličnejših gostov iz Postojne in okolice kakor: Planine, Kakeka, Matenjevasi, Razdrtega, Hrašč, Št. Petra, Šmi¬ hela itd. Nad vse nas je pa razveselila res obila vde- ležba vrlih sosedov Logatčanov ki so pripeljali s seboj tudi obilo mask. Živeli in na svidenje! Bila je res to veselica, katera je gotovo našemu „Sokolu“ v čast, in na katero se bo gotovo vsak udeleženec z veseljem spominjal. Le tako naprej naš vrli „Sokol“ ! Na zdar! Vreme. Po dvadnevnem deževji je zapadel v sredo po Notranjskem od 20 do 50 cm debel sneg. Sušeč je toraj prinesel novo zimo. Nesreča. Gdč. M. Uršič, učiteljica v Podkraju, se je peljala v nedeljo dne 25. t. m. k svojim sta- rišem v Št. Vid. Na nekem ovinku pri Colu pa se je prevrnil voz čez kake 7 m visoko škarpo. K sreči je bilo spodaj polno snega. Učiteljica si je zlomila desno roko, voznik in konji so pa nepoškodovani. Voz je ob¬ tičal za nekim hrastom. Domoljubovo delo. Vsak, kdor pogleda le ne¬ koliko v naš list, bo takoj vedel, kakšen je namen in smoter lista. Menili smo, da tega tudi nikoli ne bo treba povdarjati pred razsodnimi ljudmi, in da naš list ne polni svojih predalov s škandali in natolceva¬ njem, kakor to delajo gotovi listi, med katerimi je seveda tudi Domoljub, ki nas dan na dan napada in vsako stvar hoče napraviti smešno ali obrekljivo, stvarno pa se itak ne spusti v razgovor. Tudi zadnjič nas je na¬ padel radi Knežaka. O klerikalnih škandalih, kako so klerikalci opijanili otroke in jih poslali razgrajat pred hišo svojega učitelja, in kako so potem pisali „še otroci se vesele zmage," za take stvari res ni prostora in ga tudi ne bo. Domoljub je povedal sam, da ni v našej zadnji številki besede klerikalec. Iz tega sledi koliko mu je do prepiranja in koliko nam, dasi ni Do¬ moljuba še videla Notranjska, da nas ne bi napadel in obrekoval. Le mimogrede: „otroci ga ne morejo živega videti" piše zadnji Domoljub o knežaškem učitelju. Ti krščanski Domoljub in tvoji otroci, kakšno je to sovraštvo, politično ali osebno? Za krščanske Domoljube dosti žalostno, naj bo eno ali drugo. Taka je hrana Domoljuba in mi jim jo privoščimo, saj ima tudi ščene svojo. Kaj je novega po Slovenskem. Umrl je v Ljubljani gosp. dr. Kopniva, mestni fizik in zdravstveni svetnik, v starosti 44 let. Poštarji in poštni ekspeditorji so imeli 24. m. m. v Ljubljani shod, na kterem so zahtevali 20 % zvišanje plače in sicer do tedaj, ko se jih uvrsti v štiri spodnje razrede državnih uradnikov. Železnica Kranj-Tržič je gmotno zagotovljena. Država jamči z 1,750.000 K, prispevki dežele in krajevnih interesentov pa znašajo 320.000 K. Na novi progi bo vozilo osem vlakov. Pri občinskih volitvah v Medvodah so zma¬ gali klerikalci. Električna naprava, ki jo namerava zgraditi tvrdka Lenarčič iz Vrhnike v Krškem, je proračunjena na 5 miljonov kron in bo imela 6000 konjskih sil. Elektrarno zgrade na levem savskem bregu in narede ob krškem mostu močan jez. Električen tok bo tako močan, da ga bo lahko speljati v Zidan most in do Zagreba. Okrajnega glavarja Orešeka, o kterem smo zadnjič poročali, da je izginil neznano kam, so našli v Savi vtopljenega, ko so iskali nekega druzega vtopljenca. Kakor poročajo, se je g. Orešku omračil um. Legar razsaja že dalje časa v Hrastniku in se vedno bolj širi. Razširila se je bolezen tudi na delavce ondotne steklarne. Ogenj je uničil posestniku Rešu v Podvesi na Koroškem gospodarska poslopja. Škode je okoli 3400 K. Umrl je v Trstu gosp. Jos. Sirk, jako priljubljen trgovec, ki je mnogo žrtvoval v pospeševanje narodnega življenja tržaških Slovencev. Stran 96. NOTRANJEC Letnik II. Tržaški mestni zastop je sklenil, da bo magi¬ strat sprejemal v bodoče samo italijanske dopise, češ da sedaj, odkar je magistratu odvzet preneseni delokrog, ni več povoda prejemati dopisov v „tujih“ jezikih. Štrajk v Trstu končan. Stavkujoči kurjači in pomorščaki Lloydovi v Trstu so nehali štrajkati in so šli v soboto na delo. Nesreča. 33 letnega delavca Josipa Jejčiča iz Vipave, ki je delal v prosti luki v Trstu, je podrl neki mimovozeči voz s tako silo na tla, da si je zlomil nogo. Županstvo v dekanih v Istri je sklenilo kole- kovati v prid družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani vse svoje uradne listine z narodnim kolekom. Obenem je izročilo družbi 50 kron podpore. To je druga občina. Prva je bila občina Partnije pri Mariboru. Živeli zavedni občini! Prosveta. Pokojninska določila družbe sv. Cirila in Metoda, ki jih je vsprejelo družbino vodstvo v svoji zadnji seji, določajo, da imajo pravico do pokojnine stalno nameščeni učitelji, učiteljice in vrtnarice že po desetih službenih letih in sicer štirideset odstotkov, za vsako nadaljno službeno leto pa po dva odstotka. Po štiridesetih letih gre torej kot pokojnina polna vštevna plača. Pokojninski zaklad se nabira iz prispevkov upra¬ vičencev, družbe, daril in plodonosnega nalaganja pre¬ jemkov. Določila so veljavna od 1. januvarja 1906. Naša šolska družba se v zadnjem času zelo lepo razvija. Javne ljudske knjižnice se snujejo, kakor je čuti, v Radovljici in v Kamnici. Ljudska izobrazba in volilna reforma. Kadar smo mogli, smo govorili o velikanskem pomenu, ki ga ima izobrazba, ako ni le last dveh, treh ljudi, ampak posest slehernega človeka. Nikdar pa še nismo tega dej¬ stva tako občutili, kot ravno sedaj, ko se uvaja tudi v naši državi splošna in enaka volilna pravica. Tisoči in tisoči rojakov, ki niso dosedaj imeli v politiki no¬ bene besede, zadobe volilno pravico, tisoč in tisoč mož, ki so uživali dosedaj predpravice, je ta hip degradi¬ ranih na korist prvih. Pred volilno mizo v državni zbor ne bo od sedaj naprej nobene razlike. Župnik bo ravno toliko vreden, kot njegov cerkovnik, škof ravno toliko, kot njegova najbolj garjava ovca v daljnih Rovtih. Glas deželnega predsednika ali okrajnega gla¬ varja bo izdal ravno toliko, kot oni najbolj slabo pla¬ čanega vaškega hlapca. Da! z volilno reformo pride dan sodbe za vse one, ki so nosili glavo preveč po koncu in ki so menili, da so vsi drugi ničle samo oni da nekaj veljajo. V kratkem pa bodo izginili taki prenapeteži in vsak človek bo spoštoval in cenil sočloveka tako, kot zasluži. Z volilno reformo pride doba, v kateri se bode huje bil boj med izobraženci in neizobraženci, kot kdaj preje. Razboriti in samo¬ stojno misleči možje bodo volili po svojem najboljšem prevdarku in prepričanju, zabite nevedne in duševno odvisne ljudi pa bodo izrabljali tudi v bodoče pre¬ brisani sleparji. Bližamo se času, ko utegnejo fa- rovški podrepniki zagospodariti tudi nad našo na¬ predno Notranjsko, ona zlata doba, ko ne bo smel nikdo imeti svoje glave, pač pa bo povsod odločeval farovški podplat. Bolj kot kdaj preje, nastopajo za Notranjsko resni časi, v katerih se ima odločiti, ali naj na naši zemlji postane vladarica neumnost ali pamet. Dolžnost vseh nas je, da s podvojeno silo stopimo med ljudstvo in da mu podelimo izobrazbo kot orožje, s katerim naj se brani proti vsakemu zapeljivcu in izkoriščevalcu. Ne sme nas strašiti, da še danes tava toliko in toliko bratov po temi, pač pa nam mora biti ravno to v bodrilo, da nam zasije čim preje nova luč svobode in neodvisnosti. Na delo torej ! Deželni zakon za nadaljevalne šole. Čehi se zadnji čas poseb'no zanimajo za nadaljevalne šole. Sklenili so, da uveljavijo poseben zakon, po katerem bodo morali v določenih slučajih snovati nadaljevalne šole. Kjer bi pa teh poleg ljudskih šol ne bilo mogoče ustanoviti, bodo morali uvesti vsaj nadaljevalne tečaje. Nadaljevalne šole pa naj bi snovali z ozirom na dejanske potrebe v posameznih krajih. Tu bi se učenci šolali bolj za trgovino, tam za obrt i. t. d. V enem kraju bi se pečali bolj z mizarstvom, v drugem s čevljarstvom i. t. d. Povsod pa naj je gledati na to, da bi se naučili učenci veliko praktičnih stvarij in da bi se snov delila kolikor možno po strokah. Čehi nameravajo ustanoviti poleg deželnega šolskega sveta poseben deželni šolski svet za nadaljevalno šolstvo. Narodno gospodarstvo. Vžigalice dražbe sv. Cirila in Metoda se podraže vsled nove pogodbe in ker je sploh v ceni poskočilo blago te vrste. Dosedaj je bila cena origi¬ nalnemu zavoju = 500 zavitkov „Normal“ 48 K. Od 1. aprila 1906 naprej pa bode cena isti množini 54 K. „Flemming‘‘ imajo po novi pogodbi isto ceno kakor „Normal“. Zato opozarjamo vse častite konsumente, trgovce in prodajalce na ugodno priliko, da si nabavijo dovoljno zalogo vžigalic še tekom meseca marca 1 90 6. Tvrdka Ivan Perdan v Ljubljani kot založnica družbinih vžigalic se je namreč zavezala, da efektuira vsa tekom meseca marca jej poslana naročila po dose¬ danjih nizkih cenah. Vžigalice družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so najboljše in najcenejše, družba pa je prejela od razprodanih vžigalic do konca 1905. leta znesek 18.4 00 K. Torej rodoljubi hitite z naročili v očividni svoj prid. V novi trgovinski pogodbi z Italijo, ki stopi s 1. marcem v veljavo, je za vino v sodih avtonomna carina 60 K namesto dosedanje carine 7 K 62 v. V zameno pa bo mogla Italija carine prosto uvažati po¬ maranče in limone. Znižana je carina za smokve, lešnike, oljke in olje. Letnik II. NOTRANJEC Stran 97. Na čem je spoznati svinjsko kugo P Ta ne¬ varna bolezen je naredila pri nas že veliko škode in sicer največ zaradi zaprtije, ki se razteza zaradi po¬ sameznih slučajev na cele vasi in kraje, tako da je po teh krajih za dalje časa ustavljena vsa kupčija. Bolezen se večkrat pojavlja in razširja po neprevidnosti enega ali druzega gospodarja. Svinjsko kugo je spoznati na tem, da nima prešič nobenega pravega teka in da je vedno žejen. Žival postane posebno v zadnjem koncu tako slaba, da komaj hodi in se opoteka. Radi tega tudi mnogo leži in se zariva v steljo ter nerada in težko vstaja. Sedež bolezni je ali v črevesih, ali želodcu, ali pa tudi v pljučih. Če se pokaže črevesno vnetje, imamo pravo svinjsko kugo, če so pa prizadeta pljuča, kar se spozna po suhem kašlju in težkem dihanju, je tako imenovana svinjska kužna bolezen. Obe ste enako nevarni in nalezljivi in se pojavita lahko obenem na istej živali. Pri svinjski kugi so čreva najprej zape¬ čena, ali se pa pokaže takoj spočetka driska. Včasih so odpadki pomešani tudi s krvjo. Pri svinjski kužni bolezni pa nastopi suh bolesten kašelj, ki popade žival na krčevit način, ali pa žival le pokašljuje in težko diha. Živali imajo nenavadno telesno toploto, ali so prav vroče, ali pa prav hladne. Včasih je opaziti na živali tudi kožne spuščaje, največkrat pa ušesi in sicer na hrbtu ali na trebuhu in notranji strani stegen. Spo¬ četka ima žival včasih tudi krmežljave oči. Obolela žival pogine v par dneh, ali se pa vleče bolezen par tednov, celo cele mesece. Kako ustaviti drisko pri sesnih teletih? Prav dobro sredstvo so surova kurja jajca, katerim lahko primešamo nekoliko stolčene krede, recimo po eno malo žličico. Teletu dajmo po dvakrat ali trikrat na dan po eno ali dve surovi jajci. Jajci je treba seveda ubiti in pomešati s stolčeno kredo. Tele se ne brani tega zdravila, ampak ga celo rado uživa. Ker so jajca zelo redilna, je to sredstvo toliko bolj pripo¬ ročati, ker nam po driski navadno shujšajo teleta. Kako je ravnati s svinjskim gnojem? Pri nas puščamo svinjski gnoj pri svinjakih, v rahlih kupih, da se tam suši in kvari. Na ta način ne moremo dobiti dobrega gnoja. Svinjski gnoj spravljajmo na gnojišče, kjer se naj pomeša z drugim gnojem in dobro stlači. Le tako dobimo res dober gnoj. Ne puščajmo torej ležati okrog svinjakov svinjskega gnoja, ampak sprav¬ ljajmo ga tje, kamor spada. Povsod imejmo po eno dobro skupno gnojišče. Gnojni kupi. Če vozimo po zimi gnoj na njive, ga ni puščati v razkopanih kupih, ampak ti kupi se morajo poravnati in stlačiti, da se gnoj ugodno naprej razkraja. Pri nas pa vidimo pogostoma, da se gnoj tudi v teh kupih v nemar pušča. Kakor se je nape¬ ljeval in zvračal, tako leži na teh mestih, io ni prav! Kakor v gnojišču, tako se mora gnoj tudi na teh kupih stlačiti in poravnati, sicer nam gre preveč gnojilnih snovi v izgubo. Statistični izkaz o površju (zemljišču), prebivalstvu, števila hiš, konj in goved v posameznih občinah političnega okraja logaškega in sodnega okraja vrhniškega. Označeno je tudi, koliko metrov nad morsko gladino se nahajajo posamezni kraji. Stran 98. NOTRANJEC Letnik II. Po svetu. Zgled avstrijske pravičnosti. Vlada je dala: vseučilišču na Dunaju 136.662 K, nemškemu vseu¬ čilišču v Pragi 102.855 K, češkemu pa — 53.155 K. In to Avstrijo naj mi Slovani smatramo za svojo dobro mater. Davek na razglednice vpeljejo v Nemčiji. Vsaka razglednica bo obdačena z 2 pfenigoma. Dr¬ žavni dohodek se na ta način poveča za 10 milj. mark. Bik za 77.000 kron. Na letošnji gospodarski razstavi v Londonu je neki Viktor Dergis iz Argenti- nije v južni Ameriki kupil bika za 77.000 kron. Bik je dobil na razstavi prvo nagrado. Najlepši živalski vrt, kakršnega še ni na svetu je dal napraviti in oskrbeti londonski bogataš Rot- schild v Newyorku v Ameriki. Stal je šest miljonov kron in je dolg več nego tri angleške milje. V njem goje do dva tisoč vrst živalij, sesavcev, ptičev in ple- zavcev. Postavljeno je 35 domov v njem, kot stanišče in zavetišče živalim. Po vrtu se srečavajo bivoli z drugimi raznovrstnimi zvermi, po gozdnatih in trav¬ natih krajih, katero okrožje je vse z močnim žičnim plotom ograjeno. Medvedi in lisice imajo svoja zave¬ tišča v umetno narejeni brlogih, v obče je vse urejeno tako, da žival niti ne čuti, da je v zavetju. Za slikarje in podobarje so nalašč postavljeni ateljeji, da morejo žival opazovati prav od blizu in brez nevarnosti sli¬ kati ali tudi z dletom izdelovati njeno podobo. Razume se, da ima vrt tudi mnogo radovednih obiskovalcev, vsaj ravno s časom, ko napreduje svet s svojim znanstvom, obenem hira njega prvotnost, posebno še živalstvo. V hiši g. Helene Orešek v Postojni = ZOBOZDRAVNIK ===== iz Ljubljane Špitalske ulice štev. ^ Za kratek čas. Na sledu. Župan (občinskemu redarju, ki sedi v gostilni): Kaj pa misliš? Mesto da bi šel lovit roparja, pa tu popivaš. Redar: Oh, saj sem mu že na sledu. V tej gostilni je popil pol litra vina. Zadovoljivost. Gospodar (hlapcu, ki išče službe): Dela bi radi? No, za enega hlapca ga nimam; malo manj ga je. Hlapec: Zame je kmalu zadosti. Tržne cene v Ljubljani. Semena: £=53PSIR3ES3K]l?^t?5aK3!?a!?53KlJ?aR3K3E?^R3KJK3K3K3 2 gIVRN JR£ & sin v Ljubljani Pouk v šivanju in vezenju na stroje brezplačen. Dunajska cesta 17 priporočata svojo bogato zalogo šivalnih strojev, uoznih koles in pisalnih strojev. I I l l l r ® 9 P. n. gostilničarji do¬ bijo steklo, porcelan in kuhinjsko opravo po znižanih cenah. e • Velika trgovina in pekarija 9 NT 0 N DITHICH j Postojni priporoča bogato zalogo špecerije, železa, porcelana, stekla, galanterije, barv in kolonijalnega blaga na debelo in drobno. Zaloga Portland- in Roman-cementa ter vseh potrebščin za stavbe. Zastopstvo za Notranjsko najboljšega strešnega krila „Eterni 4 “ in druge = raznovrstne opeke za kritje streh. ===== 000 Rudeža sol in redilni prašek za živino. A • 9 P. n. rokodelci dobijo na vse v njih stroko spadajoče orodje in blago primeren - popust. = • • tar NO TKANJEC Stran 99. Letnik JI. Zahtevajte cenike zastonj in poštnine prosto. Franc Čuden najstarejša eksportna tvrdka na debelo in drobno. Urar* in trgovec zlatnine in srebernine, delničar prvih združenih tovarn ur »Union« v Bielu, Genovi in Glashiltte. s cesarskimi brzoparniki ;; Kaiser Wilhelm ll. M , »Kronprinz Wilhelm", »Kaiser Wihelm der Grosse". PreSiGmorslia uožnja troja soma S da 6 dni. Natančen, zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navednega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino le pri EDVARDU TAVČARJU KOLODVORSKE G LICE ŠT. 35. POZOR! BERITE! Najcenejša in najhitreje vožnjaaUmerita je s parniki ..Seimnemškega Napila" iz BRE MHf) v HEH-VORR Notranjci, herite, širite in naročajte = „Notranjea“! = Sveto vnoznana postojnska jama je odprta vsak dan ob pol 11. uri dopoludne in je izključno električno razsvetljena. Od 1. marca do 31. oktobra je odprta tudi ob pol 4. uri proti vstopnini K 5' — za osebo. Ob nedeljah in praznikih pa le K 3* — za osebo. ^YVYYYYYYYYYYYYYYYYYY YYYYYYYVYVYY' Zarezano stešite opeko (Falz) navadno strešno opeko, kakor tudi zidak, žlebak in vsako drugovrstno opeko ima v zalogi Hora! Silili opekarnar na Vrhniki (Notranjsko). Zaloga vsakovrstnih tiskovin za županstva, krajne šolske svete, šolska vodstva, posojilnice, mlekarske zadruge itd. nasproti občeznani gostilni „pri Starem Tiš!erju“. Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se tikajo potovanja, točno in brezplačno. — Postrežba poštena, reelna in solidna. Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Kolorado, Mexiko, Kalifornijo, Arizona, Utah, Wioming, Nevada, Oregon in Washington nudi naše društvo posebno ugodno in izredno ceno črez Gaiveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimora in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilijo, Kubo, Buenos-Aires, Kolombo, Singapore, v Avstralijo i. t. d. Izvršuje se po naročilu vsa druga tiskarska dela kakor n. pr. letna poročila, cenike, vabila k veselicam in občnim zborom, programe, nazna¬ nila o zarokah, porokah itd., parte liste, pisma in kuverte z naslovi, posetnice, razglednice, trgovska naznanila itd. itd. Stran 100. NOTRANJEC Letnik II. Notranjci, rabite narodni kolek v korist družbe sv. Cirila in Metoda! Notranjska posojilnica v Postojni I registrovana zadruga z omejenim poroštvom j3 posluje vsak petek od 9. do 12. ure dopoldan obrestuje hranilne vloge po 4fc 1|2 °|o brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje sama. : Daje posojila, po 6 °| 0 .. na osobni kredit ali proti vknjižbi. Izjemoma in v nujnih slučajih se sprejemajo vloge in dajo posojila tudi ob druzih delavnikih. & I I k Mala ml JL ! £t» Ringschiff- stroj za krojače, še malo rabljen, se proda za nizko ceno. Kje? pove upravništvo „Notranjca‘. Išče službe dekle, 16 let staro, zmožno slovenskega in nemškega jezika v govoru kakor v pisavi ter vešča v trgovini z mešanim blagom. Več se poizve v Postojni hiš. št. 256. "CTčesnLec poštenih staršev, s primerno šolsko izobrazbo, slovenskega in nemškega jezika zmožen, se sprejme v trgovino z manufakturnim blagom V. Šket v Ilirski Bistrici. Učenec ne pod 14 let star, tudi nekoliko nemščine vešč in poštenih starišev, sprejme se v trgovino mešanega blaga. Ponudbe na J. Razboršek, Šmartno pri Litiji. Stanovanje v Postojni, št. 139, obstoječe iz dveh sob, kuhinje itd. se odda s 1. majem v najem. Divje kostanje, lepo krepko drevje za drevorede ima po ceni naprodaj Trško oskrbništvo v Postojni. l/reče od hmelja po 4 K komad ima naprodaj A. Thorausch, pivar v Senožečah, Notranjsko. Izvrstni naravno brinjzvo olje, pristni brinjevec in slivovko ima naprodaj in pošilja na zahtevo vzorce Štefan Pivk, Predgriže, p. Crnivrh nad Idrijo. Izvrsten sirar z večletno prakso išče službe. Več pove upravništvo „Notranjca“. Cementne cevi razne velikosti so po zmernih cenah naprodaj pri Jos. Dekleva v Postojni. Moške obleke in uniforme izgotavlja Josip Jurca, krojaški mojster v Postojni, na Jamski cesti št. 243. — Solidno delo in zmerne cene. Oeenec za večjo trgovino v Postojni se sprejme z začetkom aprila. Kje, pove upravništvo ,,Notranjca“. Hrastova debla od 25 cm do 125 cm debela, različne dolžine, so po zmernih cenah naprodaj pri g. Ivan Marcu v Novakovem mlinu pod Planino na Vipavskem. Izvrsten sir prve, druse in tretje vrste ima na prodaj Ivan Vidmar, trgovec in lastnik mlekarne v Črnem vrhu, nad Idrijo. Maišelj ® Kogar kašelj nadleguje, naj rabi okusne in oiajševajoče Kaiserjeve prsne karamele. 2470 notarsko poverjenih spričeval nam do¬ kazuje, kako uspešno se jih rabi zoper kašelj, hripavost, katar in zaslinjenje. — Zavitek 20 in 40 vinarjev. — Edino pristne so one, ki imajo varstveno znamko »Drei Tannen«. Zalogo ima J. Hus, lekarnar v Vipavi. Več sto visokodebelnih sadnih drevesc prodaja po nizkih cenah krajni šolski svet v Postojni. Korenjevo seme domači pridelek, se dobi pri posestniku h. št. 56 v Postojni. pivovarna„G. /MJ£P-jevi dediči v Ljubljani, Wo!fove ulice štev. 12. priporoča svoje izvrstno marčno in na bavarski način varjeno pivo v prid družbe sv. Cirila in Metoda. - ns p y t ... • 4 5 Zaloge na Notranjskem so: v Idriji (založnik gosp. Franjo Di'd ič, posestnik i. t. d.), v St. Petru na Krasu td p (založnik gosp. Anton Rebec, vinotržecj, v Prestranku (založnik ..Mlekarska zadruga") in v Žireh g# # Izdajatelj Maks Šeber. — Odgovorni urednik Mihael Rožanec. — Tisk J. Blasnika naslednikov v Liubljani.