DOMOLJUBOM PRILOGA Zfl mši GOSPODARJE GOSPODINJE Iti DEKtErA
Štev. 8.
V Ljubljani, dne 1. avgusta 1912.
Leto IV.
Noše gospodarstvo.
IV. Goveja plemenska živina.
Reja dobre plemenske živine je ena prvih dolžnosti umnega gospodarja. Ta to j a pa zahteva skrb za krmo, gnojenje, 'dobro pasmo in pravilno rejo. O vsem tem omenimo le nekaj misli.
a) Pridelovanje krmo je prva dolžnost kmetova, ki sc peča z rejo živine, te je količkaj suše, začne spomladi sena primanjkovali. Čudno je to, ko imamo v primeri s številom živine toliko sveta. Kdor je hodil večkrat po naših gorah, je zlasti na Dolenjskem opazil, da dobra tretjina skoro nobenega užitka ne donaša. Debelo drevje so izsekali, oslaJo je le grmovje ali pa gozdna trava, ki sc v slučaju potrebe kosi. In ta svet, kjer so poprej drevesa tisočletja bujno rastla, ima dobro in rodovitno Kemijo. Z malim trudom bi se dalo grmovje posekati in napraviti najlepša starina, kakor se imenujejo gozdni travniki, ki sc le enkrat kose. Na Gorenjskem jim pravijo rovti. — Ko so letos nekateri tej starini pognojili, so z začudenjem gledali, ko jc bilo žc prve košnje toliko, kakor jc poprej v dveh lotili niso nakosili. Še otava obeta zdaj prav obilni pridelek. Čudno jc pa, da do zdaj šc resno poskusili nismo ta rodovitni svet z gozdno travo pridobiti gospodarstvu in pomnožiti njegovo rodovitnost. Res primanjkuje povsod ■ljudi, toda za take važne gospodarske opravke bi sc moral čas vendar dobiti.
Nadalje jc gotovo, da se dosedaj niti en odstotek vse gnojnice od živine nc porabi za gnojenje. Kako škoda jc denarja, katerega naši kmetje vsako leto na pijači zapravijo! Skupno jc tega idenarja gotovo nekaj milijonov. V resnici sc pa na kmetih trpi še večja škoda vsled zgubc gnojnice, kakor kmetje celo leto zapijejo. Če vpoštevamo vso živino, bi bila gnojnica naše dežele vredna najmanj 10 milijonov kron, to se pravi: Ko bi naši kmetje porabili
prav vso gnojnico za gnojenje, bi bili pridelki več kakor za 10 milijonov kron več vredni. Ali se nc pravi to neumno zapravljati pri naši revščini?
b)	Imeti bo treba večjo skrb za travnike, pravilno trebi jen jc in gnojenje, o čemer bomo ob drugi priložnosti kaj več govorili.
c)	Zaradi pasme so si pa veščaki in gospodarji pri vsakem razgovoru precej v laseh. — Veščaki pravijo, za Gorenjsko mora biti pisana, za Dolenjsko siva, za Notranjsko in ljubljansko okolico simendolska pasma, da se bo živina po barvi in telesu zenačila, kar lepo vpliva na oči in bo vsak kupec vedel, kakšno živino kupi v tem ali onem kraju. Brez določene pasme je pravi napredek živinoreje nemogoč. Kar manjka domači pasmi, naj se s tujo krvjo izboljša; bike bo treba od drugod dobiti.
Kmetje pa pravijo, da .je tista živina zanje najboljša, katera jim največ nese. Če ima kmet na Dolenjskem pi-sanko, katera mu daje na dan 20 litrov mleka, je nc bo zamenil za sivo volov-ko, ki ga šc 10 litrov dnevno nima. Saj imamo živino le zaradi užitka. Nahajajo sc pa pri najboljši pasmi živali, ki niti krme niso vredne. Dobe so pa tudi dobre mlekarice in rastne živali. Teh nobeden pameten gospodar ne bo opustil, če mu tudi stokrat rečeš: »Za Dolenjsko ni pisana živina«. — Vprašanje pasmo sc sploh nc bo rešilo od učenih gospodov s silo, ampak od kmetov, ko bodo videli, od katere živine imajo največ čistega dohodka.
Kaj bi rekli, ko bi kdo začel učiti nov nauk: Lahi imajo črne lase, torej črnolasi niso pravi Slovenci. Belkaste ali rdečkasto lase imajo Nemci, torej za rdečkarje ali belce ni prostora med nami. Mi vemo, da so črnci in rdečkarji ravnotako dobri, kakor kostanjevi Slovenci. Nc gre se za barvo, ampak za druge lastnosti.
d)	Da bo pa živina dajala res velik vžitek, se mora tudi pravilno rediti. Ni zadosti krmo kar valiti, ker je krmlje-
nje tudi umetnost in spretnost. Pri pre-šičiii in teletili pa lahko opazujemo prav velike napake reje. Ko se tele odstavi, dobi nekaj boljše otave, včasih kak zrezani krompir ali malo otrobov na rezanco, navadno pa krmijo le pusto seno in rczanico.
Kako naj napravi žival pri tej be-raški krmi močne kosti in zdravo kri. Stisnjeni hrbet, velik vamp in mala rast so bistvena znamenja takega krmljenja. Daj mladi živini precej, ko jo odstaviš, zadosti ovsa, ječmena ali posnetega mleka. Kdor ne more ali ne zna dobro rediti, naj raje rejo opusti. Pri slabi reji je gotova izguba. Mlada žival in mladi otroci potrebujejo zadosti močne hrane. Brez tega zaostane rast in se ne da pozneje več popraviti.
e) Po pravici se priporočajo v zadnjem času vedno bolj pogosto pašniki. Še najboljše bi bilo, da bi vsak gospodar odločil nekaj sveta za stalni pašnik, kjer bi se živina skozi celo leto pasla. Svet se na ta način izboljša, živina pa zdrava in močna postane. Nekateri posestniki so letos spomladi popasli tudi travnike. Rastline, katerih živina ne mara, so pokosili. Seno je bilo za kak teden bolj pozno, toda še skoro lepše, kakor drugod, kjer niso pasli. Krave so imele toliko mleka, kakor še nikdar poprej. Treba bo tudi to poskusiti.
O važnosti in potrebi skupnih pašnikov za mlado živino ni treba več govoriti, ker jc zadeva zadosti znana. Kjer imajo kmetje veliko polja, se pritožujejo, da imajo premalo gnoja, ko bi oddali mlado živino na pašo. Deloma je ta ugovor upravičen. Ako pa napravijo gnojno jamo in rabijo nekaj umetnih gnojil, jim bo tudi na polju šc lepše rastlo, ker bodo boljše gnojili.
Slišale so se tudi pritožbe, da telice in krave, ki pridejo iz pašnikov, ne ostanejo rade oplemenjene. Jc nekaj resnice na tem. Če je bila tvoja telica dolgo v zdravem gorskem zraku in tam poljubno skakala in se pasla, doma jc vedno zaprta v hlevu in mora celo leto
gi
mirno stati pri jaslih, je čisto naravno, da to na kri in vse življenje vpliva. Saj tudi človek, ki je prej veliko hodil ali veliko delal, pa naglo opravilo spremeni in mirno delo v zidov ju začne, kmalu opeša. Le iz tega se mora razlagati, zakaj kmečki ljudje v mestih tako bledi postanejo.
Pri živini je ravno isio. Skoro tretji del /,ivine, ki pride iz planin v dolino, se ne da oplemeniti. Če torej dobiš dobrega bika ali telico iz pašnikov, jim moraš preskrbeti zadosti gibanja, torej domačo pašo ali gibanje na prostem vsaki dan vsaj kake pol ure. Če lega nočeš ali ne moreš, je boljše, da živine sploh na pašnik ne daš. Tudi za molzne krave jr> paša in gibanje neobhodno potrebno.
Svinjaki.
Med našimi domačimi živalimi so bili dosedaj gotovo največji reveži prašiči. Zapirali srno jih v tesne in temne svinjake, kjer so poleti v blatu i rt smradu po zimi pa v strašnem mrazu čakali noža. V zadnjem času so naši slovenski gospodarji prišli do spoznanja, da dosedanja oblika svinjakov nikakor ne ustreza in zato se ravno sedaj po eeli deželi svinjaki prav pridno popravljajo, oziroma na novo zidajo.
Vsak kmetovaler nima človeka, da bi mu pri tem popravilu svetoval, sam pa tudi nihče vsega ne ve, zato sem sklenil, v »Našem kmečkem »lomu« razložiti, kakšni naj bodo svinjaki.
Povedati moram naprej, da ni pametno, če navadni gospodar zida krasno in dragocene svinjake, v katere jo zazidal cel kapital. Kdor je toliko bogat, da zida lahko krasno stavbo zn «vojo pujse, naj jo zida v božjem imenu; navadni krnet y»n ho zidal kar mogoče poceni in napravil le to, kar je najpotrebnejše.
Svinjak bodi poleti hladen, pozimi gora k, zadosti svetel, suh, zračen, prepiha ne sme biti v njem. Narejen mora biti tako, da se v njem z majhnim trudom in hitro lahko krmi, kida in na-stilja. To je vse in kolikor ceneje so to doseže, toliko bolje. Ni slabejfioga za prašiče, kakor če morajo hiti v hlevu, ki jo vlažen, mrzel in zaduhel. Žival ne more ostati niti zdrava, kaj šele da bi se redila in uspevala.
1. Loga.
Če lo moreš, obrni svinjake proti solncu, torej proti jugu ali jugovzhodu, da bodo svetli in gorki. Kadar zidaš na novo, postavi jih na suli, bolj vzvišen prostor, da bodo stihi.
2. Teknll&če.
Pri vsakem svinjaku mora biti prostor, kamor se prašiči na prosto spuščajo. Naši dvori ali gorice pri svinjakih so vsi premajhni. Tekallšče naj bo vsaj dvakrat tako veliko, kakor je mera celega svinjaka. Obrnjeno naj bo proti solncu. Tekališče je za prašiče naj« 101
večjega pomena. Napravi prašičem zadosti veliko tekallšče, tudi če ti je tre-ba v ta namen dati kos najboljše njive ali vrta; škoda se ti bo bogato povrnila.
3. Velikost.
Prašiče denemo v posamezne oddelke ali koče v svinjaku. Navadno imamo po dva velika prašiča v enem takem koču. Prostora rabijo prašiči do enega leta pol do t nv, nad eno leto stari 1 nv,
prašiča s prašički okoli 4 nv; torej je najpripravnejSa mera za koče dva m dolžine in nekako toliko širine. Pod. 1. kaže svinjak v tlorisu, to je, ako ga od zgoraj na tla pogledamo., Skozi vrata so pride na hodnik, ki je širok 1 m in sega po celem svinjaku do drugega konca. Na vsaki strani hodnika so po trije koči, dolgi po 2 m, široki po 1 m S10 cm od zidu do vrat. To je torej načrt
imeti. Tloris pod. 1. kaže, da jo svi njak znotraj dolg P> m, širok 5 m 20 eni, z zidom vred pa dolg 6 m 90 cm, širok 6 m 10 crn.
4.	Visokost.
Svinjak bodi vi^ok vsaj 2 m 20 eni in ne nad 2 m 80 cm. Kolikor višji ii> hlev, toliko boljši zrak je v njem, jo pa tudi zato bolj mrzel in zidava bolj draga. Če moreš poskrbeti za dobro prezračevanje, tedaj lahko narediš bolj nizok svinjak. Na pod. 2. vidimo isli svinjak v prerezu po dolgem in tu so pokaže, da je svinjak visok od tal do stropa 2 m 50 cm. Ta višina je za .svinjake najbolj primerna.
5.	Razvrslitev.
Posamezni koči so lahko razvrsle na različne načine. Kdor ima za svinjak ozek in dolg prostor, bo uvrstil koče v eno vrsto, drugače pa v dve vrsti, kar je najbolj pripravno, ker so korita ob obeh straneh hodnika. Kdor ima veliko prostora in hoče prav snažno svinjake, bo napravil hodnik za krmo posebej in hodnik za gnoj posebej. To pa jo že precej drago, potrebno pa tudi ni. Naša pod. 1. kaže samo en hodnik, po katerem sc krmi in kida. Vrata so samo dvojna, na vsakem koncu hodnika po ena. Veliko vrat svinjak pozimi močno ohladi. Videl sem nove svinjake tako narejene, da ima vsak koč svoja vrata na prosto, torej kolikor ko-Čev, toliko vrat. Dotični gospodar pravi: Iz takega svinjaka je hitro skidano. To je že res, toda če kidaš na drugo stran, namreč na hodnik, boš ravno tako hitro skidal in če zapelješ na hodnik samo-kolnico ali kak drug voziček in zmečoš nanj gnoj in ga odpelješ iz hleva, boš

■ /
Podoba št. 2: Podolžni prerez.
svinjaka, kakoršnega bi rabil pri nas srednje močan kmet, ki redi 10 do 12 velikih prašičev. Prav je, da si vsak gospodar napravi tolik svinjak, da ima raje en oddelek več kakor premalo. Prigodi se namreč lahko, da katera žival zboli in jo je treba posebej dejali, ali pa da imate dve svinji obenem mladiče in morati zopet vsaka svoj poseben koč
ravno tako hitro skidal. Pa boš imel pozimi gorke svinjake. Če pa je pet ali še več vrat, pa skozi vsaka posebej kidaš, potem bodo posebno mladi prašiči od mraza trepetali, predno bo skidano.
6. Tlak.
Kakor pri hlevih sploh, tako mora biti tudi v svinjaku tlak, ki ne prepu-
Podoba št
šča gnojnice. Na tlorisu pod. 1. sc vidi ob strani hodnika ob koritih ozek jarek za gnojnico. Ta jarek se šc jasnejše vitli na počesnem prerezu pod. 3. Zraven korit jc risana v tleh mala zareza, ta pomeni 10 cm širok in 8 cm globok jarek za gnojnico.
Tlak v svinjaku in jarki so najcenejši iz betona in morajo viseti proti jarku 3 ali 4 cm na vsak meter, ravno i ako naj visi jarek kake 3 cm na 1 m na tisto stran, kamor naj gnojnica odteka.
Ker pa je tlak iz betona sam ina sebi posebno pozimi premrzel, moramo nanj položiti tlak iz smrekovih desk, pa ne čez cel svinjak, ampak ena tretjina naj ostane nepokrita. V tlorisu pod 1. se vidi tretji del vsakega koča; zraven korita je nepokrit, dve tretjini pa pokrivajo deske. Kako naj se ta lesen tlak zbije? Poskušal sem že na vse načine. Dejal sem deske na remeljne, na 10 cm 'debele obrezance, pa prvo kot drugo je bilo nerodno. Najboljše je deske položili kar po tleh in da ne gredo vsaksebi, sc skonca zraven desk položi remelj in sc skonca nanje pribije. Tako pride ta remelj zraven desk, ne nanje, in vse je gladko in lično. Če so deske od tal, sc pod njimi nabira gnoj, stelja itd. in kadar se kaka deska pokvari, se naredi luknja, ki je prašičem kolikortoliko nevarna ali vsaj neprijetna.
7. Stene, pregraje in okna.
Zunanji zid mora že imeti 45 cm, ako je iz opeke in celo 00 cm, ako je iz kamenja. Tako zahteva kranjski stavbeni red in to je mogočen mož. Zadostoval bi tudi nekoliko, pa nc veliko šibkejši zid, če stavbena oblast nekoliko zamiži. Sicer pa tenka stena, n. pr. 30 cm, močno prepušča poleti vročino, po-
za izdelovanje cementnih zidakov stane na mestu 100 mark, to je dobrih 117 kron. Kdor ima pesek, si tako opeko z majhnimi stroški lahko sam izdeluje. Rabi se tudi 8 do 10 delov nepresejanc-ga peska in en del portlanda. Ti zidaki tvorijo še bolj suh zid kakor žgani zidaki iz gline.
Stena v svinjaku sc mora 1 m 20 cm od tal ometati in zgladiti s port-lanclom, da je prašiči ne razkopavajo.
1 m. Ravno tako si lahko tudi vse dru-> de mere iz načrta vzameš z metrom.
8. Strop.
Najboljši strop je obokan mod tra-i verze. Traverze smejo biti 1 m 30 cm narazen. V tem slučaju so posamezni oboki med dvema traverzama visoki 13 cm, to je ena desetina prostora, ki jc med dvema traverzama.
Cenejši je strop iz lesa, ampak pred
z\
Podoba št. 4: Fasada.
Pregraje med koči se lahko zidajo 15 cm močne, ali betonirajo okrog 8 cm močne; najboljše pa so lesene in najcenejše. V stebrič, ki nosi vrata, se naredi zareza, istotako tudi v steno. V te zareze se pa vtaknejo deske, ki naj segajo 1 m 20 cm od tal. Toliko visoka naj bo tudi pregraja nad koriti in vrata.
Podoba št. 3: Počesni prerez.
zimi pa mraz. Tudi jc zid iz kamenja hladnejši in bolj vlažen kakor zid iz opeke. Posebno suh zid je iz cementne opeke. V (novejšem času se namreč dela opeka za zid iz betona. Tozadevne stroje izdeluje tvrdka Leipziger Ce-mentindustrie, Dr. Gaspary & Co., Mar-kraustfidt bci Leipzig. Najmanjši stroj
Svinjak imej zadosti oken, da je svetel. Pod. št. 2. nam kaže svinjak s tremi okni na vsaki strani. Čc vzameš meter in pomeriš ta okna, boš našel, da so G mm visoka in 8 mm široka, v resnici bodo torej okna 60 cm široka in 80 cm visoka; kajti 1 mm v načrtu pomeni 10 cm v resnici, 10 mm pomeni pa
ognjem ni varen. Vsekako mora bili lesen strop zdolej in zgorej zamaltan, oziroma ometan.
V našem načrtu pod. 2. pa jc risan strop iz bakule. Smrekovi tramovi, 25 cm močni, so položeni na zid 40 cm narazen. Na te tramove se nabije bakula, to jc iz smrekovih remeljčkov pletena mreža, katero izdeluje tvrdka Bacula-Werke Bruck a/M. in stane kvadratni meter okrog 80 vin. Ta mreža se zamaha in zgorej z listjem ali peskom zapolni, pa je strop gotov. Ta vrsta stropa je najcenejša.
9. Korita.
Imeli smo do sedaj večinoma lesena korita. Najslabša so, kajti prehitro siegnijejo, prašiči jili glodajo, nerada drže, prašiči ne morejo nobenkrat iz njih vse krme požreti, ostanki krme za-lezejo v les, tam gnijejo, korito se ne da nikdar popolnoma osnažiti. Tako korito je prava zalega kužnih bacilov. Zato moramo reči: ven z lesenimi koriti.
Cementna korita so sicer boljša, pa če niso narejena dobro, posebno znotraj z močno malto zglajena, postanejo raskava, ker kisla jed cement razje. Tudi ta se ne dajo potem do čistega snažiti.
Korita iz kovane pločevine imajo to slabost, da se v njih jed hitro sliladi in jih rada rija prime; boljša so korita iz litega železa.
Dobra korita so iz pocinkane debele pločevine.
Brez dvoma najboljša pa so šamosl-na, glazirana, to je nekaka pocinjcna glina, ki postane v ognju žgana bolj trda kakor kamen.
ID
Korito za dva odrasla prašiča naj bo 80 cm dolgo, 35 cm široko in 25 cm globoko; vrh korita sme biti kvečjemu 30 cm od tal. Korito, za mladiče naj bodo visoka kvečjemu 20 cm.
10. Ventilacija.
Pri svinjakih jc prav posebno potrebna priprava, ki »frišen« zrak dovaja in porabljen zrak odvaja, torej nekako prevetrovanje ali ventilacija. Na pod. 1. se vidijo pri oknih v linah štirivoglate luknje. Na pod. 3. so te luknje risane skozi ves zid. Kdor na novo zida, lahko te luknje naredi brez vseli stroškov. Za&no se kakih 80 cm od tal na zunanji strani zidu, gredo skozi zid in vodijo v oknovi špaleti v hlev. Te luknje dovajajo sveži zrak v hlev.
Sredi hleva pa je, kakor sc vidi na pod. 2. in 3., nekak dimnik skozi strop in streho na prosto. Ta dimnik ima dvojno steno in ima znotrej svetlobe 20 cm. Zgorej se narode vanj vratica, da se ves dimnik včasih lahko zapre. Ta ima namen, porabljeni in pokvarjeni zrak iz hleva odvajati. Tak-le hlev je sicer bolj drag, pa prav izvrsten. Žival 1)0 v njem zdrava in vesela in bo dobro uspevala. Pozneje enkrat pa se bomo pomenili o hlevu, ki je poceni, pa tudi zadostuje za naše ščetince.	P.
Pomaranče v Kaliforniji.
V	naših krajih je svet za dobro sadjarstvo in zelenjarstvo zelo ugoden. Dosedaj se je ta dobrota naše zemlje še zelo malo izrabila. Ljudje si sami ne znajo pomagati, ker pota ne vedo. Manjka jim pa tudi poguma, ko sc vsak pri novih rečeh le izgube boji. Prav lep zgled, kako sc dajo s pametnim ravnanjem doseči najlepši uspehi, nam daje Kalifornija, kjer se sedaj prideluje za 150 milijonov pomaranč. Kalifornija je najbolj zahodna dežela Severne Amerike, ki ima prav vroče podnebje, približno tako, kakor je v Zgornji Afriki in ima prav rodovitno zemljo. Zemlja je bolj peščena, toda zelo rodovitna. Kalifornija je štiride-setkrat večja kakor Kranjska ter ima do 2 milijona ljudi. Veliko ima živine, še bolj znano je pa zlato iz Kalifornije. Prejšnje čase so ga na leto za 300 do 400 milijonov v enem letu nakopali; zdaj pač nekoliko manj, pa še vedno veliko. V Kaliforniji se dobe drevesa, ki so pet do devet tisoč let stara in čez 100 m visoka.
V	tej deželi so začeli v zadnjem času prav uspešno pomaranče pridelovati. Neki posestnik jc poskusil v primorskem kraju z velikimi težavami ta drevesa zasaditi. Skozi 30 let si je prizadeval udomačiti to lepo drevo v domači deželi. Posrečilo se mu je in zdaj gleda sadove svojega dela v po-vzdigi celega okraja.
Pomaranča ni prej rastla v Kaliforniji. Dobiti so morali sadike iz Brazilije več kakor 2000 ur daleč. Ko so 12»
imeli dobra drevesa, so jih posadili. Vse se je prijelo, toda težave so sc šele začele. Hastla je pač v peščenem svetu notranje dežele, toda v primorju jini prijalo. Morali so precej od začetka zelo gnojiti z umetnimi gnojili in drevesom vedno namakati. Počasi so se gospodarji navadili na to gnojenje m napajanje, ki zdaj kaže najlepše sadove. Drevesa dobijo jed in pijačo, da morejo dobro rasti, v vodi in natančno določenih umetnih gnojilih. Skoro neverjetno se nam zdi, koliko umetnih gnojil se za pomarančni vrt porabi. Za 2:55 ha, to je 4:4 orala ali 25 mernikov posojanja da gospodar v enem lotu 2100 do 3000 K za umetna gnojila. Za vodo pa še posebej 770 K, ko poleti vedno vode primanjkuje. Amerikanee se ne vstraši ne slabe zemlje, ne suše. Vrta in vrta, dokler se nazadnje dolar ne prikaže.
Ko je drevje začelo poganjati, so sc tudi sovražniki oglasili. Bela uš jim je vse uničila. Kakor hitro se je listič na pomaranči pokazal, precej so uši padle po njem.
Mislili so že vse opustiti, ker proti temu škodljivcu niso imeli orožja. Ko je pa šel strokovnjak Kobcle leta 1880. v Avstralijo na razstavo, so ga gospodarji tistib vrtov, kjer so bile pomaranče nasajene, naprosili, naj poizve, če nimajo tam kakega pripomočka zoper bele uši. Kobele je res našel malega hrošča, ki leže svojo zalego v ličinke bele uši. Toda kako spraviti hrošča tako daleč? Nazadnje se je vendar posrečilo celo skladišče teh malih živalic naloviti in v Ameriko spraviti. V par letih so hrošči uši popolno končali. To vam je bila zmaga pomarančarjev!
Po beli je začela nagajati rdeča uš. Tej niso mogli hrošči do živega. Pomorili so jih vendar s strupenimi plini. V male balončke so stisnili strupene pline. To balončke obesijo nad drevesa in iztisnejo. V 10 urah so vse uši proč, ne da bi drevesa kako škodo trpela. Kako dobro bi bilo, ko bi še pri nas imeli kake učenjake, ki bi nam uničili gosenico na repi ali zelju, ki večkrat vse končajo. V Kaliforniji plačajo gospodarji za pokončavanje škodljivega mrčesa na leto 4 milijone kron. Rastline so začele dobro rasti in lepo roditi. Toda kako in kam prodati? Začetkom so delali zelo površno. Sadje so kar potrgali in pometali v jerbase. Prišlo je na postajo vse nagnilo. Zdaj vsak sad posebej lepo odrežejo in zavijejo v posebni papir. Pomarančo do-nejo v posebne stroje, kjer se z raznimi ščetmi (krtačami) prav lepo očistijo. Te ščeti tako na lahko delajo, da bi se še jajce, ko bi se v stroj dalo, ne ubilo. Pomaranče so razposlali po svetu v mrzlih vagonih, kjer je vedno vse skoro zmrznjeno. Vsi gospodarji so napravili dogovor, mi bi rekli kartel, da so dosegli boljše cene in prodajali blago prve vrste.
Zdaj razpošljejo v onem letu 30.000 vagonov pomaranč, ki se pridelajo na 35.000 ha zemljo. Za vse dobe 150 mil. kron. Vsak ha da čez 4000 K dohodka,
to se pravi veliko več, kakor je pri nas vsa zemlja vredna.
Koliko bi se dalo tudi pri nas s sadjem in zelenjavo doseči? S pomarančami seveda ne bomo poskušali, ker jc v naših krajih zanjo premrzlo. Toda boljše sadje, posebno črešnje, ki na Dolenjskem tako lepo uspevajo, hruške, jabolka, jagodo in razno vrste zelenjav nam bi vsako leto prav lahko prinašale na tisoče in tisoče dohodkov.
Po kateri poti pridemo do tega? Za kaj tacega morajo hiti najprej razumni in podjetni ljudje. Naj taka čenča, ki se povsod le zgube in smole boji, vidi tudi najboljše uspehe, ne bo sam nikdar začel, dvigniti se mora gospodarstvo po možeh, ki si kaj upajo in vse natančno preštudirajo.
Zraven mora priti res strokovnja-ški poduk izkušenih mož. Nekateri l i radi učili, ki sami še niso nikdar sejali in še nikdar nobene živino redili, ('.e je učenost brez lastne izkušnje pridobljena, malokdaj zaleže.
Začeti je treba. Kdor je pa začel, naj si napravo ogleda drugod, popra-ša po mestih, kakšno blago se rabi in potem naj sam najprvo v malem posnema. Stroškov in potov se no sine bati, kdor hoče kaj velikega doseči. S samim sadjem bi si lahko vsako leio na tisoče pomnožili svoje dohodke. Ko bi drevesa še dobro gojili in jim gnojili, bi bili uspehi kmalu očiti.
Rastline za zdravje.
Skoro vsak ve, kako draga so zdravila. Znano je tudi, da se nekatere rože prav dobro lekarnam ali droži-stom prodajo. Toda nabiranje po planinah in rovtih je zelo zamudno in sc ne more dobro izplačati. Zdaj so začeli take rastline po navodilu zdravnikov v večjem pridelovati. Vseučiliščni profesor dr. Viljem Mitlachcr na Dunaju priobčuje popis, kako se morajo gojiti tako rastline v »Zoitschrift fiir da* landvvirtschaftliche Versuchsvvosen in Osterreich« 1911, 12. zvezek. Priporoča 70 rastlin, katere rabi zdravilstvo. Najboljše je ono samo pridelovati, ali jih tudi nekaj več poskusiti, preveč pa ne, ker se potem vse zmeša. Uspehe b<» dosegel le tisti, kdor se da natančno podučiti o dotični rastlini, njenih lastnostih, njeni setvi in rasti. Seveda se ne da vsega iz knjig naučiti. Najboljše bo, če si vsak, ki bi hotel tak zavod1 osnovati, osebno ogleda napravo v. Korneuburgu, za kar se dajo pojasnila na Dunaju, II, Trunnastrafie 3. Osnovan jc posebni odbor, ki daje pojasnila: Komite zur staatlichen Forderung der Kultur von Arzneipflanzen Osterreich. Večina je takih rastlin, ki se dajo dobro gojiti le na malih parcelah. Pri nekaterih bi se pa lahko tudi v večjem poskusilo. — Odbor daje tudi pojasnila, kako se te rastline spravlja; jo in prodajajo, določi navadno tudi ceno, kolikor sc da sploh doseči.
Dotični odbor namerava v Korneu-burgu posebne tečaje v ta namen prirejati, da se oni, ki imajo za to lepo panogo gospodarstva veselje, dobro podučijo in sami izvežbajo.
Pri nas imamo veliko število ljudi, ki imajo za vrtnarstvo posebne zmožnosti. Ali bi ne bilo mogoče, da bi šel kdo na isti tečaj, če ne letos pa drugo leto in potem poskusil to zelo dobičkonosno panogo gospodarstva doma vpeljati? Nekatera dekleta bi bila kakor nalašč za ta važni posel. Treba je razumnosti in natančnega dela.
Ovčič pri kravah.
Ni skoro gospodarja, ki bi sam ne skusil, kako slabo vpliva problajenje vimena pri kravi na množino mleka in splošno zdravstveno stanje. Ta bolezen se pri nas imenuje ovčič. Kmet še sam ne ve, kako je krava zbolela. Z žalostjo opazi, da je vime poslalo trdo, posebno zadnji del je'večkrat popolno okarnenel, mleka je malo in še to je bol j slabo. Navado imajo, da tako kravo kadijo z izpraženim ovsom in ji vime stiskajo bolj visoko, da se vsaj malo omehča. To sredstvo nekoliko vselej pomaga.
So bolj pa moramo paziti, da sc bolezen sploh začela nc bo. Kako bi se pa mogla zabraniti. Dolgo se je mislilo, da dobe kravo ovčič vsled prepiha, sedaj se je pa dokazalo, da navadno mokro ležišče provzroči prehlajenje vimena, da more ovčič nastati.
Čc jc slelja mokra in mora žival na tej mokrini ležati, se vime prehladi, oteče in krava ima ovčič z vso nadlež-nostjo in slabimi posledicami. Izmed vseh slučajev ovčiča jih je gotovo velika večina nastala vsled mokrega ležišča. Še slabše je, da ležijo živali na tleh, ki je z gnojnico že dolgo napoje-na in še sedaj mokra.
Skrbi torej, da se gnojnica vedno dobro odteče, gnoj vsak dan vsaj dvakrat odstrani, pa sc nc boš nič več pritoževal, da imajo krave ovčič.
Mnoge krave zaradi tega šc poginejo, še več jih pa na enem ali tudi dveh seskih ogluši.
Tržni pregled.
Pomanjkanje denarja jc vedno večje. Državne obveznice so padle na 87 55. Ker so tujci pobrali svoj denar pri nas in se domače tovarne vedno bolj razvijajo, hočejo ves denar banke nase potegniti. Na deželi pomanjkuje denarja za potrebno izboljšanje gospodarstva. Na Ogrskem je še hujše, kakor pri nas. Tam je zveza domačih posojilnic vsled poneverjenja prišla ob velike svote. Že pred ni bilo denarja, zdaj ie pa res sila
velika, ker domače hranilnice nimajo denarja, da bi posodile kmetom na žito, kakor druga leta. Uredili so žitno kupčijo prijatelji ljudstva, da so dali plemcnilašu in kmetu, ki sta denar rabila ])o leti, nekaj na žilo, katero so potem kmetje prodajali pozneje, kadar je bila najboljša priložnost. To je pa jude na borzi, ki niso mogli več striči kmeta po prejšnjem načinu, bolelo. Sklenili so letos porabiti ugodno priložnost. Povsod, kjer imajo bogatini svoje akcije, so se izkazali karteli, zakaj bi jih ne porabili kot močno zvezo, ki naj prisili kmete ceno prodajati.
Budimpeštanski mlini so torej sklenili, da jeseni skozi nekaj tednov ne bodo nič mleli in ne bodo sprejeli nobenega naročila za jesensko moko. Kmetje, ki ;)0 vedno reveži, bodo morali jeseni imeti denar za obleko in obutev, hranilnice jim ne bodo mogle pomagati, žito bo na prodaj za vsako ceno, takrat pa pridejo za borzijance zlati časi.
Račun je dobro sestavljen, pa zna vendar imeli pomoto. Ministrstvo, ki ima na Ogrskem res srce za kmeta, že kuje načrte, kako bi z nekaj milijoni priskočilo na pomoč. Zdaj hoče kmetom še letina pomagati. Naželo se je veliko, toda prva mlačev kaže, da je slab pridelek, cena skoraj ne more pasti.
Vedno bolj sc pa kaže, da jc kmet šc vedno prvi mož na svetu. Po vseli borzah, po vseh tovarnah se povprašujejo, kako polje obeta. Dež, vročina, suša, veter, slana in druge vremenske spremembe vplivajo bolj na denarno stanje, kakor govori vseh ministrov. Če na tujem kmet dobro stoji, bodo tovarne lahko izvažale. Če tovarne dobro prodajo, jc to tutli za kmeta dobro, ker lažje izpeča svoje izdelke. Tovarne pa tudi dobro vedo, da je kmet na domačih tleh šc vedno najboljši odjemalce.
Seveda bo treba počasi gospodarstvo urediti po potrebah sedanje.kupčije. Kar več nese in se lažje proda, bodo pridelovali.
Pri goveji živini se zelo pozna, da so iz Balkana že uvozili določeno množino. Cene gredo zopet naprej.
27. julija je bilo na Dunaju 2797 volov, 757 bikov, 469 krav in 270 bivolov, torej 4203 glave na prodaj. Prodajali so voli (nemške) Ia 103 do 112, izjemno 120, Ila 96 do 102, Ogrske sive Ia 98 do 106, Ila 92 do 96, lila 88 do 90, izjemno 112, rdeče Ia 104 do 146, Ila 96 do 103, I Ila 92 do 95, izjemno 126; gališke Ia 106 do 114, Ila 98 do 104, izjemno 120; bike Ia 104 do 112, Ha 96 do 100; krave Ia 96 do 100, Ila 86 do 94.
Večkrat sem se čudil, kako morejo shajati tovarnarji, ki dajo volom toliko žita in druge drage krme. Zdaj vem tudi to.
Pred kratkim sem si ogledal pita-lišče mogočnega tovarnarja, ki dela iz rži in krompirja špirit. Ima zraven tovarne nekaj čez 300 prašičev in do 400 glav goveje živine. Ko bi naši kmetje tisti hlev videli, bi dejali, da ni mogoče še tretji del živine notri spraviti, kakor
se resnično v hlevu redi. Živina sc druga druge tišči. Ves prostor kolikor mogoče porabiti, da bo več dobička in manj stroškov, jo glavno vodilo. Krave so dajale na leto 3000 do 4000 litrov mleka.
»Kako pa voli pitate?« Bilo je kakih 70 glav krasnih junakov. Dobijo nekaj slame in odpadkov krompirja in žila. Kolikor hočejo, v natančnem redu. »Kako morete pri tako dragi krmi shajati?« »Vidite, te-le smo kupili suhe od graščine po 41 kron, prodali smo jih včeraj po 65. Debela živina ima pri 1 kg žive teže 20 do 30 vin. boljšo ceno. Iz-redi se vol pri najboljši krmi 1 kg na dan, če gre vse po sreči. Tako se pitanje vendar dobro izplača.«
Cena mlečnim izdelkom se zopet boljša. Mnogim mlekarnam primanjkuje letos prav zelo ledu, da težko delajo.
Žitna žetev je skoro povsod končana. Po Dolenjskem je s trn zelo slaba, na Gorenjskem se boljše obeta. — Kakor se zdaj kaže, ne bodo šle cene posebno nazaj, ker imajo sicer na Ruskem prav dobro žetev, v Banatu je pa slabša kakor lani. V Nemčiji so naželi veliko več, na Francoskem jia zopet manj, kakor, prejšnje leto.
23. julija so prodajali na Dunaju j)šenico: novobanaško 24 60—25'30, slovaško 2370 -2410, rž novo 20-40—21, novi ječmen 19- 19 50, oves Ia 23 20 do 23-70, Ila 2290—2334, turšico 18-60 do 19, krompir 7—9. Ker so parobrodne družbe zelo povzdignile zaradi nesreče »Titanica« vozne cene, je postalo tuje žito dražji. Posebno zanimiva je tudi visoka cena krmilnega žita: ječmena, turšice in ovsa. Ker se živina vedno bolj krmi z žitom, bodo za enkrat te visoke cene gotovo ostale. Ker je to žito lažje, ga je tudi težje pripeljati iz tujega, ker zavzema precej prostora.
Sadje kaže izmed vseh avstrijskih dežel najslabše na Kranjskem. Trta je slabo odcvetcla, breskve, marelce, čreš-njc in češplje je mraz vzel. Bati se je še hujšega žganjepitja.
Vedno bolj vsiljivo ponujajo tovarnarji razne umetne zabele, izmed katerih so nekatere naravnost škodljive. Treba sc bo le naših prašičev in svinjine držati. — Ravno tako priporočajo kot neobhodno potrebno razne kavine primesi. Izžgi doma rž ali ječmen, pa imaš ceno primes. Sploh bomo morali biti proti takim vsiljivim priporočilom zelo pazljivi.
Ker je bilo v zadnjih tednih nekoliko bolj suho, je cena sladkorja precej poskočila za 4—5 K. — Vesel napredek se nam pa kaže pri perotninarstvu. Lani smo prodali za 112 milijonov kron jajc. Cena jajcem gre vsako leto naprej. V mnogih deželah so se z veliko vnemo lotili še bolj pospeševati perotninar-stvo. Tudi mi bomo morali ponižno pu-to bolj v čast spraviti in prav znatno pomnožiti število kokoši.
Z velikim veseljem
so pozdravile vse naše gospodinje Kolinsko kavno primes v korist obmejnim Slovencem ker so v nji dobile najboljši kavni pridatek. 'in to je veliko vredno, kajti le z dobrim kavnim pridatkom se da napraviti res dobra in okusna kava. Dobra kava je pa za marsikatero našo gospodinjo pol življenja. Vzemite ji kavo - pa ste ji vzeli to, kaj najraje pije. Če ji pa znate svetovati, kako bi si svojo priljubljeno kavo izboljšala, pa ste se ji
neizmerno prikupili.
Kolinska kavna primes bi ne smela manjkati v nobeni slovenski družini, kajti ona je tisto sredstvo s katarim se kava prav znatno izboljša. Dobi izvrsten okus, prijeten vonj, in lepo barvo - same dobre lastnosti brez katerih si dobre kave kar mislite ne moremo. Kava, ki ima take lastnosti, se mora vsakemu prikupiti, in celo največji izbirčnež jo rad pije. Te lastnosti pa - to poudarjamo še enkrat - dob. v največji meri kava samo po Kolinski kavni primesi.
Še eno veliko prednost ima Kolinska kavna primes v korist obmejnim Slovencem, in sicer to, da je pristno domače blago in na prodaj - kakor že ime pove — v korist obmejnim Slovencem. Kdo še ni slišal imena .Slovenska Straža?" In kdor ga je slišal, tudi ve, da vrši »Slovenska Straža" važno narodno delo, delo za obmejne Slovence. Pri tem delu bi jo morali podpirati vsi, ki jim je na tem, da si obmejni Slovenci, ki jim preti narodni pogin, ohranijo svoj slovenski jezik. Podpirati ,.Slovensko Stražo" je narodna dolžnost vsakega Slovenca. Zgodi se to najložje na ta način, da kupujemo blago, ki je na prodaj v korist obmejnim Slovencem. In tu zavzema odlično mesto ravno Kolinska kavna primes v korist obmejnim Slovencem.
Našim gospodinjam torej prav toplo priporočamo, da dosledno povsod zahtevajo in povsod priporočajo Kolinsko kavno primes v korist obmejnim Slovencem, ki je najboljše in pristno domače blago te vrste
Kolinsko kavno primes v korist obmejnim Slovencem spoznaš po tem napisu in pa po tem, da je na vsaki škatljici pritisnjen pečat »Slovenske Straže".	_'
BI Edino slov. narodno podjetje ! £5
COMAX molori na petrolej
Najcenejši obrat.
Komanditna družba
EacVtrlch & Co.
tovarna za motorje DUNAJ XIX 0,
lleiligcnsismsrstras. 13 je. Najitar;j.a Specialna tornra monarhije za diotaklne motorje na surovo elje.	_
lahke, prožne hoje. Nobene utrujenosti več. — Trpežnejše od usnja. Pristni
kavoug-podpefmki
Dobiva se v vseh zadevnih trgovinah. 2082 5
Kri!
redilno pomočke. Prihrani 50 % pri denarju v gospodinjstvu. — To
dosežejo, dobe tisti, ki namesto kave, čaja, kakava, slad. kave, puro-a, somatose, sana-
togen-a, rcdilnih soli, mesnih izvlečkov, zaljeteza juho, moke za otroke itd., pijo: ClnJ;«" to je dr. pl. Trnkdzvja sladlli ti\ „uluUIII
Prihrani se pri mleku in sladkorju. Prekosi
Zdravje!
resno vest izpričujejo poverjena zahvalna pilil0 nnihranto I Bma-— Ovitki po v* wio-
UU 0 |JI lili (Ulita ! prama stanejo 50 vinarjev.
Zahteva naj se tudi pri trgovcih. — Sladni čaj | so ne sme zamenjati z manj • vredno sladno kavo! *„%*»
GLAVNE ZALOGE: v Ljubljani lekarna Trn-koczy (zraven rotovža); na Dunaju v lekarnah Trnkoczy: VIII., JosefstadterstraOe 30; III., Radetzkypiatz 14; V., Schonbrun-nerstralle 109; v Gradcu: Sackstratle 3.
Tovarni štedilnikov H, Koloseus, Wcls, Zg. Avstrijsko,
Po dobroti in kakovosti neprenosljiv železni, emnjllranl. porcelanasti šteddnllii Imkor tudi iz majolike za gospodinjstvo, hotele, restavracije 1 d Nafrti zh kuhinje nn paro, plinove Štedilnike, irske peCi za trajno kurjavo. Dolnjo se v vsaki železni trgovini, kjer ne, se pošiljajo naravnost
Zahtevajte ___
„Izvirne Koloseus - šte-dilnike"inz -
vrnite slabejše Izdelke. 3973 Ceniki zastonj.

_ v Celovcu, Velikovška cesta št. 5. -
Podpisani voditelji, i Hotela Trabesinger •• vljudno i poroAatu vsem velcii-ni''iiirn slovanskim in slovan-1. gostom, ki prcnočupio ali zn >■••■ časa ostanejo v IYIo\ V hotelu »e dobe le|ie snažne sobe po primerni eeiu. I I se izborim kuhinja in zajaim-cnn pristna in dobra vin.. • slovanskih goric Na ras po laao .i" tudi kegljišče poleg sen,'natega vrta V hotelu Trabesinger dobile v-ak j,ose! no pa v sredah, prijetno slovnsko družbo ^ I nem času pričakuj«- na kidodvoru gostov domači omn;; Slovenski romarji ln romarlce, ustavljajte se aanio v edino slovenski gostilni „Hotel TrnlicsinBer" v Golovcu, kjer boste vedno dobro postroženl. Za mnogobroien obisk sc toplo priporočata vodi' ; bolela	Lojzlka ln Pepca LEON
211H
Naročajte sobotnega »Slovenca'
S. Benisch
Najboljša češka tvrdka.
Cgiio posteljno perje':
1 kg sivega, dobrega skubije-nega 2 K ; boljšega 2 b 4". prima polbelega 2 K Ho; belega 'I K ; belega puha S K W; t kg Izredno finega, anežno-belega, akubljenega b K 'i". K K ; 1 kg puha f> K, 7 b ; belega piihn t" K ; najfinejši prani' puh 12 K. - Pri 5 kg »e poSlje franko.
Dovršene napolnjene postelje
iz zelo gostega rdečega, modrega, belega ali rumenega nanklng-Blagn, I pernica 180 cm dolga, 120 cm široka z 2 blazinama, vsaka no cm dolga, cm široka, napolnjena z novim, sivim, zelo trpežnim, puhastim posteljnim perjem 16 K ; a polpuhom 2«,' K ; s puhom 2'1 K ; posamezne pernice 1" b. 12 K, 11 K, 16 K: blazine 3 K, 3 K 50, 1 K ; pernloe 200 cm dolge, 1*> cm široke, K 13, 11 K 70, 17 K 8», 21 Ki blazine 90 cm dolge, 70 cm široke, t K 50, 5 K 20, 5 K 70; spodnje pernice iz motnega, pnsnstega gradla, 1E0 cm dolge, Hf c[™ široke, 12 K 8o, 11 K so. Pošilja proti povzetju od K višje Irauko, Zamena dovoljena, za nepovoljuo denar uazai.
Cenik zastonj ln franko.	2201
S. BENISCH, v Dešenici štev. 71, Češko.
Gospodinje!
Pozor! 1
Ne kupujte presnega masla ali nadomestila zanjo, dokler	—.
niste poizkusile slovite, splo.šho znane, svetovne znamke	D
BLHimsc^Einia	si
„UNIKUM"	i
,1111^131X1* ni rastlin-
ska margarina.
.UniKUBDI' -iSIS®
stojše goveje obistne tolšče z visoko pasterizirano smetano, ima torej največjo re-dilno vrednost in jo resnično zdrav.
.iiniH!^-
stejšl naravni izdelek.
,U?IIKUm'ia 50 "/o
cenejši od navadnega pres-
nega masla in zajamčeno mnogo izdatnejši nego to.
SamoBBaiissschsf-nou »liniHUnr jo
resnično edino in pravo
nadomestilo za presno maslo, ki daleč prekaša vse doslej hvalisano.
izdelovanje BlaimsclieiDa
m
,-----------je varovano
s stalno državno kontrolo in je to razvidno na vsakem zavitku.
Cenjena gospodinja!
Ne dajte se torej begati od drugih oglasov in rabite za nadomestilo presnega masla za
i P«*""!* pr.ie.iie kMaaje
Bi
samo
Blalmscheina ,lSnikum' margarino 0
Dobiva se povsod. — PoizkuSnje gratis in franko.
Združene tvornice za margarino in presno maslo, Dunaj XIV. Q
Izjavljam,
da je potrebno v vsakem gospodinjstvu zanesljivo razkuževalno sredstvo. Za čiščenje ran, turov, za odvrnite v infekcijoznih bolezni, V svrho desinfociranja ob bolniških posteljah ter preprečenja slabega duha ter potenja nog- je steklenica
kot desinfekcijsko sredstvo priznano najboljše. Dobiva se z vporabnim navodilom v vsaki lekarni in drožeriji po 80 v izvirnih steklenicah. Ljrsoform toaletno milo t K komad. 206 52—1
Leposlovni mesečnik
stane za celo teto K 10'— Naroča se v Ljubljani.
Vsled druž. raz- Irnnniin nnrnctim v zelo promet-mer se proda hI uSIIU |lUdUillll) nem kraju na Gorenjskem. Obstoja iz hiše z gostilno, gospodarskih poslopij, njiv, travnikov in gozdov. — Proda se vse skupaj ali posamezno. Kje, pove upravništvo Domoljuba pod št. 2279
Zahtevajte gasfonj ^Tiii1!cen*
mlatilnice
s tečaji z obročnim mazilom za ročni obrat z vitli in motorji.
Res lepa je cerkev, veža, kuhinja lc tedaj, če ima ličen in
trpežen tlak
kakoršnega izdelujeta v mnogih vzorcih	1712
ZHJEC & HORN v LJUBLJANI
Izdelovanje stopnic, cevij. - Asbestni škrilj „ZENIT".
vit le (lepeljne)
za vprežne živali, I osilne stroje za r.eiio, detelio 2ito, stroje za obračanje sena, gr Dlje-nje sena Iti žita, za čiščenje žita, trl-erje, za ruienje koruze, slamorez-nlce, reporezniee, mline zn debelo moko, kakor tudi vse drnn; kmetjske slroie najnovejšega z darili odi. sestava
lov« Misli strojev. zelezolim m Mine na paro
ph. Mayfarth & Co., Dunaj I11, Taborsfr. 71.
Ustanovljena 1872. — 1500 delavcev, — Zelo povečana, najmoderneje opremljena tovarna. — Odlikovana z čez 700 darili. Razprodajalci in zastopniki se iščejo.
1367
Potniki v Ameriko
kateri želijo dobro, poceni in zanesljivo potovati, naj sc obrnejo na 22
Simona Kmetetz-a
v Ljubljani, Kolodvorska ulica 26.
Vsa pojasnila se dobe brezplačno.
Iz proste roke se proda
POSESTVO =
2 oralov zemljišča, gospodarskim poslopjem, je živina: 2 konja, 8 glav govedi in 4 prašiči, sploh vse, razen hišne oprave. Posestvu se pravi po domače pri Oraču in leži v Gojzdn pri Tržiču na Gorenjskem. Gena po dogovoru.	22GII
z 4: dalj
Lovske puške
SE
Zid n. Marte
vTrslu, Klica S. Francesco (Mssisi 15,1. nadstr.
sprejema brezposelna dekleta pod streho
in posreduje službe. Rafaelov odsek Marijine družbe sprejema dekleta na kolodvoru in jih vodi v zavod. — Zavod vzdržuje in nadzoruje zveza „ Marijin dom".
Prva borovska orožnotavar-niSka družba
vseh sestav, priznano delo prvo vrste, z najboljšim i strelnim učinkom, pripo-: roča :
družba z omej.
z. v Borovljah t na Koroškem
Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
Adolf Hauptmann-a nasled.
A. ZANKL sinovi
tvornlca barv, lakov in lirnežev
priporoča:	214
olj'nate, suhe, emajlne in lasadne barve, firnež kranjski, Inki, mavec (Gyps) olje za pode in stroje, karbollnej, čopiči itd.
Naslov zadostuje: A. Zanki sinovi, Ljubljana.	Cenik zastonj.
4Vlo
Kongresni trs 19
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
Kongresni (rg 19
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od	/1 ^ /	brcz odbitka, tako, da dobi vlagatelj od
8. do 12. ure dopoludne in jih obrestuje -	"X /4 /O vsakih vloženih 100 K čistih 4 K 75 v na leto.
Rentni davek plačuje društvo samo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7 in pol letih (90 mesecih ali 390 tednih) v tedenskih, oziroma mesečnih obrokih, kakor tudi posojila na zadolžil ice in menjice.
Dr. Fr. Dolšak 1. r.,	Prelat R. Kalan I, r.	Kanonik I. SuSntk 1. r.,
zdravnik v I.jubljani, podpredsednik,	predsednik.	podpredsednik.

vTTJ C

irni
aaamcBfiBCBSS
rrr?
£
■31 ,vjrrr?i____i r
^TOmnfl
Ali hočete vsaj 10 vinarjev na leden žrtvovali za svojo, oziroma za prlhodnjost svojih otrok? Potem pišite ,,Slovenski Straži'- v Ljubljani po knjižico gosp. župnika Haaseja o ljudskem zavarovanju, ki se vsakomur dopošlje popolnoma zastonj.	2156
Razširjajte Domoljuba.
Motorji.
Obratni stroSki 1 konjsko silo.
Motorji na surovo olje In z motnim pritiskom ' od m do 30 M P. I Vi vinarja na uro za
Ležeči ali stoječi motorji na : bencin, petrolin ali bencol:
nd 1—r.o lll>, kakor tudi lokomobll od
2 20 HP. Obratni stroSki 5 6 vinarjev no uro zo konjsko silo.
I. VVAKCHALOVVSKI
Dunaj, III., Paulusgassc 3. — BudapeSla,
VI., Vdci-korut 37. Ugodni plafllnl pogoji. Ceniki In obiski odjemalcev zastonj.
Ifcšgr jfcsr Najboljša in najsijurnejša prilika za šfedenje!	IstaJ

Denarni promet do 31. decembra 1911 čez 82 milijonov kron.
Lastna glavnica K 704.939-27
Stanje »log dne 31, decembra 191 čez 22 milijonov kron.
LJUDSKA POSOJILNICA
registrovana zadruga z neomejeno zavezo	o
Ljubljana, Miklošičeva cesta st. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela ..UnIon" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jili obrestuje po —
11%
brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto.
^fco^^šfnadltubHa^Slai5rik- ^	sto,"i	Podpredsednik. Odborniki:
Breg p B. Karol Kausthega, velepoSkvLjubljani Mati^ta Ko?ar1 sfoRil hSStla-. H,n,t0n Kob1' dpželni ,os,anec' P°ses»lik in treovec' Fran Leskovic, hišni posesti,Tin bfig.jnik »ljudske p<wojiNnice«, Ivan Pollak m^ tovarnar'" Karol Pr n ^^	V H"?.''"-
Gregor Slibar, žup^k na Rudniku	r<>1 Pol,ak' tovarnar ,n p0sestmk v L,ublja"L
Za nalaganje po pošti so poštno - hranilne položnice na razpolaganje. Sprejem* tudi vloge na tekoči ra-čnn ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vredn. papirjev. Menjice se Hajkulant. eskomplirajo.

Kranjska deželna banka v Liubiiani v deže.npm riUAM11 vhod v Gosposki
Obrestuje hra A 1/ O / -----" OeZeifiem OVOrgU- ulici štev.
nilnp vlntfp nn i* /A /ft nnlo L n „..«»,------------... ..	———————
Obrestuje lira J 4/ « / nllne vloge po	V« "/O
brez vsaeega odbilka. Obresti -.e pripisujejo glavnici poluletno. Vloge v tekočem, giro-računu iu na bl-gaini ske lisic po najugodnejših pcg.ijih
Daje komunalna posojila občinam okrajnim in Šolskim odborom ter zdravstvenim A\/ O/- komu-zastojiom v «♦ /2 /0 nalnili zadolžnlcah.	B10
Hipotekama posojila
listih po
4 7* %
zastavnih
Eskomptuje menice denarnih zavodov ni daje lombardna posojila.
,las,ne popllarno - varne komunalne zadolžnlce In zastavne liste.
II ti n ki, je pupilarno varen zavod, ter iam(i zanjo dežela Kranjski^
Uradne ure za stranke vsak delavnik od pol 9. ure do-poldne do 1. ure popoln"^