Hladnikia 43: 89–91 (2019) 89
Notulae ad floram Sloveniae
Orchis simia Lam.
Najdba mediteranske kukavice v osrednji Sloveniji
Finding of a mediterranean orchid species in central Slovenia 
0053/2 Slovenija, Osrednja Slovenija, okolica Škofljice, makadamska cesta med vasi-
cama Pleše in Repče 10 m vzhodno od odcepa kolovoza na severni strani ceste. Leg. & det. 
Tomaž Jakob 25. 4. 2018, določitev potrdila Aljaž Jakob in Nejc Jogan. Foto arhiv avtorja, 
fotografirano 29. 4. 2018.
Konec aprila leta 2018 je na Plešah nad Škofljico Tomaž Jakob našel primerek opičje 
kukavice. Rastlina je rasla ob robu malo rabljene makadamske ceste med vasicama Pleše 
in Repče, približno 10 km jugovzhodno iz Ljubljane na približno 460 m nadmorske višine. 
Rastišče je na strmem južnem pobočju, ki je na tem mestu poraščeno z redkim gozdom. Nad 
cesto je sestoj belega gabra, pod njo pa mešan gozd z listavci, rdečim borom in smreko. 
Spodnji rob ceste, kjer je kukavica rasla, je sestavljen iz 1–2 m pasu očiščene travnate 
površine. Za to površino je rob gozda z grmovnicami. Orhideja je rasla na travnatemu robu 
ceste, tik ob robu gozda, v senci grmovja. V okolici je poleg gozda nekaj obdelovanih površin, 
vrt, večji ekstenzivno uporabljan pašnik in več negnojenih in gnojenih travnikov. V bližnji 
okolici (v krogu s polmerom manj kot 100 m) je bilo sicer tekom leta najdenih še 11 vrst 
orhidej (jesenska škrbica – Spiranthes spiralis, jajčastolistni muhovnik – Listera ovata, rjava 
gnezdovnica – Neottia nidus-avis, dolgolistna naglavka – Cephalantera longifolia, osjeliko 
in muholiko mačje uho – Ophrys sphegodes in Ophrys insectifera, trizoba kukavica – Orchis 
tridentata, piramidasti pilovec – Anacamptis pyramidalis, navadna kukavica – Orchis morio, 
bleda kukavica – Orchis pallens in stasita kukavica – Orchis mascula).
Opičja kukavica je sicer evmediteranska vrsta, razširjena po vsem Sredozemlju, na 
severu pa sega do Velike Britanije v Zahodni Evropi in Madžarske v Srednji Evropi (de Sóo 
1968). V Srednji Evropi jo Hegi (Hegi 1907) navaja za jugozahod Nemčije, jug avstrijske 
Štajerske in zahod Švice (od koder jo navajata tudi Laubner & Wagner 1998), v Avstriji pa jo 
omenja tudi rdeči seznam (n ikLfeLd 1999) za Spodnjo Avstrijo (ki pa ne omeni Štajerske). V 
avstrijski flori je navedeno pojavljanje v Spodnji Avstriji in na Južnem Tirolskem (f iScHer & 
al. 2008). Na ozemlju Avstrije je torej zgolj eno zanesljivo nahajališče, ki morda ni spontano 
(n ikLfeLd & ScHratt -e Hrendorfer 1999) .
V Sloveniji vrsta uspeva predvsem v Istri, kjer je daleč največ najdb, posamični najdbi sta 
še s Krasa in Goriških brd (Jogan & al. 2001, Martinčič & al. 2007). V knjigi Kukavičevke v 
Sloveniji je zavedena tudi še najdba iz leta 2007 iz okolice Senovega na Štajerskem (d oLinar 
2015). Rastišče je bilo podobno kot novo – JV stran griča, na suhem negnojenem travniku 
v bližini grmovja. Žal se na tej lokaliteti zadnjih nekaj let opičja kukavica ne pojavlja več 
(Marina Brinovec, pismo).
Center razširjenosti te kukavice je sicer Sredozemlje (f iSHer & al. 2008, Hegi 1907), 
vendar se pojavlja redko in raztreseno tudi izven mediteranskega območja, od južne Anglije, 

Notulae ad floram Sloveniae 90   
južne Nemčije do Madžarske in južne Ukrajine (de Sóo 1968; Hegi 1907). V okolici Slovenije 
se pojavlja v vseh sosednjih deželah. Najredkejša je v Avstriji z enim znanim nahajališčem, 
za katerega ni jasno, ali je spontano (n ikLfeLd & ScHratt -e Hrendorfer 1999). Na Hrvaškem 
ima opičja kukavica precej nahajališč, predvsem v Istri, na Kvarnerskih otokih, v Dalmaciji; 
na celinskem delu pa v Zagorju, Međimurju in v Slavoniji (nikolić 2015). Vrsta je na hrva- 
škem rdečem seznamu označena za ranljivo vrsto (V) (nikolić 2015). V Italiji je splošno 
razširjena in je na rdečem seznamu (še) ni (r oSSi et al. 2013, Pignatti 2017). Na madžarskem 
rdečem seznamu jo k iráL y (2007) obravnava kot ranljivo (V). V Sloveniji je vrsta ravno tako 
ranljiva (V) (a non . 2002).
Kot mnoge druge vrste suhih, pustih in toplih rastišč, je ta kukavičevka ogrožena zaradi 
izginjanja habitatov zaradi intenzifikacije rabe travnikov ali pa njihovega zaraščanja. Na 
tej novi lokaciji pa jo najbolj ogroža agresivno vzdrževanje cestnega roba – konec maja 
je bil rob namreč agresivno pokošen do zemlje. V okolici je več primernih habitatov, kjer 
druge kukavičevke uspevajo v precejšnjem številu, zato je nadvse mogoče, da je v bližini še 
kak primerek. Dotični habitati so znatno manj ogroženi, saj se na območju opušča gnojenje 
travnikov zaradi težavnega terena, hkrati pa se iz različnih razlogov travnike še vedno 
vzdržuje in se zaenkrat še ne zaraščajo z gozdom.
LITERATURA 
Anon ., 2002: Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. 
Priloga 1: Rdeči seznam praprotnic in semenk (Pteridophyta & Spermatophyta). Uradni 
list RS 12 (82): 8893–8910.
d olinAr , B. 2015; Kukavičevke v Sloveniji, Podsmreka, Pipinova Knjiga. pp. 154–155
f ischer , m. A., K. o sWAld & W. Adler , 2008: Exkursionsflora für Österreich, Liechtenstein 
und Südtirol. 3. Auflage. Biologiezentrum der Oberösterreichischen Landesmuseen. 
Linz. 1064 pp.
joGan n., t. Bačič, B. frajMan, i. leSkov ar, d. naGlič, a. PodoBnik, B. roZMan, S. StrGulc 
krajšek & B. trčak, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne 
in flore Slovenije, Miklavž na Dravskem polju. 263 pp.
j ogAn , n., 2007: Orchis L. In: Martinčič, A., t . WrABer , n. j ogAn , A. PodoBniK , B. t urK , B. 
vreš, v . ra vnik, B. frajMan, S. StrGulc krajšek, B. trčak, t. Bačič, M. a. fiScher, k. 
e ler & B. s urinA : Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Četrta, 
dopolnjena in spremenjena izdaja. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. 757–762 in 
777–782.
Király , g. (ed.), 2007: Vörös Lista. A magyarországi edényes flóra veszélyeztetett fajai. Red 
list of the vascular flora of Hungary. Saját kiadás, Sopron. p. 38.
l AuBner K. & WAgner g . 1998: Flora Helvetica. Verlag Paul Haupt Ber-Stuttgart-Wien. 
1629 pp.
n iKlfeld h. & l. s chrA tt -e hrendorfer , 1999: Rote Listen gefährdeter Pflanzen 
Österreichs 2., neu bearbeitete Auflage – Farn- und Blütenpflanzen. Grüne Reihe 
des Bundesministeriums für Umwelt, Jugend und Familie, Band 10. Verlag: austria 
medienservice, Graz.
nikolić t. (ed.), 2015: Flora Croatica baza podataka (http://hirc.botanic.hr/fcd). 
Prirodoslovno-matematički fakultet, Sveučilište u Zagrebu (datum pristupa: 10. 02. 
2019).

Hladnikia 43: 89–91 (2019) 91
PignA tti , s., 2017: fam. 60 Orchidaceae. In: Flora d’Italia, seconda edizione In 4 volumi di 
Sandro Pignatti 2. Edagricole, Milano. pp. 345–346
r ossi g., m ontignAni c., g ArgAno d., P eruzzi l., A Beli t ., r A VerA s., c ogoni A., f enu 
g., m Agrini s., g ennAi m., f oggi B., WAgensommer r.P., V enturellA g., B lAsi c., 
r Aimondo f .m., o rsenigo s. (Eds.), 2013. Lista Rossa della Flora Italiana. 1. Policy 
Species e altre specie minacciate. Comitato Italiano IUCN e Ministero dell’Ambiente e 
della Tutela del Territorio e del Mare. 54 pp.
de s óo r., 1968: 1. Orchis L. In: t utin t . g., V . h. h eyWood , n. A. B urges , d. m. m oore , 
d. h. V Alentine , s. m. W Alters , d. A. W eBB : Flora Europaea, vol. 5, Alismataceae to 
Orchidaceae. The University Press Cambridge. pp. 339–340.
aljaž jakob