štev. 130.
V Ljubljani, g soboto, dne 6. lunljo 1908.
aseunas maram
Velja po poŠti s
SX telo leto naprei K 26 — tt« pol leta » ,> 15'-
četrt leta „ „ S'50 ■M en mesec w » 2-20
V upravniStvu:
an <eto leto naprei K 22 40 aa pol leta „ „ n-20 aa Žetrt leta „ „ 5.60 2« *n mesec „ « V90
poSUj na dom 20 h n« mesec.
Posamezne štev. >0 h
(Uredništvo 1« » Kopitarjevih ulicah St 2 (vhod In
______dvorlJfe nad tiskarno), — Rokopisi se
B« vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona š*e«. 74
Političen list za slovenski narod
Leto XXXVI.
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . , 9 „ za Jti ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta a 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, IzvzemS: nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
Upravništvo le v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
—- Vsprej<ma naročnino, Inserateln
reklamacije. UpravrnSkega telefona Stev. 188.
Današnja številka obsega 16 strani.
Vedno naprej!
Veselo in nevzdržno napreduje po slovenskih deželah organizatorično gibanje med pristaši S. L. S. Kruto so se zmotili tisti liberalci, ki so naši stranki proroko-vali gotovi propad, kakor hitro pride do viška. S. L. S. je zagospodavala v deželi, toda mrtvila, ki bi pomenjalo po dogled-nent času nazadovanje, ni nikjer opaziti. Ravno nasprotno! Liberalci so pač sodili po svojem lastnem merilu. S. L. S. stoji danes povsod v znamenju vedno rastočega prodiranja v najširše ljudske sloje potom podrobne organizacije.
Mladinsko gibanje je zdaj na vrsti. Na Kranjskem jc tako vkoreninjeno in razširjeno, da nihče več ne bo mogel prehiteti dela naše krščanske demokracije. Kar bodo liberalci napravili, bo krparija in bo kr-parija ostalo. Na Koroškem se je na velikem šentniihelskem shodu pokazalo, da sc koroško ljudstvo ne bo dalo izriniti iz zmagovalne poti, ki jo drugod zasleduje krščansko ljudsko gibanje, in da bo v njem postalo mogočen činitelj. Binkoštni ponedeljek se v Ljutomeru zbere štajerska mladina, in po tem soditi, kar se nam dozdaj poroča, bo ta manifestacija rodila tudi trajnih uspehov.
Tako je prav! Treba, da vzgojimo lastni naraščaj. Ko bode sedanja generacija minula, se bo v naših vrstah borila nova. Izkušene tradicije prednikov bo združila z novimi idejami, času in potrebam prilagodeno in primerno. Bili bi obsojeni za vedno, ako bi naša načela ne bila v stanu prekvasiti najmlajših. Toda pokazalo se je, da naše delo ni nazadnjaško, in mračnjaško, temveč je potegnilo v svoj krog kmečkega fanta, delavskega sinu, dijaka. Nazadnjaki so nasprotniki, ker ljudskega naraščaja niso mogli vneti zase. Milše jim solnce sije le tam, kjer med ljudstvo še ni dovolj prodrla demokrati-ška misel ter gospodarska in umska izobrazba.
Ni čuda! Liberalizem se ne da pomladiti. Ljudje, ki se še dandanes ogrevajo za kulturni boj — glasilo kranjskih liberalcev ga pozdravlja že zdaj, ko ga še ni so daleč za časom.Nujno nazadujejo. Za kulturni boj so le tisti, ki hočejo zavirati pozitivne socialnopolitične reforme.
LISTEK.
Jubilejski izprati In druge svečanosti.
Najlepši kras cesarskega Dunaja je cesta Ring, ki sc kakor prelep, pester pas vije okoli notranjega mesta. Ta cesta je kakor ustvarjena za slavnostne obhode ter v tem oziru menda nima para na svetu. Zato pa aranžerjem bodočega jubilejskega izprevoda na Dunaju izbira kraja za prireditev ni delala nikake preglavice.
Ring je že sam na sebi. v svoji vsakdanji obleki, vabljivo lep in zanimiv, iu gledalca nikoli ne utrudi ter mu vedno zopet nudi novih užitkov, novega občudovanja bujnih arhitiktoničnih oblik in umetniških zamislekov. Kolikokrat povečana pa bo lepota in zanimivost Ringa, ko si za jubilejski izprevod nadene praznično, svečano obleko! Za to obleko so izdelali načrte najboljši umetniki in arhitekti.
Tribine nc bodo imele običajne oblike sejmovskih šotorov, marveč bodo izdelane tako, da bodo popolnoma harmonirale z ostalo, umetniško okrašeno okolico, da bodo takorekoč okvir iste. Te tribine bodo predstavljale čisto novo obliko dekoracije cest. Sploh je gotovo, da bo okrašenje
socialno zakonodajo in narodnostno pomir-jenje. Da se pa to zgoditi ne more, je jasno za tega, ki proučuje kulturni in poli-tiški tok zadnjih desetletij.
Ljudstvo se je zavedlo; »kulturni boj« je nemogoč, ker za njim stoji le trhlo liberalno polizobraženstvo, proti njemu pa velike socialne naloge našega veka. Zato bo ravno organizirano ljudstvo protiverski boj onemogočilo. Sicer pa ne prorokujmo ne mirujmo, pripravljajmo se, organi-zirajmo se dalje! Vsaka zmaga mora pomeniti le pot in sredstvo za drugo!
V deželi reakcije.
Na Pruskem se vrše volitve za deželni zbor. »Preussen in Deutschland voran!«
to je geslo državnega kancelarja Biilo-\va — in v marsikaterem oziru je to resnično. Prusija je v Nemčiji največja zvezna država, ondi stoluje cesar, ki je obenem kralj pruski, državni kancelar je predsednik pruskega državnega ministrstva — tudi po narodnem bogastvu je Prusija vsem na čelu. Na drugi strani pa njena reakcionarna ustava, dinastiške tradicije in veleposestniško junkerstvo, ki je na Pruskem doma, ter brutalna protipoljska politika kvarno vpliva na celo Nemčijo.
Volivni red za pruski deželni zbor je najreakcionarnejši na svetu, ako izvzamemo Meklenburško. V glavnem je sledeči:
Volitev je i n d i r c k t n a. Volivec voli volivne može. Volivni možje iz enega volivnega okraja sc osem dni po prvotnih volitvah (Urwahl) zbero, da izvolijo poslanca. V motivaciji te postave (13. oktobra 1849) so dejali, da ni politiška razsodnost volivcev tako razvita, da bi si mogli voliti poslanca naravnost. — Zdaj pa voli pruski državljan v državni zbor po splošni, enaki, direktni in tajni volivni pravici, za deželni zbor pa po volivnem redu iz leta 1849, ki mu odreka splošno politiško razsodnost!
Volitev je j a v n a. V cerkvena pred-stojništva. v okrožni svet (Kreistag) in provincialni svet voli pruski državljan tajno. v deželni zbor in občinska zastopstva pa javno. Kako je vsled tega mogoča strahovita volivna korupcija in pritisk od strani vlade in junkerjev, je samoposebi umevno. Od leta 1861. do 1865. so na Pruskem približno 1000 uradnikov ali iz službe iz-podili, ali prestavili, ker so volili za nevladne kandidate. Za delavske in srednje
Ringa za jubilejski izprevod nekaj, kar se doslej v toliki lepoti in veličastnosti še ni videlo nikjer.
Izprevod se bo razvil iz Pratra ter se bo preko široke Pratcrske ceste vil okolo Ringa; potem se čez Donavski nasip vrne v Prater, kjer se razide. Sredi tega nad eno nemško miljo dolgega pota, se nahaja cesarski slavnostni prostor. Pred zunanjimi dvornimi vratmi na eni, in pred nasadi dvornega muzeja na drugi strani, bosta postavljena dva, drug proti drugemu obrnjena polkroga, ki jih izdela prvi arhitekt in predsednik Hagenove zveze, Josip Urban. Sredi med obema polkrogoma se bo vil slavnostni izprevod. Cesarju bodo tu na razpolago svečano okrašeni prostori ter mu na nekoliko vzvišenem mestu omogočen pregled izprevoda. Tu bo sedel, obdan od veljakov iz vse države, ter sprejemal počeščenje mimo korakajočih množic.
Pred paviljonom za cesarja in dvor bo napravljen oder z draperijo; na desno in levo bodo v primerni oddaljenosti imeli svoj prostor dvorni in državni dostojanstveniki. diplomacija, duhovščina in getiera-liteta. Njim nasproti bodo nameščeni častni gostje, sedeči v ložah na zlatih stolih. Cesarski paviljon, oder, tribine in vsi okraski bodo izvedeni popolnoma originalno v modernem umetniškem slogu in očarljivi lepoti.
Ako k vsemu temu še prištejemo spo-
sloje je vsled tega volivna pravica skoro-da iluzorična. Leta 1803. je neki von Sal-dern poslal »An die koniglich preussischen Ursvahler der Herrschaft Messersdorf, Sclnverta und Volkersdorf« volivni razglas, ki se začenja prav značilno takole: »Seine Majestat unser allergnadigster Ki>-nig und lierr liat befohlen, dass am 20. d. M. die VVahlen stattfrnden und ausgespro-chen, dass nur in dem Falle frei ge\vahlt wird, \venn die Wahl auf solehe Personen fallt, welche im Sinne und Willen Seiner Majestat und Sr. Minister wahlen . . . !«
Volitev je r a z r e d n a. V vsakem volivnem okraju (Urvvahlbezirk), ki šteje nekako 750 do 1750 duš, se seštejejo zneski vseh direktnih državnih in občinskih davkov, ki se v tem okraju plačujejo. Vsota se razdeli s tremi. Potem se sestavi lista volivcev. Najbolj obdavčeni pride na čelo liste, tisti, ki so davkov prosti, alfabe-tiško urejeni, na konec. Volivci — od zgoraj šteto — ki spravijo toliko davka skupaj. kolikor znaša prva tretjina vsote vseh državnih in občinskih davščin, tvorijo prvi volivni razred, drugi drugi, tretji vštevši tudi davka proste, tretji. Ce pri tej komplicirani delitvi pridejo na take volivce, ki vsi enako davščino plačujejo, pa ne morejo vsi v volivni razred, ki jim pri-stoja, potem odloči alfabet, kam pridejo. Kogar ime se začenja z A ali B, ta ima mnogo več šans, da pride v višji volivni razred, kakor tisti nesrečnež, ki se n. pr. piše Zobe I ali Ztmder . . .
Sicer pa ne volijo ravno v prvem razredu vsi. ki so bogati, v drugem srednji stanovi, v tretjem pa reveži. V vsakem okraju ie namreč različna mera. V Berolinu n. pr. pride tisti, ki plačuje 300 mark davka, v tretji razred, ako stanuje n. pr. v »Briiderstrasse 13«, drugi, ki ravno toliko plačuje, pa v drugi, ako stanuje v »Briiderstrasse 12« in slednjič pride davkoplačevalec 300 mark tudi v prvi razred, čc stanuje na »Kolnischer Fischmarkt«. V 58. berlinskem volivnem okraju je potreba. da plačuješ 180.000 mark, ako hočeš biti v prvem razredu. 27.000 mark pa, ako hočeš v drugem biti. V tem volivnem okraju se je leta 1893 volitev sledeče vršila: Okraj ima 189 volivnili upravičencev. V prvi razred sta prišla dva finančnika, v drugi en veleposestnik. Ostalih 182 je volilo v tretjem razredu, in sicer so to bili: en državni kancler, trije ministri, štirje konjski hlapci, dva posestnika majorata.
red slavnostnega izprevoda, ki jc istotako orignalno - umetniško, zgodovinsko, narodopisno in socialno zanimivo zamišljen, smemo biti uverjeni, da kaj takega, kakor bo jubilejski izprevod na Dunaju, še svet ni videl. Dosedaj je že prijavljenih nad 20 tisoč udeležencev s 4000 konji in nad 400 vozovi najrazličnejših vrst; k temu pridejo šc razne domače živali, ki so karakteristične za življenje posameznih narodov n. pr. osli, mule, bivoli itd. Pot bo dolga nad 7 km in toliko dolg bo približno tudi izprevod.
Toda slavnostni izprevod je le glavni del slavnosti, ki sc bodo v jubilejnem letu vršile na Dunaju oziroma so se deloma že izvršile n. pr. počeščenje cesarja od strani nemških zveznih knezov in dunajske šolske mladine v Schonbrunnu. Po jubilej-skem izprevodu pride na vrsto velika zvezna strelska prireditev, ki se bo letos posebno odlikovala po nagradah in številnih udeležencih, ki so prijavljeni iz vseh evropskih dežel.
Vse poletje se bodo na Dunaju vršile velike mednarodne tekmovalne borbe raznih športov, za katere bo določen poseben prostor v Pratru. Prijavili so se žc najboljši mojstri s celega sveta ter je pričakovati. da tc borbe ne bodo prav nič zaostale za olimpskimi igrami, ki so na Grškem na novo vpeljane. Vršiti sc imajo
56 voznikov in lakajev, šest komerčnih svetnikov, tajnih komerčnih svetnikov in bankirjev, devet vrtnarjev, kuharjev, natakarjev in delavcev, 11 tajnih svetnikov, 46 pisarniških uslužbencev, portirjev in kurjačev in 40 drugih.
V 2159 okrajih je leta 1903 ves prvi volivni razred štel enega moža! Ta mož voli volivnega moža, ta volivni mož poslanca! Navadno sestoji v takih slučajih volivec, volivni mož in poslanec iz ene in iste osebe.
Ker vsak razred izvoli enako število volivnili mož, ti pa skupno enega poslanca, preglasi prvi in drugi razred vedno tretjega. In vendar je bilo leta 1903 v prvem razredu le 239.000 volivnili upravičencev, v drugem 857.000, v tretjem pa nad 6 milijonov!
Razdelitev volivnili okrajev se naslanja na ljudsko štetje od 1858 in se od tedaj ni nič izpremenila. Vsled tega volijo štirje največji volivni okraji, ki imajo 3 milijone prebivavstva, le devet poslancev, dočim voli 40 volivnili okrajev, ki imajo tudi vsegaskup 3 milijone prebivavstva, 66 poslancev. V Hohenzollernu voli 33.000 prebi-vavcev enega poslanca, v Katovicah r 323.000.
Vsled tega je pruski deželni zbor prava karikatura zastopstva. Pri zadnjih volitvah je bilo za konservativce oddanih 324.000 glasov, to jc 19-39 odstotkov vseh. Dobili so 143 mandatov. Za socialne demokrate je glasovalo 314.000 ljudi, torej 1879 odstotkov, in vendar niso dobili nobenega mandata!
Zato se tako malo Prusov udeleži volitve za deželni zbor. Leta 1903, ko so se vršile državnozborske in deželnozborske volitve, je volilo 75 odstotkov za državni zbor. za deželni pa le 23-26 odstotkov.
Cisto naravno, da so si vse stranke, razun konservativcev, mnogo prizadevale, da dosežejo izpremembo tega volivnega reda. Toda vlada je bila vedno protiv-na. Boji se najbolj socialnih demokratov. Biilovv je — ni dolgo temu — označil pruski volivni red za nekaj nedotakljivega. Vzlic temu sodijo, da ne bo dolgo obstal. Te dni se vrše volitve, seveda po starem volivnem redu. Ker so najbrž zadnje po tem načinu, se vse stranke trudijo doseči čim največ mandatov. Volitve volivnili mož so končane. Uspeh je sledeči:
109 konservativcev, 52 svobodnih konservativcev, 52 nacionalnih liberalcev,
celo mednarodni konkurenčni zrakoplovni vzleti.
Dalje se bodo vršile na Dunaju do pozne jeseni razne ljudske slavnosti z gledališkimi in drugimi predstavami, in velikanske godbene prireditve. K sklepu se izvede vojni konjeniški vrtilnik (Armee-i karusell), kakor ga lepšega in večjega še ni bilo videti.
Kaj vse drugega bodo vrli Dunajčanje priredili v proslavo cesarjevega jubileja, se niti še ne ve; toliko pa jc gotovo, da bodo izerpili v to svrho vso svojo staro-znano zmožnost za slavnostne, lepote in užitka polne prireditve.
Priprave za slavnostni izprevod sc na Dunaju vrše /. mrzlično pridnostjo; ves Dunaj je takorekoč nervozen. Seveda nc manjka malih neprilik iu različnih pritožb, bodisi glede postavljanja in velikosti tribun, bodisi glede prometa. Posebno glasna jc bila postala tožba, da sc za občinstvo, ki si nc more plačati prostora na tri-binah, nič ne skrbi, ter je isto takorekoč izključeno od gledanja pri slavnostnem izprevodu. Vlada je zato intervenirala ter dosegla, da se podaljša pot slavnostnega izprevoda in da se na cestah in ulicah, ki so se za podaljšanje določile, ne sme postavljati nikakih tribin. Tudi Prater bo občinstvu deloma odprt proti vstopnini
19 od svobodne ljudske stranke, 7 od svobodomiselne zveze, 87 od katoliškega centra, 12 Poljakov, 3 socialni demokrati.
Socialni demokrati dozdaj niso imeli nobenega zastopnika. Tudi centrum in Poljaki so pridobili nove mandate.
Jplošnl utiski z luršKega potu.
»Slovenčeva« reč sicer ni, da piše mnogo o strogo cerkvenih zadevah, med katera spadajo tudi romanja. Potovanje šestoterih Slovencev v Lurd pa je vendar tak dogodek, da se ga tudi politični listi težko popolnoma ognejo: saj se ga tudi »Narod« ni mogel ogniti. Naj se tedaj tudi »Slovenec« še enkrat pomudi pri tem in poda nekaj splošnih občezanimivih vtis-kov s tega pota.
Prej pa še nekaj besedi v opravičenje romanja sploh!
Kadarkoli se kje v kakem kotu slovenske zemlje pripravlja kak Slovenec, da skup sveže svojo culico in se podaja na božjo pot, tedaj se redno prikaže in oglasi za njegovim hrbtom stari Judež Iškarijot s svojim kljukastim nosom, špi-často brado in zamazano mošnjo v roki
—	»Slov. Narod« namreč — ki prav farizejsko vzdihuje in toči solze nad »to potrato«, nad denarjem, ki ga naši rojaki nesejo na tuje. Vse to pove »Narod« seveda na tako neskončno ostuden način, kakor zna — ta čast mu gre! — samo on. Zato bi se nam za malo zdelo, pričkati se s tem divjaško-podlim listom in mu kaj dokazovati. Nekaj besedi samo onim, ki so dobre volje, pa imajo morda tudi kake pomisleke zoper romanja.
Mi smo v dobi živahno razvite turi-stike. Turistika je v cvetu, pa je tudi — v časti. Baš ti binkoštni prazniki so tudi pravi prazniki turistike. Vendar ne samo v teh dneh, celo poletje je ves civilizirani svet podoben razdraženemu mravljišču, kjer begajo in tekajo mravlje v največji nervoznosti na vse mogoče strani. In kdor kam gre, si šteje to v čast, ter s ponosom pripoveduje, kje da je hodil in bil. — Sme se torej in častno je, iti na vse plati sveta,
—	samo na božjo pot se ne sme! Sme se na visoke gore v nedeljo in praznik brez službe božje, sme se v Švico — samo ne v Einsiedeln, sme v Italijo— samo ne v Rim do papeža, sme se na Francosko — samo ne v Lurd, sme se na Dunaj in v Prago, v Berolin kakor v Peterburg. sme na severni tečaj in okolu zemlje, — sme! In zakaj bi se ne smelo? Nikomur iz naših vrst še zdaleka na misel ne pride, zaradi takih potov — pa naj jo naredi eden, sto ali tisoč — očitati komu zapravljivost ali zgubo časa. Zdelo bi se velika utnaza-nost, barbarstvo, katerega bi se moral vsak sramovati, tako očitanje!
Samo če pride k turistiki tudi verski moment, tedaj je škoda denarja in škoda vsega! In vendar preprosti človek — taki namreč pridejo pri romanjih v prvi vrsti v poštev — ne potuje drugače, kakor če gre na božjo pot. To je njegova turistika. Ali ima pa pravico do potovanja in pravico do »zapravljanja« samo gosposki človek, samo liberalec?! Potovanje je razvedrilno in poučno obenem. In kdo bolj potrebuje razvedrila in pouka, kakor delaven človek?
1 K. — Za splošni promet bo preskrbljeno na večih križiščih.
Krasno in dragoceno bo opravljen cesarjev paviljon. Urad najvišjega dvornega mojstra je dal na razpolago dragocene gobline in pohištvo. Serkl-dvorana bo opravljena v rdeč damast z modrimi venci zvončic, cesarjev salon pa v bel svilen tnoar z belimi margaritami, s staro-dunajskimi rezbami na stenah in divnimi svilenimi preprogami. Po slavnostnem iz-prevodu bo ogled teh prostorov dovoljen proti vstopnini 1 K, ki se vporabi v dobrodelne namene.
Posamezne dežele se udeleže slavnostnega izprevoda po dosedanjih prijavah v sledeči meri: Češka pošlje 100 oseb z 20 konji in 2 vozovoma. Dalmacija bo zastopana po 5 skupinah iz Zadra, Senja, Kotora, Splita in Dubrovnika; skupaj 130 oseb in 12 konj. Gališka še nima natančno izgotovljenega načrta, a računati je na približno 1000 oseb, 150 konj in 16 voz. Spodnje Avstrijsko pošlje 40 oseb. Zgornje Avstrijsko šteje 4 skupine s 100 osebami. 30 konji in 4 vozovi. Solnograška bo zastopana po 4 skupinah z 250 osebami; 36 konj iu 15 voz. Štajerska pošlje 5 skupin s 170 osebami, 12 konji in 5 vozovi. Koroška sestavi 5 skupin z 250 osebami, 40 konji in 4 vozovi. Kranjska bo zastopana v 4 skupinah s 400 osebami, 40 konji, 10 vozovi. Šlezka šteje 500 oseb, 80 konj, 4 vozove. Bukovimi bo posebno sijajno zastopana v 8 skupinah s 600 osebami, 200 konji in 12 vozovi. Moravska bo štela v dveh skupinah 200 oseb, 50 konj
Ne glede torej na verski moment, ki pride seveda pri vernem človeku najprej v poštev, o čemer pa tukaj ne govorimo, je romanje pred vsem svetom popolnoir; opravičeno s stališča turistike, kateri se danes klanja in udaja vse. Romanje je za preprostega človeka edino izredno večje razvedrilo in obenem prav dobra šola. In najgrše barbarstvo — s človeškega, kulturnega in narodnega stališča — je, hoteti zabavno in blažilno potovanje ubraniti! Če pridejo k potovanju še pobožne vaje, zaradi tega potovanje vsaj slabše ni, če bi že boljše ne bilo. — Naši lurški romarji in ž njimi drugi so zdaj za Lurd tako navdušeni, da bi — sodeč po tem navdušenju — lahko napravili romanje v Lurd vsako leto. Te želje po potovanju treba seveda držati v mejah zmernosti.
Lurško potovanje je bilo podučno in spodbudno v dvojnem oziru: v gospodarskem in verskem.
V	gospodarskem. Tu mislimo najbolj na Švico. Tri reči smo v Švici občudovali: Prvič krasoto narave. Te gore! — 110, pa gore imamo končno tudi pri nas — najbolj krase Švico jezera, mnogoštevilna in velika jezera; komaj izgine na desni eno, že se prikaže na levi drugo. Najbolj izmed vseli nam je pa dopadlo prvo: Walensee z mogočnim ozadjem navpičnih pečin, po katerih buče in se pene čuda-lepi slapovi navzdol.
Drugič: Obdelovanje zemlje. Vozimo se precej časa. Pa kako to? Nikjer nobene njive! Vozili smo se ure in ure, pa nič polja, sami travniki; pravzaprav sami vrtovi, kajti na teh travnikih z lepo veliko travo stoji vse polno drevja, ki je bilo v tem času naše vožnje v najlepšem cvetu. Mnogo živine se je paslo na prostem, spuščene seveda, kar pri nas vsaj v tem času ni navadno, in na mnogih krajih smo videli z gnojnico polivati. To je ob kratkem povedano način švic. kmetovanja: gojiti travnike. vso skrb obračati na živinorejo in sadjerejo. In le prepotrebno bi bilo, da bi začeli naši kmetje to gospodarstvo vedno bolj posnemati, da bi se način tega kmetovanja vedno bolj zanesel k nam.
Tretjič: kultura sploh. Kako je vsak kosec zemlje dobro porabljen, kak red in snažnost vlada povsod. Tu ne teče gnojnica po sredi vasi, kakor pri nas marsikje, ni videti raztrganih plotov, napol podrtih bajt. Kako lične so vse hiše, četudi neredko lesene, in kaka snaga vlada okoli njih. — Opazujoč vse to, je vzkliknil eden izmed sopotnikov: Mi smo še sto let zadaj za temi!
Kar se tiče lepote, nam ostane zlasti mesto Luzern v nepozabnem spominu. Obrobljenemu od visokih gora: Pilatus, Rigi itd., mu sega jezero (štirikantonsko) prav noter v mesto; ob kraju jezera najkrasnejše palače, vse bogato okrašene s prekrasnim nežnim cvetjem. Res da je bil ravno najlepši letni čas in vedno najkrasnejše vreme, in v takem ozračju se vse nekamjep-še vidi, vendar lepo mora biti v Švici vedno.
V	verskem oziru. Tu je pač Lurd sam najbolj podučen in vzpodbuden. V Lurdu se vidi živa vera, močno zaupanje, globoka pobožnost.
Ena prvih reči, ki smo jo z začudenjem opazili, je bila pa tale: Prve dni na-
—*... .v..,.„. , -t..--.
in 6 voz. Istra odpošlje več skupin s 500 osebami, 90 konji in osli in 8 vozovi. Tirolska bo zastopana s 720 osebami, 40 konji in 3 vozovi. Goriška iu Gradiščanska bo štela v štirih skupinah 150 oseb.
Pismo Boltatuja Pepeta.
Gespud redehter!
Ud dneva du dneva sm čakude m uja na-migln. de tiejsegrem še jest na Duni puka-zat, kakšn hrusti de sma u iblansk ukolc. Pa zastonj sm se troštu; zadn cajt je že tle in mene sa pusti, kokr
dc b me na blu. Tu s um že zametku in na u nekol douh. pa uva skp pršla. Tekat jm jh um pa puvcdti. dc se uja za ušesni praskal. Duničani sa murde glih name ta nar bi ferbčn, ke me še nisa vidi, pusebn kc je Rubidatu IV>lfe pu cclmo IHinej zbeleštrou,
šega tamkajšnega bivanja — preden je prišlo 12.000 Baskov — bilo je v Lurdu tudi dokaj tisočev ljudi. A razen nas Slovencev čudno! sama gos p o d a. Bele rutice na glavah naših romaric so se živo odlikovale od vse množice. Preprosti ljudje so bili v tej množici tako redki, kakor pri nas gospoda med preprostim ljudstvom pri cerkvenih opravilih. Tega si nismo vedeli določno razlagati: ali drugod samo gospoda hodi na božjo pot, kmet pa doma ostaja, ali pa je ljudstvo že splošno tako civilizirano, da razloček med kmetom in gospodo izgine. Vse-kako jc to dokaz, da omika, civilizacija sama na sebi, če je prava, nikakor ne odvrača od cerkve in Boga, ampak nasprotno! Mi pa smo po navadah, ki jih gledamo pri nas, navajeni misliti tako, da cerkev in molitev — to je samo za prostaka; čim se je koga omika le od daleč doteknila, se mora v verskih rečeh držati če ne sovražno, pa vsaj reservirano. Vsa čast kmečkemu stanu, ki je in ostane steber države, steber našega naroda in steber cerkve; vendar inteligenca ima tudi v tem oziru dolžnosti do ljudstva, katerim bi se ne smela odtegovati. Čast naše inteligence sta pogumno reševala dr. Šusteršič in dr. Jankovič, kolikor sta le mogla to storiti. Zares čast obema odličnima možema, ki sta rade volje stopila med molečo množico! Gotovo ie njiju ugled in spoštovanje vsled tega le visoko zraslo v očeh vseh pričujočih. Mi pa bi takih lepili prizorov radi videli še mnogo . . .
Dalje smo opazili med romarji primeroma zelo veliko število mož. Ne mislimo pri tem le na preproste Baske, katerih je bilo 12.000 in to samih moških-, tudi brez teh je bilo število mož, in to jako postavnih mož, zelo častno. Veličastne procesije z Najsvetejšim, ki je skoro vsako popoldne, se sploh udeležuje samo moštvo; ženstvo jo samo gleda z jako krasno in jako pripravno speljanega hodnika, ki se mogočno vije preko pročelja rožno-venške cerkve. — Zopet nov prizor, ki smo ga malo vajeni gledati, ker se naše moštvo ob enakih prilikah le preskromno umika ženstvu in mu prepušča prve prostore.
Spodbudno je bilo tudi petje teh mož. Ne le da so peli pri procesijah cele himne, po večerni procesiji cel koralni Čredo, kar sc jc jako mogočno slišalo, so peli tudi v cerkvi„ vsa cerkev polna samih mož unisono celo koralno »mašo«.
Če povdariamo vrline tujcev, pa nočemo zmanjševati naših prednosti. Tudi naše petje je vrlo ugajalo, je želo priznanje in občudovanje tujcev: vedenje naših romarjev je bilo lepo in je — kakor so nam zatrjevali — napravilo najboljši vtisk. Mnogi, ki so morda za Slovence komaj vedeli, so se jeli za nas zanimati, iu tako smo k slavi svojega naroda gotovo več prispevali, kakor če bi bili doma sedeli.
Kar se tiče končno čudežev, je stvar takole: Na naših bolnikih nismo doživeli kakega izrednega nenadnega ozdravljenja, pač pa smo doživeli za našega štiridnevnega ondotnega bivanja dva taka slučaja. Dr. Bertrin v svoji »Kritični razpravi o lurških dogodkih« pove, da sc v 50 letih šteje približno 7000 takih slučajev. Račun se torej popolnoma vjema, — dasi
dee pride tud Boltatu Pepe iz Kiideluga na Duni za mušter. Zdej se u pa Dolfe tku blameru, de se še na gasa na u več upu. Nej 111 puvcjn, a ie tu prou!
Jest na vem, za kua 11 usaka reč soj nus utikaja, če na zastopja, kua se šika! Mar b pusti drugm ta reč vn spelat, ke b ja gvišn bulš vn spelal in tud mene iz saba uzel. Škoda, de sa se leberaln gespudi na rotuže kar naenkat tku nazaj putegnil, kc sa mel že ccu festeuk u ta malmo mazincc zrihtan. Tu b blu use kej druzga, prmejš. Kokr jc men Bolču Pepe prpovedvou, b blu tu neki res regementnga in tauženkat škoda, dc se je use skp pudri in spekedral. Nej pumislja: ta nar naprej b mogu edn jahat tistga lintverna, kc na jubelejskem muste ježek kaže. I11 tle je prec špeter vn pršou, ke sa tli prec usi ta nar naprej jahat. Preduviču Elija je upou, de se tu nemu ta narbl šika, zatu ke jc že du zdej pr tiseh takeh slaunasteh naprej jahti in pa, ke je šc ta narbl žvali navajen. Bolču Pepe je pa pretesteru preke tem in upou, da ie use sktts ušesa letel, de tu na gre. de b zmeri Predttvič ta nar naprej jahti in de tu prou za prou nemu še ta narbl gepira, ke ma mestne ftire zguvarjene in pa ke še ta tiar bi za te lintverne skrbi, de na pu-crkaja. »Ki b bil žc usi te lintverni«, je upou. »če b se jest zajne am na jemau in jm sm pa ke kašn štiklc prate, ke m lud kusila ustane, na uteknou u tiste gofle. Use b šlu že cegrunt!« Franketa jc spet ud strani gespuda žepana kajfu, de nej na pesti nubenga druzga jahat lintverna ta nar naprej, kokr nega, ke skrbi, d" moja
se pri nadnaravnih rečeh ne gre tako matematično. Sicer se pa tukaj ne gre toliko za število; deset, pet, en sam neovrgljiv čudež nepobitno potrjuje resnico. — Mi čudeža nismo nikomur obetali, nekaj težkih bolnikov odklonili, drugim romanje odsvetovali. Gotovo pa tudi našim bolnikom ni žal, da so šli v Lurd; potolaženi in vdani so se vrnili nazaj. Nekateri so trdili tudi, da se jim je zboljšalo, česar pa nočemo razglašati za kaj izrednega.
Nikakor se ne more cerkvi očitati, da ravna z Ilirskimi dogodki prelahkoverno. Urednik »Journal de la Grotte« nam je zatrjeval, da tam sploh ne rabijo nikdar besede »čudež«, ampak le »izvanredno ozdravljenje«. Kako dolgo se je cerkev obotavljala, o Lurdu sploh kaj slišati, in kako je šele prisiljena po neutajljivih dogodkih, ki so naglas zahtevali cerkvene razsodbe, posegla vmes, to je znano vsakomur. kdor hoče o tem kaj vedeti.
Stavimo pa, ko bi bili mi prišli iz Lttrda z 20 izrednimi ozdravljenji, naših Narodovcev bi ne bili spreobrnili. Za vero je namreč treba ne samo dokazov, ampak tudi dobre volje. Če te ni, tudi čudeži ne pomagajo. Vzrok te čudne prikazni se bere po cerkvah ravno binkoštni ponedeljek: »To pa je sodba, ker je luč prišla na svet, pa so ljudje bolj ljubili temo kot luč, — ker so bila njih dela huda. Vsak namreč, kdor dela hudo, sovraži luč in ne pride k luči, da niso svarjena njegova dela.« Takim ne pomaga kakor je že svoj čas oče Abraham povedal — tudi če bi kdo od smrti vstal!
Lurd ima na Sebi nekaj zelo vabljivega, prikupljivega; kdor je bil enkrat tam, ga srce še vleče nazaj. Odtod ta prikazen, da se mnogi drugič, četrtič in petič vračajo tje. Ni dvoma, da bomo Slo-, venci skupno še romali v Lurd. Eno pa je gotovo: Nasprotnikov ne bomo vprašali, ni kam ni kdaj da pojdemo.
Nošo trgovinska politika na Balkanu.
Z vso gotovostjo je računala naša vlada, da uveljavijo trgovinsko pogodbo s Srbijo po pooblastilni postavi že 1. majnika. Računali so z vso gotovostjo, da reši srbska skupščina trgovinsko pogodbo do konca aprila. Neprijetno so bili presenečeni naši državniki, ko je srbska skupščina odklonila po svoji vladi sklenjeno trgovinsko pogodbo. Razočaranje je umevno. Vsem so še v spominu dolgotrajna pogajanja. ln ko so končno sodili, da so našli srednjo pot, je pa pokopala srbska skupščina ves trud.
Zdaj ima tudi naš državni zbor končno odločitev. Nikakor ni izključeno, da de-savouira zbornica poverjenike naše države, ki so sklepali s Srbijo trgovinsko r>o-godbo.
Uveljavljeni trgovinski pogodbi s Srbijo so imela slediti pogajanja z Rumunijo, ki so jih pa odgodili do jeseni. Kakšna zveza obstaja med našimi trgovinskimi razmerami s Srbijo in Rumunijo? Zakaj rajši odlagajo pogajanja z Rumunijo, kakor da jih pospeše? Saj že precej časa ni med našo državo in Rumunijo nobene trgovin-
lintverni zmeri lepu tiste grive pukampla-ne. In tku sa se špeteral ke pa sem, kermo se gepira lintverna ta nar naprej jahat, de jc blu nazadne že usm prenaumn, in ke je gespud žepan vidu. de mu tud Zancek iz galarije dol miga, de nej nega skumendera na lintverna, je blu pa tud gespude žepane teh špasu zadost, pusebn ke je vidu, de se na nega nubedn na spoune, zatu je ustou, putouku na zgonc— pa ne tku, kokr sa unkat u Štepanvas — in reku: »Gespudi, vi se tle špeterate že pr ta peru točk, kc se duniskega slavnastnga sprevoda am tiče. Če se ute tku špeteral pr asak točk, kc jh mam jest še 11 glau in sm jh mislu dons tle naprej prnest, u naš presvetl cesar. ke mam jest še simpatije du nega, preh sedemdesetletnca praznvou, predn uma mi fertik. Zatu jest predlagam, de ustanema raj lepu duma; kermo se pa glih lušta moje lintverne jahat, nej jh pa jaha tle pu Iblan!«
In pr tem je ustal, ke sa usi ubčinsk svetniki že zavle foušije roke uzdignel za žepanu predlog, sam Bolču Pepe sc je še mal iz ta drugm špeteru, de tu na gre, de b take lepe žvalce na pukazal Duni-čanem, pol je bi pa dobr in gespud žepan jc začeu na druga viža ubhajanje cesar-juga jubeleuma na znotri in na zuni naprej prnašat.
Glih kar sm umenu, de je gespud žepan na zgonc putouku in pr te prložnast sm se spounu na tist »Iblansk Zgonc«, ke sa unket dol 11 Štefan vas neki najnga putrkaval.
1» priloga „Siowen«*s»" die«. 130. dne 6. junija 1908.
ske pogodbe. Morebiti se boje naši mero- , dajni krogi zato pogajanj, ker nastopa ne- i varnost, da izgubimo sedanje carinske ugodnosti.
Naši krogi se boje, da ne bodo mogli 1 ničesar ponuditi Rumuniji. Zato se pa boje { pogajanj, ki se lahko tako poostre, da iz-' gubimo sedanje ugodnosti in da dobimo zopet carinsko vojsko.
Oglejmo si naš dosedanji izvoz v Ru-munijo, in sicer pred carinsko vojsko, ki ie trajala od 1886 do 1891, in naš izvoz po letu 1891. Dne 11. julija 1891 so uveljavili v Rumuniji nov carinski tarif, ki je bil naperjen proti vsem državam. Rumunija je leta 1893 zapustila samostojno carinsko politiko in sklenila prvo trgovinsko pogodbo z Nemčijo, med tem ko ima naša sosednja država le pravico donajvečjih ugodnosti, ki jih nudi rumunski carinski tarif. Po končani carinski vojski z Rumunijo leta 1892 se je že zvišal naš rumunski eksport, a še do zdaj nismo dosegli one višine, ki smo jo imeli, predno je izbruhnila carinska vojska. Sicer je v svetovni trgovini 20 let le kratka doba, a dasi hitro živimo, se taka diferenca Ie ne pozabi.
Razvoj našega eksporta v Rumunijo kaže sledeča preglednica:
1. Avstro-ogrski izvoz v Rumunijo pred carinsko vojsko.
milijonov frankov
i 877	............179
1878	......168
1879	............124
1880	............126
188	1......135
1882	............134-5
1883	............154
1884	......129-8
1885	......120-7
2. Avstro-ogrski izvoz v Rumunijo med carinsko voisko.
milijonov frankov
1892	............54-6
1893	............62-4
1894	............57-3
1895	............49-8
1896	............52-7
1897	............52-7
1898	............65-9
1899	............66
1900	............4.3
1901	............47-8
1902	............61-9
1903	......(>4-4
1904	............75-8
1905	............81-7.
Avstrijska industrija je izgubila vsled izvoza v Rumunijo zadnjih dvajset let približno milijardo kron. Rumunija je izvažala pred carinsko vojsko v Avstrijo na leto za 75 milijonov frankov, med carinsko vojsko je padel rumunski uvoz v našo državo na 21 milijonov frankov, od leta 1902 do leta 1905 se pa drži približno na višini 32-6 milijonov kron. Pripomnimo še, da se je zvišal izvoz leta 1906 in 1907 na okroglo 120 milijonov frankov.
Ni veliko upanja, da bi imela trgovinska pogajanja z Rumunijo ugoden uspeh. Tudi v Srbiji stoji slabo za avstrijski eksport. Kakor so si prilastile neavstrijske tvrdke rumunski trg, tako se polaste najbrže tudi srbskega. Nič boljšega pa tudi ne moremo pričakovati o Bolgariji.
idrijske noulce.
i Gangl leži klerikalcem globoko v želodcu, piše »Narod«. Ravno nasprotno. Mi smo ga pustili cele štiri leta v miru. Le ko je on brez potrebe stopil v ospredje z napadom na našo stranko, smo ga zavrnili. Ko bi bil on molčal, bi bili tudi mi še molčali. Sedaj zopet piše »Narod«, da je Gangl absolviral pedagogij na Dunaju. Ako je res od tam prinesel kako izborno izpričevalo, mu iz srca čestitamo. Ce je pa res — kakor se govori — da Gangl ni tam dovršil nobenega izpita, če tudi je bil dve leti izven Kranjske, bi bilo boljše, ako bi dopisnik pustil Gangla pri miru, ker sedaj se bode to le še bolj preiskavalo, in kakor slišimo, mu to ne bo prineslo nobenih lavorik. In če bode njegov ugled radi tega trpel, bodo zopet klerikalci krivi, kaj ne?
i Vsa napredna društva so učiteljstvu odpovedala sodelovanje pri veselici v proslavo 60-letncga vladanja Nj. Veličanstva. Tako vzklikne ves vesel »Narodov« dopisnik. Društvo za varstvo zanemarjenih otrok bi rado dobilo kaj prispevkov. Učiteljstvo c. kr. rudniške šole je hotelo v ta namen napraviti velik koncert, pri katerem naj bi vsa naša društva sodeloval^ in se tudi udeležilo kar največ občinstva brez razlike političnega mišljenja, ker se tudi podpirajo otroci po potrebi, ne po strankarstvu. Odbor je z veseljem sprejel ponudbo in volil poseben veselični pododbor iz vseh strank. Odborniki naj bi delovali na to, da bi vsi njih pristaši sodelovali za podporo revnih in zapuščenih otrok. Menilo se je. da vsaj pri tako blagem namenu ne bodo še tako strastni naprednjaki ugovarjali. A kaj smo doživeli? Bile so tri skušnje. Pri vseh je bil polno-številno zastopan pevski zbor katoliške delavske družbe, a le pri drugi skušnji je prišlo nekaj pevccv »Pevskega kluba«, 4 učitelji, drugi so izostali. Nazadnje so po strastni agitaciji še ti izostali. Tako se je nameravana veselica preložila in najbrž tudi odložila. In s ponosom konstatirajo naprednjaki, da so vsa narodna društva zapustila klerikalce. Koliko društev pa imate, ki bi bila zmožna sodelovati? Na poziv k sodelovanju je »Čitalnica« odgovorila, da pevskega zbora nima. Bilo je še edino delavsko bralno društvo; a ker se mora pevovodja pripravljati za maturo, so bile naenkrat pesmi pretežke in se ni upalo pristopiti v krog drugih pevcev. »Pevski klub« obrtnikov se je tudi izrekel, da je čas prekratek in si ne upa zmoči programa. Edino pevci katoliške delavske družbe so pokazali, da so toliko iz-vežbani, da bi bili lahko kos svoji nalogi. In sedaj se bahato bijejo ob prsa: »S klerikalci ne sodelujemo!« Ne vidijo ne lojalnosti, ne sirot, ie klerikalci so jim pred očmi. Silno so ponosni na svoja društva, ko delavec noče z delavcem sodelovati. In da bi svoj uspeh še bolj pokazali, trosijo, da bi se klerikalci radi rehabilitirali z nastopom z drugimi pevci. Našim tega pač ni treba. Pokazali so v dejanju, koliko znajo in kako daleč so naprej pred onimi, ki imajo vedno naprednost na jeziku in na papirju. Hvalijo se z znanim demonstriranjem o priliki blagoslovljenja naše zastave lansko leto. Tedaj poulično vpitje in razgrajanje vam je vzor, s tem se celo ponašate in čim večji razdor je med delavstvom, toliko bolj vas to veseli. Morda bodo počasi sprevideli tudi oni faktorji, ki se do sedaj še na vaši strani, i in menijo, da so taka društva res za pro-| speh, izobrazbo in prosveto delavstva.
Dejstva jih bodo poučila, da je ravno nasprotno resnica. Izvedeli smo, da je bil odbor društva za zanemarjene otroke silno vesel, ko je slišal, da se napravi koncert. ln ogromna večina odbornikov je liberalna ali soc. demokraška. Da bi se njih somišljeniki tako blagemu delu odpovedali, si niti misliti niso mogli. Bili so preveč prepričani o napredku in požrtvovalnosti svojih pristašev. In sedaj tako razočaranje. Res blamaža spodaj in zgoraj, samo tam ne, katerim vi v svoji zadregi pripisujete rehabilitiranje, ko bi javno z vami nastopili.
V album trgovcev v Idriji. Razmere, kakoršne se nahajajo v krogu idrijskega trgovstva, so pač že davno zaslužile, da se jih pokaže v javnosti. Za danes vzemimo samo red v trgovinah. Drugič pridemo na dan s trgovskim gremijem, šolo itd. V Idriji, v mestu z nad 6000 prebivalcev, se trgovine, izvzemši nekaterih, katere pa zopet v drugem oziru niso nič boljše, odpirajo zjutraj ob 6. uri in zapirajo zvečer ob pol deveti, oziroma deveti uri; ter so odprte skozi ves dan brez vsakega najmanjšega odmora. Ne vemo, ako tukaj naši principali premislijo, so li njih nastav-Ijenci ljudje ali živina. Ni nam treba še posebej povdarjati, da se med istimi nahajajo ljudje, ki imajo največ odgovornosti za mesto in red v njem, posebno pa še, kar se tiče trgovine. Ali bi ne bilo umestno dati tistim ljudem nekaj uric na dan počitka, ki si za nje prizadevajo, trudijo in jim polnijo žepe? Ali niste bili tudi vi enkrat uslužbenci? Da, zadosti žalostno je, da trgovska društva, a la »Merkur« v Ljubljani, ne gledajo na red po deželi. Pa kaj »Merkurju« to mar; v Ljubljani so dosti dobro uredili, po deželi pa smejo veseli biti, da so člani »Merkurja«. — Znano je, da so te besede padle na golo skalo ter da bodo ostale brez vsacega uspeha. Trgovskim pomočnikom v Idriji pa ni treba upati na boljše Toda v takem mestu nastopiti, kjer dela trgovec z enim pomočnikom in štirimi učenci, je pač težavna stvar. Bomo pač polagoma videli, kje je postava? K.ie je red? — Odgovor! — Prijatelj trgovskih trpinov.
i Umrl je pri svojih sorodnikih v Ebersteinu na Koroškem 17-letni Roman Tschemernig, ki je dovršil lani V. razred tukajšnje mestne realke. Obolel je pred 7 meseci na ietiki. Bil je blag, tih mladenič. Na Idrijo je tudi v bolezni rad mislil. Pokopali so ga 2. junija. Naj mirno počiva v tako zgodnjem grobu!
i Hujskač Oswald je sedaj največkrat imenovan v »Narodu«. A to ga ne boli prav nič, še zmeni se ne, kakšne priimke mu dajejo osebe, ki so res hujskale ljudi, ni še leto dni preteklo od tedaj. Ako ga pa po »Narodu« psujejo, ker se je ustavil nameri naprednega občinskega odbora, ki je hotel na občinske stroške preskrbeti streho liberalcem, je delal le po željah davkoplačevalcev. Ker liberalci lažejo, da je g. Os\va!d popolnoma osamljen in da želi vsa Idrija razven njega izdati kakih 40.000 K za »Mestni dom«, vprašali smo hišne posestnike in druge volivce, kaj mislijo. In kakšen je bil odgovor? V par dneh se je podpisalo 206 samih občinskih volivcev, da se skladajo z ugovori, ki jih je vložil gosp. Os\vald. Zato nas pa tudi veseli rešitev deželnega odbora. Davkoplačevalci imajo že dosti dosedanjih bremen. Veseli nas pa tudi zato, ker so mislili liberalci in Kristan, da bodo delali, kar bodo hoteli. Sedaj pa vidijo, da bo že treba bolj gledati na občinsko premoženje.
i Ponižali so se naši, sicer tako ponosni občinski veljaki. Celo Kristan, ki se vedno norčuje iz prošnja ter oznanjuje le zahtevanje, je šel v deputacijo, ki je prosila dovoljenja, da sme županstvo zidati naprednim krogom dom. Pa vsa ponižnost ni nič pomagala. Saj pa je tudi bila tista prošnja nekaj posebnega. Poglejmo!
i Liberalna farba. V prošnji je županstvo trdilo, da bi prezidano poslopje dajalo občini šestkrat toliko dohodkov, kakor jih donaša sedaj, tako, da bi se glavnica obrestovala in amortizovala. Sedaj nese 400 K. torej bi neslo prezidano 2400 kron. Odkod neki? Čitalnica bi dajala 200 kron, dvorana pa nič. ker bi se morala oddajati brezplačno kakor čitalnici, tako pač drugim. Saj pač niste slepi, deželni odbor pa tudi ne.
i Denarja nima občina sedaj, da bi pokrila troške prezidave, priznava županstvo v prošnji. Torej je vendar res, kar so trdili hujskač Os\vald in tovariši!
i Matevž Moravec — dobrotnik mestne občine. Dobri mož bo strmel nad temi besedami, a v prošnji stoje. Ponudil se je namreč, da izdela novo stavbo za pogojeno svoto 38.169 K 12 vin. Zadovolji se pa, ako mu plača občina 10.000 K letos, ostanek pa v dveh ali treh letih. Mestno županstvo jc dostavilo v prošnji tej ponudbi opombo: Podpisano županstvo si
dovoljuje opozoriti deželni odbor, da je ponudba zidarskega mojstra Mateja Mo-ravca v pravem pomenu besede dobrota za mestno občino. Nikdar več se ne bode mestni občini nudila tako ugodna prilika, da temeljito popravi svoje poslopje. Ako zamudi občina to priliko, — bode znatno gmotno oškodovana ne glede na to, da so zavrženi dosedaj že narasli stavbeni stroški.« Število častnih občanov se sedaj gotovo pomnoži: Zidarski mojster bo imenovan, ker bo počakal za denar, pritožniki pa, ker so občino v to ugodnost pripravili. Kdor pa pametno sodi. ve, da obrtnik potrebuje plačilo, občina pa denar, ako hoče kaj zidati. Dosedanje stroške naj plačajo tisti, ki so ukazali delati, predno so bili za to upravičeni. Občina ne sme trpeti niti virar.ia škode. Iz računov konec leta bo že razvidno, na čegave stroške se je delalo doslej, oziroma se bo postavilo nazaj, kar je bilo porušenega brez potrebe.
i Kako bi prišli do denarja? To je v prošnji najbolj zanimivo popisano. 10.000 kron bo treba do konec leta. Dobimo jih lahko na trojen način: 1. Prihranili bomo, če bo realka 1. septembra letos podržavljena; 2. podari nam lahko deželni zbor, ker imamo take stroške z realko; za realko pa letos ne potrebujemo, damo torej za čitalnico; 3. če se nc bo ne eno ne drugo izpolnilo, bomo vzeli pa na posodo. »Pokritje prvega roka stavbenih stroškov, v znesku 10.000 kron, je torej zagotovljeno«, beremo v prošnji. To je pač najkrajši proračun: Ako nam ne bo nihče podaril, si bomo pa izposodili. Izborili finančniki! 10.000 kron torej že imamo. Sedaj pa nadaljnje sklepanje: Za popravo hiše potrebujemo 8000 kron, kar nam dovoli deželni odbor izposoditi si. ker so uvideli potrebo poprave tudi tisti, ki so se uprli prezidavi. Tako imamo že 18.000 kron. »Za prezidavo manjka nam pa le 20.000 kron, in to je tako malenkostna svota za naše davčne razmere, da bi bilo nadaljnje dokazovanje odveč«. Prav gotovo pričakujemo. da bo dopisnik v »Slovenskem Narodu« trdil, da ni nihče take neumnosti govoril, še manj pa zapisal, ali celo s tem po svetu hodil — pa vendarle res stoji v prošnji, ki jo je izročila deželnemu odboru deputacija: župan, poslanec Gangl in mestni svetovalec Anton Kristan. — Kako hitro ie spravilo županstvo 38.000 kron skup. seveda le na papirju! V decembru se zadolžimo za 10.000 kron, sedaj takoj za 8.000 kron, potem pa še za 20.000 kron, ki je tako malenkostna svota za naše davčne razmere, da bi bilo nadaljnje dokazovanje odveč. Morda je imelo županstvo take svote za malenkostne v preteklih letih, zato smo zalezli tako v dolgove. Odslej pa ne bo več tako šlo.
i Godbeno društvo v Idriji priredi na binkoštni ponedeljek, dne 8. t. m. popoldanski izlet v Koševnik. K obilni udeležbi se vabijo vsi člani in prijatelji društva.
Notranjske noulce.
n Otrok pod vlakom. V sredo, dne 3. t. m., je povozil vlak triletnega dečka, sina načelnikovega, na postaji Sapijane (proga St. Peter-Reka), ko se je na peronu igral. Odrezalo mu je sprednji del glave. Bil je na mestu mrtev.
n Strela ubila. V Bujah pri Košani na Notranjskem je v torek, 2. t. m., udarila strela v cerkev. Ubila je enega moškega, ki je zvonil proti toči, drugega pa poškodovala in omamila. V cerkvi je poškodovala tudi križev pot.
n Izredna »slovesnost«. V nedeljo počasti II. Bistrico »slavni« dopisnik »Slov. Naroda« iz Idrije, občinski tajnik Julče. Pogledat pride tamošnje Sokole. Ne vemo, ali bo zanesel tja tudi tisti duh, ki ga on v Idriji širi!
n Veselico priredi v nedeljo, 7. t. m., s petjem in gledališkimi igrami »Katoliško izobraževalno društvo« v Trnovem na Notranjskem. Vse prijatelje društva uljud-no vabimo, da se udeleže.
n Poročil se je gospod Anton Hodnik iz Ilirske Bistrice z gdčno. Marijo Logar iz Dol. Zemona.
Iz reške doline.
Andrežov Lojze v penzijonu. V nedeljo so bile v Bistrici občinske volitve, kjer je zletelo z odbora nekaj pristašev vladajoče stranke, med temi tudi znani liberalni agitator in zavarovalni subagent Andrežov Lojze. Tako so se Lojzeta še lastni pristaši naveličali, in vendar hoče on. da bi ga poslušali in se mu dali voditi naši možje. Bistrica dobi novega župana, to je gotovo sedaj, ko sc je razmerje pristašev enega ali drugega žlahtnika precej izpre-menilo in niso prejšnji več v večini. Bistri-čanom bi pa nasvetovali, naj izvolijo za župana g. J. Samsa, ki ie žc bil župan in
Iblansk Zgonci« Buh ve kašna rege-mentna štima, zdej sm pa vidu, de je use skp sam flonc. Kumi se ga je mejčken en kembl duteknou, pa je zacvilu, ket kašn kužek, če mu na rep stopeš in iz takm zgoncem čja neki pu Iblan voda delat. Pejte se farbat vi »Iblansk Zgonci«, ke še take štimc na daste ud sebe, ket ja je dau tist kravi zgonc, ke je soje cajte gespud žepan ket dcželn puslanc u lentak najtiga putrkavu.
Tu je- čudn, gespud redehter. Kedr jest uzamem pla.ibes u roka, de b jm kej pisu. pa ni začne use sorte rujit pu glau, kokr če iz kašna palca pu mrouliš pubr-skaš; tku de nazadne res na vem, kuku nej b jm use lepu pu vrst puvedu, de b bulš štimal. Takm, ke namaja nč u glau, je velik loži kej pisat. Tu jm ni treba druzga, kokr mal pu driigeh buklah pu-brklat, pa že kej stakneja, de se mula izplača zapisat in na nou u cajtnge ali pa u kasne bukle nadrukat.
Zdela, ke jm tula pišem, m spet use sorte pu glau ruguvil. tku de na vem ktia b im preli puvedu. de b jm bi ustregli: al tu, de se je gespud svetnik Lautar zatu, ke sma mu faklcuk ublebil, res pusebn pu-muju. de je tiste raubarje, ke sa u škufi
gnar pufotal, ujeu, al b jm puvedu, de iblanskmu gespude žepane naš cesar ni več simpatičn, zatu ke ga ni tou pred sebe spestet. de b mu puvedu, kliku uja u Iblan cesarju jubeleum na znotri in na zuni ub-hajal. Ta nar bi pametn u še, če jm pu-vem ta nar peru, de se gespud svetnik Lautar usak večer trošta ta ublublenga faklcuga. Jest mislem, de b se zdej res šikal, de b naša ubluba izpounil in tist faklcuk prštimal, drgač se u gespude svetnke tu tku fržmagal, de enkat drukat kašnga raubarja še prjet na u tou. Tu b blu pa hedu narodu za tiste, ke maja kej pud paucam in b bli u večnem strahe, de jm u ker kej pufotu. Nej mal tula pumislja in ukreneja, kar uja za prou spuznal. Veja. men jc velik na tem ležeče, de beseda dr-žema, de na uja Ide reki. de sma glih tak pud koža. kokr sa leberalci, ke Idem use sorte ublebujeja, kar šc sami nimaja, sevede sam kedr jh nucaja, pol pa puzabja na use in se držeja, kokr de b jm črvi iz niisa lezi, če jh ker interpelera. Sej sami veja. de se gespude svetnke Lautari šika en faklcuk. gespude žepane pa kašna ru-niska medajla.
Boltatu Pepe iz Kudeluga.
je med vsemi odvisniki« še najboljši, ker zna vsaj trezneje misliti.
Psujejo! Odkar se je v Trnovem ustanovila čitalnica, od tedaj se vedno po »No-tranjcu« psuje vsakega, kdor ni ravno prijatelj raznih Lampretov. Poldetov itd. Da bi na te surovosti odgovarjali, nam še na misel ne pride: »Notranjec« in tisti ljudje, ki v njem psujejo, nas ne dosežejo. Le nekaterim »Notranjčevcem« hočemo malo posvetiti, da širša javnost spozna, s kom imamo opraviti.
Kdo je počel? Začetkom marca lanskega leta se je začelo grditi z osebnimi izmišljenimi surovostmi vse naše somišljenike. Za temi napadi je stal učitelj Fort. Lampret, ki je bil na nekem zaupnem sestanku v hotelu Tomšič v Bistrici »ofici-elno« postavljen za dopisnika »Notranjca« po juristu in organizatorju liberalne stranke dr. Chamu. Ta je na shodu dejal — za to imamo priče — da bo o volivnem boju poročal učitelj Lampret, ki že piše v »Notranjca« itd. Kmalu potem je bil vsled »Dol. Zemonskega shoda« prav surovo napaden v »Notranjcu« Lampretov predstojnik, nadučitelj Ravnikar, in vsled »No-tranjčevega« hujskanja je bil gospod nadučitelj tudi tožen skupno z drugimi, bil je pa na največjo jezo »Notranjca« oproščen. Napadi so se nadaljevali, pisala sta jih učitelj Lampret in jurist-stara hiša. Valenčak, potem pa pod vodstvom Košomatovega Toneta in Lampreta »lepi« Polde. — Vsled nekega »poslanega v »Domoljubu« se je pa Lampret ustrašil in vso krivdo zvračal na druge. Njegov kolega < Polde je pa pred pričami izjavil, da je tudi še potem pisaril Lampret, a se je nanj skliceval, ker se je bal deželnega šolskega sveta. Zdaj vemo. kdo je stal za napadi na gospoda nadučitelja Ravnikarja!
Deželnemu šolskemu svetu v pre-vdarek. Vsled napetih razmer, ki so nastale zaradi hujskanja v »Notranjcu«, katerega je — če ne popolnoma — pa večinoma kriv učitelj Lampret, ki vadi razne Poldete v tem. poziva se slavni deželni šolski svet. naj ukrene takoj potrebne korake, da bo enkrat red na trnovski šoli! Naše ljudstvo je tudi razburjeno, da morajo ravno učitelji imeti pri vseh zgagah svojo roko vmes. Kak učitelj je Lampret tudi v šoli. se bo lahko po pričah dognalo, kako z otroci v šoli postopa; starši že govore, da ne bodo svojih otrok v šolo pošiljali. da jih bo tam učitelj L. v svoji ne- , otesanosti grabil z rokami za lica in jih i kvišku za lica vzdihoval in drugo, kar po- j čenja, kar se bo vse dognalo.
Gospoda šolskega nadzornika v Postojni J. Thumo pa prosimo, da v kratkem enkrat obišče trnovsko šolo. da bo potem mir. Da se ne bo kak »neodvisnik« usajal. da denunciramo, pripomnimo, da ie še letos tudi »Notraniec« ' ' • uomoč šolski svet, da bi se g. Ravnikar spravil s poti. Pomislijo naj tudi, kako je Pire — še po krivici — obdolžil dva naša profesorja. Klin s klinom! Mi pa tukaj moramo!
Notarjev pisar se pa širokousti po Narodu«. Temu pisarju, ki hoče uvesti boj. kakoršnega po Narodu« širi v Idriji njegov rojak Julče, svetujemo, naj raje drži v redu svoje delo v pisarni. Kako je tam reden, naj to priča: Kmalu bo dve leti, kar je Gospodarsko društvo v Trnovem tožilo za dolžni znesek nekega Sobonca. Ta je v notarjevi pisarni takoj plačal tir-jano svoto in ta notarjev pisar je imel Gospodarskemu društvu nakazati iztirjano svoto, toda dve leti bo kmalu, in društvo še sedaj ni dobilo nobenega zneska. Kje je denar, g. V.? Tu se držite, tu. ne pa zgago po »Narodu« delati. Ce ne bo mir, bodetno še mnogo gradiva priobčili, ki ga imamo zelo mnogo v rezervi.
Notarju g. Žnidariču! Dobro Vam je znano, da Vaš pisar V. vedno zgago dela in svoje neslanosti v »Narodu« prodaja; ker mu tega ne zabranjujete. moramo misliti. da Vam je vse početje všeč. Opozarjamo Vas, da se bodemo, prisiljeni, bavili z Vami, če ne storite kmalu potrebnih korakov. da z Vaše pisarne ne bodo izhajali napadi v »Narodu«.
Za varstvo mladine
Dne 24. maja ustanovilo se je v Mokronogu »Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb za sodni okraj Mokronog«. Ze pred določenim časom pričelo se je ljudstvo zbirati, in kmalu sta bili obe sobi gostilne »Pri lipi« polni. Na ustanovni shod so došli iz celega okraja, kar najbolj kaže zanimanje za to društvo. To je tudi z veseljem konstatiral v svojem pozdravnem govoru predsednik gospod sodnik A. Mejač. Ko so se prebrala zborovalcem od vlade že potrjena pravila, raztolmačil je gospod predsednik v poljudnem govoru pomen društva. Ljudstvo je z zanimanjem sledilo njegovim izvajanjem in ga k sklepu poplačalo z burnim aplavzom. K besedi se je oglasil trebelski župnik gospod .1. Hladnik. Z ostrimi besedami je bičal brez-
srčno ravnanje onih mater, katere dajejo malim otročičem žganje, le da jih omotijo in ne slišijo neprijetni jok in brezpametnih očetov, ki puste že male fantiče kaditi. Taka deca se že v najnežnejši mladosti zastruplja in ni čuda, če ne postane pozneje to, kar žele stariši in svet. Temu je treba v prvi vrsti odpomoči. Z rr poljudnimi predavanji po g. zdravniku naj se ljudstvu pojasnuje škodljivost žganja iu tobaka, a po drugi strani naj gleda društvo na to, da v zvezi z drugimi jednakinii društvi doseže, da se omeji žganjepitje in kadenje med mladino. Ko se bode to doseglo, bode tudi društvo imelo manj opravila. Burno odobravanje pričalo je govorniku, da je govoril vsem iz srca. Gospod sodni adjunkt Zvvittter je nato prosil navzoče, naj take brezsrčne stariše, ki svojo deco ugonabljajo z žganjem in tobakom, naznanijo sodniji, kjer se jim bode dalo zasluženo plačilo. V odbor so bili potem izvoljeni poleg zastopnika c. kr. sodnije g. sodnika Atona Mejača in zastopnika de-kanije g. župnika Henrika Bukowitza gospodje: dr. M. Hočevar, okrožni zdravnik. Alojzij Mezgon, c. kr. davčni asistent, in Jožef Tratar, učitelj, za Mokronog; Greg. Brinšek in Martin Cerkovnik, posestnika, za Št. Rupert; Anton Cinkole in Anton Zaman, posestnika, za Škocjan; Franc Pelko, pos.. za Tržišče; Mart. Brajer, pos., za Trebelno, in Jan. Rupar, pos., za Šmar-jeto. Namestnika sta Jožef Žitnik in Ivan Smrekar ml. Z izvolitvijo je bil dnevni red končan. Gospod predsednik se je še enkrat zahvalil navzočim za tako obilo udeležbo in jih vabil, naj v kolikor mogoče obilnem številu pristopijo k društvu. Zahvalil pa se je še posebno gospodu župniku Hladniku, obetajoč mu, do bode društvo njegove nasvete upoštevalo. Zaključnim besedam predsednika odzvali so se navzoči s tem, da so v obilnem številu pristopili. Tako ima društvo žc mnogo članov, a mnogo sc jih še oglasi. Upati je tudi. da se pridruži sedanjima ustanovnikoma, gospodu sodniku Anton Mejaču in graj-ščaku g. Antonu Mavsarju, še mnogo družili. Sploh, inladinoljubi, podpirajte to pre-koristno društvo z delom in darovi, da bode zamoglo vspešno delovati v prospeh naše prihodnosti — naše mladine! Društvo apeluje na vse rojake mokronoškega sod. okraja, da ga z darovi podpirajo! Vsak tudi najmanjši dar se hvaležno sprejme.
Občinski svet ilubllanski.
Ljubljana, 5. junija 1908. Predsedstvena naznanila.
Sejo vodi župan Ivan Hribar, zapisnika ne vodi več gospod Frančišek Govekar, marveč koncipist gospod Jančigaj, ki ga župan predstavi občinskemu svetu. Zupan naznani, da mu je izrekla deputacija magistratnega uradništva zahvalo za regulacijo plač. V volivno komisijo za volitve v trgovinsko in obrtno zbornico se izvoli na podžupanov predlog občinski svetnik Franchetti. Zupan želi, naj se ne imenuje novo otroško zavetišče Sangrad Paradiž. marveč »Zatišje«. Lenče je za ime »Zavetišče«. Dr. Tavčar: »Pustimo vprašanje odprto. Je vseeno, če dobi zavetišče ime«. Vprašanje ostane odprto.
Vodovodna naklada. — Vodmačani.
Sklene se peticija na deželni zbor, ki skleni k postavi iz leta 1890. novelo, ki izreka, da ima vodarina značaj javne davščine in predpravico pred zasebnimi zastavami po cesarskih davkih z doklada-mi. Zaostanki zastarajo po poldrugem letu. Sklene se, naj se izroči vladi prošnja »Političnega gospodarskega društva in izobraževalnega društva za vodmatskr okraj« glede na davčne olajšave hišnim posestnikom v Vodmatu. Naroči se županu. naj postopa za zadevo, kot državnemu poslancu. Vodmatskim posestnikom se priporoča, naj vlagajo sami prošnje na davčne oblasti za olajšave.
Nova župnija za občini Vič - Glince.
Glede na ustanovitev nove župnije za občini Vič in Glince se sklene izjava na deželno vlado, da proti ustanovitvi ni pomisleka.
»Dramatično društvo«.
»Dramtično društvo je sprejelo vse pogoje občinskega sveta. V odbor »Dramatičnega društva« se odpošljeta občinska svetnika Plantan in Milohnoja.
Parcelacija.
Prošnji Jerneja Hlebša za bremena prosti odpis parcele št. 7017 Karlovsko predmestje se ne ugodi.
Prošnja za nadaljno vknjižbo brezobrestnega potresnega posojila.
Ugodi se deloma prošnji Josipine Cudnove za nadaljno vknjižbo ostalega 3odstotnega potresnega posojila na hiši Gosposke ulice 9. Sklene se, da naj plačuje Cudnova 4inpol % od ostalega zneska 7785 K 11 v.
Pritožba na upravno sodišče glede na pobiranje tlakarine.
Brez sklepanja občinskega sveta, ki ni imel sej, se je vložila pritožba proti odloku notranjega minstrstva, ki prepoveduje pobiranje dvakratne tlakarine. Vložitev pritožbe se naknadno odobri.
Finančni odsek.
Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju so dovolili 200 K. Častniškemu zboru c. kr. pešpolka št. 17, se dovoli 500 K, če izide polkovna zgodovina v slovenskem jeziku. Naročita se dva izvoda knjige. Fr. Kavčič ponuja za nakup mestne parcele št. 23'23 Karlovska cesta za m2 1 K. Poročevalec občinski svetnik Milohnoja predlaga, naj se ponudi svet Kavčiču 4 K za nr. Turk predlaga 2 K, Milohojna se izjavi za kompromis, naj se ponudi svet za 3 K nr. župan pravi, da odstavi poročilo z dnevnega reda, ker poročevalec desavouira finančni odsek. Poročevalec: »Dobro!«
Telefonska zveza Idrija - Logatec - Borovnica - Ljubljana.
Občinski svet odkloni z ozirom na dopis trgovske in obrtne zbornice vsak prispevek za nameravano telefonsko zvezo.
Stavbni odsek.
Odkloni se priziv dr. Alfreda pl. Va-lenta, kateremu se ni dovolilo napraviti novih vrat iz hiše št. 12 v Frančiškanskih ulicah. Naknadno se odobri oddaja naprave gorenje ograje okolo Prešernovega spomenika tvrdki Zabkar za 550 K. Za uravnavo gornjega dela Rožnih ulic se dovoli 5524 K 42 v. Odobri se prošnja dr. Adolfa Kaiserja za izpremembo regulač-nega načrta njegovih parcel ob Tržaški in Rimski cesti. Ugodi se prošnja tvrdke I. ljubljansko skladišče« za izpremembo regulačnega načrta glede na prostor prejšnje Tschinklove tvornice ob Dunajski cesti.
Nova »Švicarija«.
Da se stavbno dovoljenje magistratu za zgradbo nove Švicarije.
Dvorazredna trgovinska šola.
Sklene se. da se za ustanovitev nameravane dvorazredne trgovinske šole v Ljubljani dovoli letna podpora 1000 K.
Razširjenie vodovoda.
Poročevalec občinski svetnik Hanuš predlaga, naj se dovoli uporaba vode iz mestnega vodovoda ježiški občini. Mestna občina da vodo po 20 li m3. Vodovod zgradi ježiška občina. Mestna občina da na razpolago ježiški občini monterje in stavbeno vodstvo. Zupan naglaša, da razširjenje vodovoda ne vpliva na pomanjkanje talne vode. Podžupan dr. Blei\veis naglaša, da se jc naglašalo pri obravnavah s šišensko občino, da se dobi z novim vodovodnim omrežjem toliko vode. kolikor jo potrebuje Ljubljana. Danes smo videli oblake prahu, ker se je ustavilo škropljenje. Vsak prebivalec Ljubljane bi želel, da bi se škropilo. Šišenska občina bo rabila veliko vode. Zmanjkalo bo pa vode, če se da še ježiški občini. Potrebno je, da se nabavi še nov stroj in napravi nov vodnjak, kar je naglašal /.graditelj ljubljanskega vodovoda inženir Smrekar. Šiška ima 185 hiš. Prosi župana, naj se zavzame za napravo še enega vodnjaka in za nabavo še enega stroja. Zupan: Vode bi ne primanjkovalo, če bi se ne tratila. Opominjali smo, naj se ne trati voda, a večina ljubljanskega prebivalstva ni dala nič na to. Ce se še priklopi druga cev. nam ne bo zmanjkalo vode. Ce bomo dali vodo Šiški, je naravno, da jim jo ne bomo dali v svojo škodo. Ceneje pride Šiška še tako do vode. kakor če bi zgradila lasten vodovod s 40 odstotki vladne podpore. Obč. svetnik Šubic pravi, naj se ne določi cena vode ježiški občini za 20 v per nr1, marveč v 7' stroškov za dobivanje vode. Mogoče, da se podraži promet, ker se draži premog in delavne moči. Mogoče je pa tudi, da se poceni. V prvem slučaju bi imela škodo Ljubljana, v drugem pa ježiška občina. Predlaga, naj se revidira cena vode na deset let. Občinski svetnik Velkavrh pozna stranke, ki puste celo noč. da teče voda, samo da pije gospod zjutraj frišno vodo. Ce ne bo drugače, bom pa naznanil dotične gospodarje magistratu. Zupan prosi občinskega svetnika Velka-vrlia. naj to stori. Glavna napaka je, ker škrope ob sedanji suši z vodo iz vodovoda vrtove. Glede na Šubičeve predloge želi. naj se odklonijo. Ježiška občina ima vloženo pritožbo. Sicer pravijo ve-ščaki. da mestna občina ne izgubi pravde, a ne ve se pa le ne, kako izpade pravda. Boljša je pa tudi slaba poravnava, kakor izgubljena pravda. Naj se ne določijo odstotki. Ljudje bi tega ne razumeli in mislili, da se jim nastavlja past. Podžupan: Ježi-čanom daje župan slabo izpričevalo, če tega ne razumejo. Poteguje se ponovno za napravo novega vodnjaka in za nabavo
še enega stroja. Poročevalec nima pomislekov o prodaženju vode. Ježiška občina bo potrebovala toliko vode, kolikor jo rabi hotel »Union«. Predlaga pa, naj se dovoli ježiški občini vporaba vode le za pitne in napajalne, ne pa tudi za industrijelne namene. Pri glasovanju obvlejajo poročevalčevi predlogi in Šubičev predlog, naj se revidira vsakih deset let pogodba med ljubljansko in ježiško občino. Zupan: Obžalujem, da najbrže pade po tem sklepu tako težavno sklenjena pogodba med ljubljansko in ježiško občino v vodo.
Regulacija Kolodvorskih in Predilnlh ulic.
Kupi se Kušarjeva hiša za 32.200 K v regulačne namene.
Cesarjev spomenik.
Mesto dogovorjenega tirolskega tem-no-modrega marmornatega podstavka za cesarjev spomenik se napravi fundament iz granita.
Hodnik na Poljanski cesti.
Občinski svetnik Predovič predlaga naj se napravi hodnik od Dečmanove do Kalanove hiše. Predlog se odstopi magistratu. da poroča o njem finančnemu oddelku.
Javni sledi tajna seja.
Cerkveni letopis.
Svetišče ua Trsatu. Ker romarska cerkev Matere milosti na Trsatu šteje tudi med Slovenci marsikaterega dobrotnika in darovatelja, naj prinese tudi »Slov.«, kako da stvari stoje glede prenovljenja in zidanja svetišča. Društvo za zidanje cerkve. ki se je osnovalo pred sedmimi leti, imelo .ie 10. maja t. I. glavno zborovanje. Tekom teh let zbralo se je do 147.000 K. kar iznese, ako prištejemo obresti in neki večji obečani dar, okroglih 170.000 kron. Med tem časom je predsednik s svojim društvenim odborom vsestransko razmiš-ljeval. izpraševal in se posvetoval s strokovnjaki in arheologi o načinu, kako naj se cerkev prenovi in popravi. Mnenja so se razdelila v dve stranki. Prva je za to, da se vsa cerkev razen svetišča (prvotne kapelice od leta 1293.) podere in okoli njega lepa. moderna cerkev sezida. Druga stranka, v kateri so zastopani v veliki večini intelegentni veščaki, kakor tudi pri-prosti narod, pa je te-le misli: Da naj se ohrani, v kolikor je mogoče, notranjščina stare cerkve, kar so znameniti možje iz pobožnosti in hvaležnosti do Matere božje v njeno čast v teku stoletij dozidavah; vnanjščina pa naj se, kolikor se da, lepo okrasi. Dosedanja cerkev je namreč takole nastala: Leta 1293. je Nikola Frange-pan sezidal malo kapelico — svetišče — sedanji prezbiterij. Leta 1450. je pobožni knez Martin Frangepani prizidal k prvotni kapelici lepo cerkvico v romanskem slogu. ki je segala do polovice sedanje velike ladje. Poleg nje je sezidal tudi samostan, katerega je izročil, kot čuvajem svetišča, bosenskim frančiškanom. Leta 1530. je znameniti vojskovodja Peter Kružič dozidal na strani ulice k cerkvi kapelico in oltar sv. Petra. On je postavil tudi prve stopnice in kapelico vrhu njih stoječo z glagolsko letnico. Ta mož branil je 10 let slovečo trdnjavo Klis v Dalmaciji proti Turkom. Počiva v oni svoji kapelici; njegovo glavo je sestra za 1000 dukatov Turkom odkupila. Leta 1624. je baron Ruveze, sindik samostanski, poleg gornje kapelice postavil drugo z oltarjem svete Ane. Leta 1644. pa so dodali srednji lad;:i in onima zgoraj omenjenima kapelicama dolžino sedanje cerkve, da je tako nastala cerkev z dvema ladjama ali brez stolpa, katerega so šele leta 1824. postavili. Leta 1691. je plemeniti Frankulin dozidal k svetišču in kapelici sv. Petra kapelico in oltar sv. Antona Pad. Ta cerkev torej ni kakšna navadna cerkev, katera se brez daljnjega posvetovanja lahko podere in druga sezida. To torej, na kar se je moralo ozirati, in bivša bolehnost samostanskega predstojnika, je povzročilo, da se je zidanje cerkve precej zavleklo, kar pa ne bo na škodo svetišču. Posrečilo se je namreč med tem časom samostanu pridobiti moža strokovnjaka iz benediktinskega samostana v Seckau-u, kateri, izveden v cerkveni umetnosti, izdeljuje načrte, ki bodo vsem potrebam in željam odgovarjali. Po priliki tako-le: Deli stare cerkve, ki so zavoljo zgodovinske starine častitljivi, ostanejo, dasiravno nimajo arhitek-tonične vrednosti. Srednja ladja se povzdigne in namesti kupola, dozida se tretja ladja, na pročelju se cerkev nekoliko podaljša z dvema stolpoma, okoli svetišča (prvotne kapelice) se sezida obhod, slično na Brezji. Slog smo izbrali romanski, ker je prva cerkev od leta 1450. bila zidana v lombardsko-romanskem slogu, kar potrjujejo ostanki, ki so se nam še ohranili, kakor: štirje kameniti stebri pod korom. okno nad glavnimi vratmi, gornji šiljasti
11» priloga> ^Slovenca11 iiev. 130, ilnč 6. junija 1908.
del je zidan, umivalnik %' zakristiji itd., kajti dosedanja cerkev razun stolpa nima določnega sloga. — Ko se končajo glavni shodi, začelo se bo na jesen s tem, da se podere, kar se ima odstraniti, in ako bode zima mila, kakor je bila zadnja, postavijo se temeljni zidovi. Seve, da je prej omenjena svota od 170.000 kron za tako 1110-numentalno zgradbo veliko premajhna, komaj tretjina. Zakaj, ono malo miloščine, ki jo je samostan za odkupljeno zemljišče in od različnih dobrotnikov pred osnova-nim društvom za zidanje cerkve prejel, se je večinoma porabilo za proviz. kapelo in še poprej za nadozidanje samostana in se še bo za prezidavanje dveh samostanskih traktov, ki se zvežejo z novo cerkvijo, česar seveda dopisnik »Novega Lista« ni vedel. Zdaj bi pač trebali, da najdemo zlatega Martina na konju, o kateri bajki nekateri nevedneži govore. Ali nadamo se, da isti zlati Martin, ki je podaril polovico plašča golemu siromaku, bodo mno-gobrojni dobrotniki, katere je in bode dragi Bog probudil po priprošnji brezmadežne Device Marije, da se delo, ki se na njeno proslavo započne, tudi srečno dovrši. Bila Marija vsem dobrotnikom vedno: »Mati milosti!« — P. Romuald Jereb, gvardijan in predsednik uprav, odbora.
izpred sodBfa.
Roparski umor na Vrhniki. V nedeljo, dne 10. novembra 1907 se je raznesla pretresljiva novica, da je bil med Vrdom in novo železniško postajo v soboto, dne 9. novembra m. 1. na grozni način umorjen in oropan akordant Matija Cedolini iz Vi-todagije na Italijanskem doma. Okoli 2. ure popoldne napotil se je Cedolini iz svojega stanovanja skozi hosto k novi postaji, kjer je prejemal denar za izplačevanje delavcev. ki se je vršilo vsakih štirinajst dni. Navadno se je vrnil okoli 5. ure domu, ker je pa že 6. ura odbila in akordan-ta le ni bilo z denarjem, zglasil se je nad-delavec Radostič pri Ivanu Nistorju, inže-nerju tvrdke Leo Landsberg, češ, da Cedolinija še vedno ui z denarjem. Inženir Nistor ie poznal svojega akordanta kot zelo vestnega in poštenega človeka, zato je jel takoj sumiti, da se je tu morala zgoditi kaka nesreča, če ne celo hudodelstvo. Ovadil je zadevo orožnikom, ki so jeli stvar takoj zasledovati. In res, ob tri četrt na devet so našli v gozdu med Vrdom in železniško postajo nad takozvano Gradar-jevo dolino Cedolinija. mrtvega s prerezanim vratom. Poleg njega je ležala prazna listnica in prazna vrečica, v kateri je imel kovan denar, dalje zlomljen dežnik, žepni nož in nekaj raztresenega drobiža. Truplo se je nahajalo 23 korakov od steze oddaljeno na skritem kraju med mladim gostim drevjem. N« stezi sc jc našlo tudi dežniku odlomljeno kljuko, en komad za dva vinarja in dva srajčua gumba. Vzetih je bilo Cedoliniju več kot 2000 K. imel jc pa še pri sebi, in sicer v žepu spodnjih hlač lastnih 2690 K skritih, katerih pa roparji v naglici niso opazili. Kdo je Cedolinija umoril in oropal, se s početka ni dalo dognati, sicer se je pa proti raznim sumljivim osebam uvedla preiskava, ki pa ni imela zaželjenega uspeha. Hkrati se je obrnil tudi sum proti Štefanu Samardžiču, 23 let staremu delavcu iz Poštranja v Dalmaciji doma, in Antonu Sprajcu, delavcu iz Kamenice na Hrvaškem. Oba sta delala do 1.3. avgusta m. I. pri gradbi vrd-ske postaje, potem sta delala pri razširjanju postaje na Planini, dne 25. oktobra m. I. pa pustila delo ter odšla brez kakega povoda. Oba sta bila znana kot zelo nasilna človeka, katerih se je vse balo. Priče Ivan Magrin starejši iu mlajši, kakor Nikolaj Cedolini izpovedo. da so osumljenca videli nekako ob času umora na Vrhniki. Samardžiča so dne 9. januarja t. 1. zasačili v Spljetu in ga v Ljubljano pri-tirali, Sprajca so pa v njegovi domovini aretovali. in ker je hrvaški državljan, so ga privedli k sodnemu dvoru v Gospič. Aretovani Samardžič je dolgo časa svoje dejanje tajil. Tajil je, da se je sploh kedaj nahajal v Vrdu in da bi sploh poznal umorjenega Cedolinija ali pa svojega sodruga Antona Sprajca. Naj-preje je trdil, da jc bil v Hermanstadtu, in ko se je dognala neresničnost njegove izpovedbe, je trdil, da je delal na Reki. V zaporih tukajšnjega deželnega sodišča jc bil zaprt tudi neki Milan Mršič. ki se jc nahajal tudi v preiskovalnem zaporu. Temu se je izdal, da je on zaklal Cedolinija. Ta je o tem obvestil jetniškega paznika, pot tem pa je bil o zadevi obveščen preiskovalni sodnik. Obdolženec jc proti temu tajil svojo krivdo, a dva dni potem je odkritosčno priznal roparski umor. ki ga jc izvršil v družbi z Antonom Sprajcem. On jc priznal, da se je po odhodu iz Planine zopet sešel s svojim tovarišem
Sprajcem v Mirni na Dolenjskem, kjer se tudi gradi železnica, ter da sta na dan umora skupaj prišla na Vrhniko. On na-naljuje, da sta v kritičnem času med grad-bo postaje in Vrdom srečala jima znanega Cedolinija, ki je šel ravnov z denarjem skozi hosto k izplačevanju delavcev. Takoj sta sklenila se polastiti denarja, in ga sklenila zaradi tega usmrtiti, ker ju je poznal. Samardžič je zahteval od njega par krajcarjev. Na Cedolinijevo izjavo, da ne more ničesar dati, ker denar ni njegov, pograbil ga je baje Sprajc čez prsa, ga vrgel ob tla tako, da jc ležal ob levi strani. Zdajci jc pa stopil Samardžič čez Cedolinija, tako, da ga je imel med nogama, vzel svoj krušni nož ter ga polagoma nastavil na Cedolinijev vrat, katerega mu je kakor kokoši prcrezal. Vse to se je zgodilo na že prej imenovani stezi. Omamljenega Cedolinija sta zvlekla s steze v goščevje, kjer sta ga oropala, potem pa odšla proti Trstu, Denar, okoli 2800 K. sta si razdelila; videl ju pri tem nobeden ni, le neko ženico sta zapazila v hosti, ki je suhljad pobirala. Od tam sta šla na Reko, kjer sta se ločila vsak na svoj dom. Oba obdolženca sta doma nekako radodarna postala. Samardžičev oče se je svojega sina doma tako prestrašil, da se je po celem životu tresel, to pa zaradi tega, ker se je njegove silovitosti bal. Od oropanega denarja podaril je svojemu očetu 100 K, sestri pa 40 K. Nasprotno je dal pa Sprajc dal svojemu bratu Marku 140 K. Vicko Skugor in Peter Bračič sta videla pri obdolžencu večjo svoto denarja; slednjega je celo vprašal, če mu proda trgovino. Samardžič pravi, da je po ropu gosposko živel; pri njem se je dobila še svota 71 K bi h. Samardžič je sam proti sojetniku Ivanu Magrini izjavil, da to ni nič, če se enega človeka umori. Da jc Samardžič res pravi krivec, kaže sledeče dejstvo: Dne 1. majnika peljali so v spremstvu preiskovalnega sodnika v vlaku Cidolini-jevega morilca na Vrhniko. Pripeljan na lice mesta, jc cinično pred številno množico, katera je svojo mržnjo proti morilcu javno kazala, imenoval z natančno podrobnostjo vse okoliščine roparskega umora, ne da bi bil kaj razburjen. Samardžič trdi. da je svojo žrtev zaradi tega umoril, ker se je bal, da bi ga oropani Cedolini ne spoznal in ga sodišču ovadil. Pristavi še, da je rop izvršil iz potrebe, ker mu je primanjkovalo denarnih sredstev.
Pred sodiščem se vede Samardžič kot človek brez srca in čuta. Hladnokrvno je povedal, kako je, ko sta s tovarišem videla žrtev prihajati z denarjem, dejal: »Italijan je cesarico zabodel, škoda bi bilo, ko bi mi dva tega pustila.« Ko jih je Cedolini vprašal, zakaj da ne delata, sta mu odgovorila, da bosta že zdajle delala. Pretresljiv vtis jc pa napravila obdolženčeva izpoved o načinu, kako da je umoril svojo žrtev, kot bi se šlo za kaka šaljivo dejanje. Pokazal je. kako je Sprajc vrgel Cedolinija na tla. kako je on pristopil k Cedoliniju, pokazal je. kako da mu je počasi nastavil nož na vrat in kako da je potem udaril z roko po nožu, da je ojstrina prerezala vrat in dve glavni žili. Kot priča zaslišana žena umorjenega, suha, slabotna, bleda ženica ni marala pogledati morilcu v obraz. Na vprašanje, koliko da zahteva, je odgovorila, da 10.000 kron. Ostala je potem še v dvorani, a se je vselej, kadar je morilec govoril, obrnila s studom v stran. Značilno za obdolženčev značaj je dejstvo, da, ko mu je vrhniški preiskovalni sodnik o času, ko so ga pripeljali iz Ljubljane na lice mesta, pripomnil, zakaj mu ni tistih 2b90 kron pobral, katere je imel v žepu spodnjih hlač, se je ta temu začudil in zaškripajo z zobmi v zrak pogledal. Obdolženec cel čas ni pokazal nobenega kesa ali sočutja do svoje žrtve. Samardžič je prava podoba krvoločne zveri v človeški podobi. Posvetovanje porotnikov je bilo kratko. Soglasno so potrdili vprašanje na roparski umor. Mirno stoječ je poslušal svojo smrtno obsodbo, potem pa v spremstvu dveh jetniških paznikov zapustil dvorano. S tem je bila končana ta žalostna tragedija, ki je na vse navzoče napravila nepozaben vtis.
Dnevne novice.
-}- Za S. K. S. Z. sa darovali jubilejno krono sledeči gg.: Abram Anton, kurat v Št. Petru; Turšič Leopold, kaplan v Logatcu; Vovko Franc, kaplan v Starem trgu pri Ložu; Wcstcr Alojzij, kaplan v Sla-vini: Zelezny Alojzij, kurat v Trnjem; Ša-bec Janez, posestnik v Selcih pri Št. Petru.
Mladeniški shod vrlih štajerskih fantov obeta postati ena najsijajnejših manifestacij krščanskega slovenskega štajerskega ljudstva. Poročali srno že, da bo slavnostni govornik dr. Krek. v imenu
kranjske mladeniške organizacije bo poročal o mladinski organizaciji pisatelj F. Terseglav iz Ljubljane; na shod pa pride tudi veliki organizator poznanjskih Poljakov, kanonik Adamski, ki se mudi v Ljubljani, da proučuje slovensko krščansko-socialno gospodarsko organizacijo.
+ »Mladost« v deželnem šolskem svetu. Tudi c. kr. deželni šolski svet se je bavil z »Mladostjo«, glasilom slovenskih mladeničev. Ker je »Mladost« posvetila nekoliko v razmere, ki vladajo na naših srednjih šolah, sc je čutil c. kr. de-, žolni šolski svet primoranega se baviti tudi z izjavami tega lista. Neki gospod profesor (osebno seveda mi nikogar nočemo spraviti v nesrečo) je moral zahtevati proti sebi disciplinarno preiskavo, pri kateri so bili zaslišani nekateri dijaki. V debati, ki je nastala v c. kr. deželnem šolskem svetu, se je povdarjalo, da vlada med nekim delom mlajših profesorjev neki krščanskemu naziranju jako odtujeni duh. Dr. Lampe je izjavil, da S. L. S. sicer pripušča vsakomur njegovo svobodno osebno naziranje, da pa je vendar potrebno, da se deželni šolski svet dobro zaveda mišljenja, v katerem so vzgojeni različni mladi gospodje Masarykove šole. Ni odvisno samo od besed, katere se pro-tokolirajo. ampak še veliko več od duha in od tona, v katerem se izrekajo različne trditve pred učenci. Čujemo, da se je prizadeti profesor hotel oprati tudi s tem, da je govoril o nekem »organiziranem nadzorstvu« nad profesorji, češ, da neki ljudje. od katerih so dijaki »socialno odvisni«, te dijake izrabljajo za to, da izvedo od njih izreke profesorjev in da ti ljudje šele v teh izrekih najdejo take misli. Mi pa odločno izjavimo, da od nas dijaštvo ni niti socialno niti gospodarsko odvisno in da nimamo mi nikake organizirane kontrole nad nikomur, ker mi denuciantstva nikakor ne gojimo. Tudi ni »Mladost« noben vir dohodkov, ne v gotovini, nc v natura-lijah za dijake! Pač pa je »Mladost« verni odsev tistega mišljenja in tistih sodba, katere imajo tudi dijaki o stvareh našega svetovnega naziranja. Mlad človek jako hitro in globoko čuti, kdaj kak izrek ne soglaša z njegovim verskim in moralnim prepričanjem. Morda je to čustvo pri mladem nepokvarjenem človeku jasnejše nego pri kakem konfuznem pomasaričenem profesorju, ln nič več in nič manj kakor odsev mišljenja poštene naše mladine hoče biti »Mladost«, iz katere se visoki cesarski in kraljevi deželni šolski svet šc večkrat lahko pouči o duhu. ki vlada na naših srednjih šolah.
+ »Danica«. Na zadnjem izvanred-nem občnem zboru slovenskega katoliškega akademičnega društva »Danica« na Dunaju so se pri nadomestnih volitvah mesto odstopivšega t. Josipa Osane izvolili v odbor: pliil. Mirko Božič, predsednik; iur. Karol Šabec, podpredsednik; phil. Iv. Mazovec, tajnik; iur. Ivan Mazek, blagajnik; iur. Ciril Sedej, knjižničar; med. Jakob Basaj, gospodar.
+ »Slovanska banka«. Mnogostran-ski Ivan Hribar hoče torej Slovansko banko, s katero bi s Peterburga doli vpeljal zlato dobo po celem slovanskem svetu. Kdorkoli ima kaj pojma o bankah, bo videl takoj, da je to le fraza, blesteč fantom, s katerim se morejo delati interesantne le politični in drugi mladeniči. Seveda, če bi imeli gospodje od bodoče Slovanske banke priliko, biti s Hribarjem v resnični kup-čijski zvezi, bi dobili kmalu o njem take pojme, kakor jih imajo na primer pri Jadranski banki, ali gg. Prosenc, Božič, Pavšler in še marsikdo drugi. Radovedni smo pa res, kako si mislijo Slovansko banko. Mi bi radi videli prospekt, če bi bilo kaj pametnega, mi bi ne manjkali zraven.
— Petdesetletnico redovne obljube jc obhajala na Vnebohoda dan prefekta loškega uršulinskega samostana M. Ksa-verija Murgelj. Od 12. leta naprej biva neprestano v samostanu. Pri tej priliki so ji samostanske gojenke priredile primerno slavnost s predstavo. Glavni del slovesnosti je bil pa v cerkvi, kjer je jubilarka, navzlic svojim 80. letom, še nepričakovano trdna in zdrava, ponovila redovno obljubo.
+ Za VVahrinunda dela veliko reklamo »Učiteljski Tovariš«. Ako s< liberalni učitelji res tako trmasti, da šc na vsak način hočejo sami pri ljudstvu priti ob tisti mali košček kredita, ki ga še imajo, jc nam čisto prav. »Lonec« - pravijo Nemci — »tako dolgo sili k vodnjaku, dokler se ubije.«
+ Zmaga S. L. S. Pri občinskih volitvah v Šmartnem pri Kranju so zmagali v vseli treh razredih pristaši S. L. S. Liberalci so nameravali naskočiti tretji razred. a videči naše volivce, so jo žalostni odkurili.
+ Juhilejski izprevod in priprave na Kranjskem. Za prireditev kranjske skupi-
ne deluje odbor, rekli bi, noč in dan, da bode kranjska skupina kolikor mogoče sijajna in slikovita. Kostumi za herolde in jahače bodo te dni gotovi. V svojih živih iu slikovitih barvah bodo delali brezdvom-no najboljši utis ter kranjsko deželo dostojno zastopali. Za izprevod se je sprejelo okoli 800 oseb iz cele Kranjske, oglasilo pa se jih je veliko več, toda odbor jih ui mogel več sprejeti, ker je število udeležencev iz Kranjske itak eno največjih med vsemi avstrijskimi kronovinami.Skupina se bode peljala z dvema vlakoma proti Dunaju, in sicer po južni in državni železnici na ta način, da se odpelje en del po južni železnici iu se vrne po državni, drugi del pa se odpelje po drž. in se vrne po južni železnici, kar je gotovo hvalevredno, ker bodo na ta način videli izletniki kolikor mogoče veliko sveta. Zgodi se pa to tudi radi udobnosti udeležnikom, da ne bo prevelika gneča. Tudi v vsakem drugem oziru se bode skrbelo za varnost udeležencev. Vsled velikih naprav pa naraščajo od dne do dne odboru vedno večji troški. Akoravno je požrtvovalnost iz vseh krajev brez razlike strank pri prispevanju doneskov vse hvale vredna, treba je vendarle, da se nabere vsaj še enkrat tako velika vsota. Kranjski odbor je razposlal okoli 4000 pisem, ki jih je lastnoročno podpisal deželni glavar, na posamezne osebe in korporacije. Želeti je torej, da se vsakdo čim hitreje odzove s kakim prispevkom, da ne pridemo do primanjkljaja. Zaupniki naj pobiranje pospešijo in nadaljujejo, ker se prispevki še vedno naprej sprejemajo in se končni obračun napravi šele po izvršenih slavnostih.
+ Kranjci v jubilejnem sprevodu na Dunaju. Pripravljavni odbor za udeležbo Kranjcev v jubilejnem sprevodu dne 12. junija na Dunaju jc v kratki dobi izvršil ogromno delo. V kranjskih skupinah bo opaziti najrazličnejše in najstarejše narodne noše. V belokranjski skupini bo okolu 230 Belokranjcev in Belokranjic. Ta skupina bo izredno slikovita po svoji raznovrstnosti in svetlih barvah. Vsak kraj ima v nošah svoje posebnosti in vse te posebnosti marljivi zaupniki pripravljavnega odbora rešujejo, da dobi naša narodna noša vsaj pri slovesnih prilikah čast, ki ji gre, in s .tem v narodovem življenju veljavo tudi staro poštenje. Sredi svojih Belokranjcev se udeleži sprevoda tudi vzorni zbiralec narodnih šeg in običajev, č. g. župnik Ivan Šašclj iz Adlešič. Poleg »Zelenega Jurija« bodo med svati »Belokranjske svatbe« udeleženci tam od slikovitega Predgrada in Starega trga. Vinice in Črnomlja, kjer je sestavljen za vzorno ureditev posebni odsek, na čelu mu okraj, glavar g. Zupnek, župnik Peharc, nadučitelj Šetina ter jurist Malnerič, V sprevodu bodo originelne adleške predice. ponosni Bojanci in Bojančanke. ki bodo pletle če-rape, Vlahi in Vlahinje v slikovitih dragocenih svojih opravah, izdelkih narodne domače industrije, ki naj tem potom dobi zasluženo priznanje in pot v svet. V sprevodu bo korakalo tudi mnogo belokranjskih županov iu skupin najstarejših mož z originelnimi plašči. Zaključi belokranjski sprevod vesela raznobojna skupina iz vinorodnega Semiča in metliške okolice. Skupina iz Ljubljane in njene okolice ne bo zanimiva samo radi ljubkih peč, ampak tudi vsled tega. ker so se v tej skupini rešile narodne noše, kakoršne so nosili po ljubljanski okolici pred 150 leti. Veliko pozornost bo vzbujala tudi stara višnjegor-ska narodna noša, ki se pridruži ljubljanski skupini. V skupini ribičev bodo narodne noše. kakoršne se je videlo v Trnovem iu Krakovcm pred 120 leti. V tej skupini bo okolu 80 oseb. Postavnih Gorenjcev iu Gorenjk bo v skupini v raznih njihovih narodnih nošah nad 330. V skupini, naslovljeni »Zlatorog« reprezentirala sc bo planinska Gorenjska v svojih starih nošah. Možje in fantje nastopali bodo v starih kastorčkih, temnih kamižolah in pestro-barvanih telovnikih, na nogah visoke bohinjske škornje, ali dovljanske belopavo-laste nogavice v čižmah in solnih. Ratečam in Jeseničani postaviti pa se mislijo s starodavnimi cokljami. Krasne bodo tudi naše planinske Gorenjke v živili svojih nošah: na glavi »alitahe« z zlatimi našivi ali poedino tudi velike avbe, krog vratu iu črez prsi krasne svilene rute, krila in predpasnike pa veselo se spreminjajoče, na nogah bele nogavice in drobne šolničke. Da so planinci seveda vsi opremljeni z gorskimi palicami, cvetjem, ogromnimi »peri < in »gomsparti«, je ob sebi umevno. Lovci seveda sc bodo postavili s starinskimi lovskimi puškami, malhami, rogovi in drugo lovsko opravo. Med Gorenjci korakata tudi drž. posl. Demšar iu najboljši pozna-vatclj gorenjskih običajev, gosp. župnik Aljaž. Taka vzorna prireditev bo vsekakor tudi odlična reklama za lepo našo deželo. Povsod na deželi naj se zanimajo za
ta pohod Kranjcev na Dunaj tudi s tem, da se zbirajo najstarejše reči in posodijo udeležnikom. Mnogo, kar smo imeli v narodopisnem oziru že za izgubljeno, nam bo zopet rešila ta prireditev. Tudi v tem tiči velik pomen dela pripravljavnfga odbora. Zato naj ne bo nikogar, katerega je pripravljavni odbor naprosil za kak prispevek ali ki čita te vrste, da bi se ne odzval s kakim darom in s tem podprl to, za našo deželo velevažno delo, Županstva, društva, zadruge, posamezniki, tekmujte med seboj, da z združenimi močmi ustvarimo vse pogoje za lepšo bodočnost naše lepe Kranjske! Tako delo ne more imeti resnih nasprotnikov, tako delo naj vsak podpira, kateremu je resno mar za čast naše dežele!
-f- Vsi udeležniki »Ljubljanske skupine«, ki so se oglasili pri gosp. Magoliču, se imajo zbrati ob sedmi uri zjutraj v sredo 10. t. m. v veliki dvorani »Uniona« z vso prtljago .ker odhaja vlak ob deseti uri z državnega kolodvora in bo treba biti že ob 9. uri na državnem kolodvoru.
Udeležniki jubilejnega izprevoda z Dolenjskega naj pridejo v Ljubljano z dolenjskim vlakom v sredo ob pol tretji uri popoldne na južni kolodvor. Udeležniki iz Starega Trga, Predgrada, Vinice naj se oglase na poti pri trgovcu gospodu Mihaelu Radetu v Predgradu, ostale čaka na novomeškem kolodvoru odposlanec ljubljanskega odbora.
+Udeležniki jubilejnega izprevoda z Gorenjskega bodo morali biti v Ljubljani v sredo popoldne. Zbirališče v »Unionu« ob 5. uri popoldne.
+ IV. izkaz prispevkov za skupino Kranjska v cesarskem slavnostnem iz-prevodu na Dunaju. Kranjskemu odboru so nakazali sledeče gospe, gospodje in korporacije naslednje prispevke: Kranjska industrijska družba na Jesenicah 500 K; Josipina Hotschevar v Krškem 200 K; Leon grof Auersperg v Turjaku 100 K: Karel Polak, tvrdka G. Tonnies in neimenovani iz Ljubljane, županstvo mesta Kostanjevice, vsak po 50 K: Anton Skubic, Ljubljana. 40 K: Rudolf grof Chorinsky, Ljubljana, in .1. Krištofič, Kamnik, vsak po .30 K: Anton Kobi. Breg pri Borovnici, 25 K; Aloizij Persche, dr. Ferdinand Eger. Krnil Grassi. Tauzher St. Ck Co.. Henrik Kenda, R. Kollmann. vsi iz Ljubljane, Edvard Dolenec, Orehek. gospa Ulm, Kleve-vež, Niko Lenček, Škofja Loka, Hranilnica v Zireh, C. Puppis. Kranj, Fr. Košak. Grosuplje, Rudolf baron Apfaltrern, Turn-še pri Dobu, vsak po 20 K; Balbina Smo-gle, Ljubljana. Antonieta pl. Fichtenau, Novo inesto, Sanitet. distrikt. Radovljica, županstvo Stari trg pri Ložu, vsak po 15 K: Josipina Gnesda. Friderik Burger, Ivan Villiar, Avgust Žabkar, S. Unterhu-ber. dr. Franc Zupane, Anton Lenarčič, dr. Ivan Mrak. Josipina Schumi, ravnatelj Kastelic. Matija Kolar, T. Eger, Josip Do-stal. dr. Vinko Gregorič, profesor Anton Zupančič, vsi iz Ljubljane, županstvo Velike Lašče, Hranilnica in posojilnica v Brezovici, Mlekarska zadruga v Brezovici, J. Tekavčič, Krško, Ivan Lavrenčič, Kamnik, županstvo Ajdovec, Hranilnica in posojilnica na Gori nad Idrijo, vsak po 10 K; Ferdinand Omejc s soprogo, Matija Zamida. Ljubljana, po 6 K; dr. Oton Val-lentschag, Aleksander Hudovernik. Ed-mund Kavčič. A. Mikusch, Val. Golob, Ana Šinkovec. W. vitez pl. Laschan. Karel grof Kiinigl, dr. Ivan Vrtačnik, E. M. Ecker. Josip Pavlin, Frid. Zakelj. vsi iz Ljubljane, Anton Zgur, Brezovica, dr. Josip Marinko, Novo mesto. Nikolaj Križaj. Ovšiše, županstvo Sv. Križ pri Radečah, Matevž lereb, Primskovo pri Kranju, dr. Fr. Vončina. Krško, dr. J. Gallasch, Krško, Fr. Zbašnik. Hinje. vsak po 5 K; dr. Josip Dolenec. dr. Josip VVentzel, Ljubljana, Jurij Rozman, Kovor, Ivan Hudovarnik, Dovje, vsak po 4 K: Frid. vitez pl. Zahony, Gustav Kulavics, Ljubljana, po 3 K; Gustav Kastner, neimenovan, dr. Miroslav Lukan, dr. Friderik Mathias, Avgust Neumayer. Rudolf Zarli, Viljem Putick, Ivan Prešel. Ferd. pl. Kleinma.ver. H. pl. Nickerl. Andrej Uršič, Josip Lončar, dr. Herman Neu-berger, vsi iz Ljubljane, Franc Juvan. Andrej Remškar, Brezovica, vsak po 2 K: Franc Bevlič I K 20 h; neimenovan, Matija Grabner, Mihael Mihelčič. Alojzij Tome. Matevž Joras, Margareta Lampič, Ludovik Kotnik, Jernej Klemene, Cecilija Podkrajšek. vsi iz Ljubljane, vsak po I K. vsak po 1 K. Danes izkazana svota znaša 1849 K 20 h.
+ »Prečastite zavijače« imenuje »Učiteljski Tovariš« duhovščino. Zabavlja obenem proti kmetom, češ. da so »usmiljenja vredni«. Kmetje, zapomnite si liberalne učitelje!
k Slavnost akademije slovenskih bo-goslovcev v Celovcu. Dne 4. t. m. je obhajala akademija slovenskih bogoslovcev v Celovcu svojo OOletnico s slavnostno akademijo. Štirje gorenjski duhovniki smo imeli lepo priliko, da smo se udeležili slav.
nosti, in priznati moramo, da nas je do dna srca razveselila navdušenost mladih bogoslovcev za versko, narodno in socialno delo. Akademijo je ustanovil naš vzornik A. Slomšek leta 1848 in učakala je zdaj 60. leto, kar je nekaj posebnega v Ko-rotanu. Vsled neugodnih razmer je jela pešati, a leta 1888 jo je tedanji bogoslovec g. Ražun, sedaj župnik v Rožni dolini, vzbudil k novemu življenju. Iz akademije, tako je povdarjal slavnosfni govornik gospod Rožman. so izšli v 60. letih vsi prvo-boritelji koroških Slovencev. Kakor smo se prepričali, je še sedaj akademija ognjišče, iz katerega se širi plamen navdušenega delovanja za zatirane brate koroške. Bogoslovcev slovenskih je v Celovcu samo 21, a vsi so združeni v tesno falango, ki nas napolnuje z upanjem, da Koroška še ni zgubljena, ker ti se bodo kot duhovski in narodni delavci razkropili po vsi slovenski Koroški in z mladostnim ognjem vnemah druge stanovske tovariše, ki so sc morda že udali pogubnemu pesimizmu in popuščajo narodno in socialno delo. Dober pevski zbor (14 članov) je pel s polnim občutkom slavnostno kantato »Zakipi duša!«, katero je zložil g. Fr. Neu-bauer in uglasbil župnik Aljaž v lahkem, a v srce segajočem melodijskem slogu, in še dve drugi slovenski skladbi. Udarjali so tamburaši slovanske melodije. Velikansko navdušenje so vzbudili času primerni govori župnika Ražuna in državnega poslanca dr. Kreka. Dvorana je bila polna, ne samo duhovnikov, ampak, kar nas je posebno veselilo, bilo je več kot polovica kmetiških mož in mladeničev. Upamo, da bodo govorjene besede odmevale povsod po deželi in budile na socialno, narodno in versko delo. Pri tej priliki ne moremo zarnolčati ene nujne prošnje, da naj naša krščanska socialna stranka po vseli slovenskih deželah obrača svojo pozornost na koroške brate, ki bijejo obupni boj proti kruti nemški premoči. In ker brez gmotne podlage vsako delo opeša, naj vsak zaveden Slovenec povsod razširja »vžigalice na korist obmejnim Slovencem«. ker jc to lahko delo, ki nič ne stane, a vendar zna pridobiti marsikak tisočak za narodne potrebe.
Miliariia v Mirnipeči. Dne 4. t. m.
sta bila previdena za smrt na novo obolela 23letni mladenič na Gor. Vrhovem in 331etna gospodinja na Golobinjeku. Drugi dan, 5. t. m. je bolnica na Golobinjeku že umrla. Tudi ta je zapustila nedorasle otroke, najmljaše pri desetih mesecih. Sedaj ie že deset žensk pobrala ta bolezen. Kako je to žalostno! Komaj zvonovi za enim mrličem utihnejo, že zapojo drugemu mrtvaško pesem. In vsa zdravniška pomoč je brezvspešna. Zraven pa še ta huda vročina in suša. Bog se nas usmili!
—	Načelnikom cestnega odbora za loški okraj je bil izvoljen poljanski župan gospod Al. Grošelj, pristaš S. L. S. Dolgo je bilo treba čakati, da smo dobili oskrbnika toliko zanemarjenim cestam. Pričakujemo z vso pravico od njega, da bo za ceste bolje skrbel, kakor njegov liberalni prednik.
—	Pasja steklina. Stekel pes se je pri-tepel iz Bitinja v Staro Loko in je tam oklal nekega psa in štiriletno deklico. Psa so ustrelili, deklico pa peljali na Dunaj v Pasterjev zavod. Zato je vpeljan za vso okolico pasji kontumac. Navzlic temu se vidi še letati pse brez nagobčnika okoli. Sploh je pa v Loki toliko psov, da bi se vsaj polovica teh mrcin lahko spravila s pota z ozirom na mir in snago javnih potov.
Deška šola v Škofji Loki kar ne more priti do reda, in zato poduk silno trpi. Ze v začetku šolskega leta je dobil dopust učitelj Flis in še zdaj ni prišel v šolo, zdaj je pa zbolel učitelj Svetlič in ima dopust do konca leta. Pa tudi suplenti se menjavajo, eden je bil le par mesecev in je odšel. tako da bodo imeli nekateri razredi kar po tri. oziroma štiri učitelje v enem ietu. Kje je tu kak uspeh mogoč, če sc učitelj in učenci še spoznati nimajo časa?
—	Učitelj Flis iz Škofje Loke jc popolnoma okreval in, ker zdaj zopet učiteljske moči manjka, se bo brez dvoma takoj posvetil svojemu stanovskemu poklicu in se z njemu lastno vnemo potrudil za pro-speh mladine.
—	Prestavljen je v Loko učitelj Viktor JamŠek iz Radeč, a nastopi službo šele z novim šolskim letom.
—	Dolenjsko pevsko društvo v Novem mestu priredi na binkoštni ponedeljek, in ne v nedeljo, kakor smo zadnjič pomotoma poročali, izlet k Mrvarju na Hrib. Sodeluje novomeški Sokol. Igra c. kr. priv. mestna godba v Novem mestu.
—	Nova učna knjiga. V c. kr. zalogi šolskih knjig na Dunaju je pravkar izšla knjiga: »Obrtno knjigovodstvo z naukotn o menicah«, ki jo je sestavil g. H. Podkrajšek za učence naših obrtnih učnih za-voov in za one obrtnike, ki se žele s tem predmetom seznaniti. Vezana knjiga velja
1 K 20 h in se dobiva v vseh knjigotržni-cah v Ljubljani in na deželi.
—	Novo vojaško vetransko društvo.
Novo vojaško veteransko društvo baje nameravajo ustanoviti za občino Moste pod imenom in pokroviteljstvom g. kneza Hugona NVindischgratza. Ustanovni shod sklicuje se na binkoštni ponedeljek dne 8. junija ob drugi uri popoldne v gostilni Heuffel v Novem Vodmatu. K ustanovnemu shodu vabijo se vsi zavedni patrijotje in prijatelji.
Predstavo priredi »Slovensko katoliško izobraževalno društvo v Ribnici« na binkoštni ponedeljek, dne 8. junija 1908 ob 3. uri pop. v dvorani »Hran. in posojilnice« v Ribnici. Spored: »Mlini pod zemljo« ali Zadnje ure paganstva v Rimu. Igra v petih dejanjih. Vrban Smuk pri do-litarju. Komičen nastop (po Jurčiču). Med presledki udarjajo društveni tamburaši. Vstopnice se dobivajo pri gospicah Sle-menčevih in pri g. organistu. Sedeži I. vrste 1 K, II. vrste 60 vin., stojišča 30 vin. K najobilnejši udeležbi uljudno vabi — odbor.
—	Požar v Butoraju. Poroča se nam, da je včeraj popoldne pogorela vas Buto-raj pri Črnomlju. V pol ure je pogorelo deset hiš, celo gorenje selo je uničil požar, razun ene hiše.
—	Kdaj bo sklican goriški deželni zbor? »Primorec« poroča: Goriški deželni zbor ne bo sklican še ta mesec. Seje državnega zbora bodo najbrže do odgo-denja začetkom julija vsak dan. Torej nc bo časa za deželne zbore. Naš deželni zbor utegne biti torej sklican šele v sredi meseca julija.
Knezoškofijski zavod sv. Stanislava v Št. Vidu priredi binkoštni ponedeljek slavnost v proslavo desetletnice prevzv. knezoškofa dr. Anton Bonav. Jegliča s sledečim sporedom: Godba. Pozdrav. Petje. Svetopisemska igra »Egiptovski Jožef«. Povabljeni so stariši in sorodniki gojencev in prijatelji zavoda.
—	Devica Marija v Polju. Dolgo časa jc bila naša občina odvisna pri vsakem požaru le od milosti tovarniške požarne brambe. To odvisnost so občutile posebno nekatere vasi, ki so bolj oddaljene od tovarne. Na prizadevanje naših vrlih, za napredek in gospodarstvo skrbečih odbornikov se nam je posrečilo ustanoviti ognje-gasno društvo s sedežem v Kašlju. V na-čclstvo so izvoljeni Franc Grad, načelnik, Ignac Mrcina, blagajnik, Franc Močilnikar, tajnik, vsi trije vneti naši pristaši in obenem občinski odborniki.V odboru in društvu sta zastopana kmečki in delavski stan. Društvo šteje dosedaj že 48 delujočih članov, ki se pod spretnim vodstvom načelnika prav pridno vadijo in žrtvujejo svoj trud in čas z upom, da bodo mogli izkazovati delo ljubezni, da bodo v pomoč kmetu in delavcu. Naročeni ste tudi že dve brizgalni; ena bo stala v Kašlju, druga v Zalogu. Na dan sv. Petra in Pavla se bodo brizgalne slovesno blagoslovile. Istega dne se vrši tudi velika veselica v prid novemu društvu, na kar že danes opozarjamo bratska društva. Natančni spored slovesnosti še objavimo.
—	Zanimivosti iz Ribnice. Dne 3. jun. so bile v Ribnici volitve v krajni šolski svet. Vabila so se izdala šele v nedeljo. Trški liberalci se niso nadejali posebne udeležbe odbornikov sosednih občin in so se zibali v sladkem upanju, da bodo s svojimi 26 odborniki ribniške občine pohrus-tali vse druge. A glej spaka, — prišlo jih je toliko iz suške, danske in jurjeviške občine, da so pozobali vse trške liberalce s kmeti-odpadniki vred. Pa ne mislite, da je imel zraven svojo roko zopet kaplan Orehek, katerega tisti dan še doma ni bilo. Odborniki iz sosednih občin so se sami uprli trškemu gnilemu liberalizmu in so si izvolili v kraini šolski svet tri svoje župane: Ivana Kljuna iz Sajevca, Fortunata Kozina iz Sušja in Ivana Rusa iz Brež, kateri slednji je obljubil, da bo v vseh šolskih zadevali držal s kmeti. Nič ni pomagalo prigovarjanje v veži od strani liberalcev, še manj pa drzni poizkus, da bi Pirker in Cene, ki sta sc pripeljala ravno takrat od porotnih obravnav, vnovič volila, ko sta za nju volila že dva namestnika. Tudi Višnikarjcv svet, naj se voli z listki, je pogorel. Ker so se trškim gospodom zdela tla prevroča, so vzeli klobuke in jo popihali. Le lekarnar je čakal do zadnjega. čc bi kakemu liberalcu slabo prišlo.
Čudno je le to. zakaj voditelja starih in mladih liberalcev nista od dolenjskega Načeta kot »brzovozno blago« naročila zopet en voz liberalnih odbornikov iz Dolenje vasi, ki imajo po novem odloku tudi pravico voliti v naš krajni šolski svet. — To pot jc bilo liberalcem ribniškim grozdje prekislo. Zato, ven s črno zastavo na občinski hiši!
—	Promet jedilnih voz pri brzovlakih karavanske železnice. S 1. majem t. I. pri brzovlakih št. I, 2, 7. 8 med Št. Vidom ob Glini-Trstom c. kr. državne železnice vo-
zeči jedilni vozovi so od 15. junija le še v relaciji Št. Vid ob Glini-Gorica drž. žel. v prometu.
—	Vič-GIlnce. Posvečenje nove cerkve sv. Antona. V soboto pred praznikom presv. Trojice, dne 13. t. m., na dan godu sv. Antona, ob pol 6. uri zvečer se bodo v slovesnem sprevodu in med zvonenjem prenesle relikvije svetnikov, ki bodo vzidane v oltarjih nove cerkve, v posebno za to narejeni šotor pri cerkvi. Nato duhov-ske molitve v šotoru, trajajoče približno tri četrt ure. Zvečer ob pol 9. uri razsvit-Ijava cerkve in duhovske hiše; bližnji sosedje so naprošeni, da primerno okrase in razsvetle svoje hiše. V noči od sobote na nedeljo vigilije, t. j. bedenje med molitvijo in petjem pobožnih pesem pred šotorom. Možje in fantje so naprošeni, naj bi prevzeli častno stražo ponoči okoli šotora. — Drugo jutro, v praznik presvete Trojice, bodo tihe svete maše ob 4., 5., 6., 7. uri v šotoru. Ob tri četrt na 8. uro zjutraj se pripeljejo presv. gospod knez in škof med slovesnim zvonenjem. Sprejem pred šolskim poslopjem. Nato začetek posvečevanja. Cerkev mora do konca po-svečevanja biti prazna; posvečevanje bo trajalo blizu tri ure, med tem časom vernikom ni dovoljen vstop v cerkev. Posvečevanje se začne z molitvijo spokornih psalmov v šotoru. Približno v sredi celega posvečevanja pride duhovščina po svetinje v šotor ter jih potem nese v procesiji okoli cerkve. Pred glavnimi vratmi kratek nagovor škofov na zbrane vernike; nato vhod duhovščine v cerkev s svetinjami in sklepni obredi posvečevanja. Okoli 11. ure pontifikalna maša. — Popoldne ob treh pridiga presv. gospoda knezoškofa, nato pete litanije Matere božje z blagoslovom.
—	Liberalna posojilnica v Radovljici, ki ji predseduje dr. Vilfan, dala si je vrt koncem hiše zasaditi, in sicer z raznimi grmovji, smrekami, vmes ste tudi dve lipi in dva hrasta. Vrt je pod oknom dr. Vilfanove pisarne, torej je lahko videl, ko sta bila hrasta sajena (pred dobrim mesecem). Pa ne, da bi bila v spomin na Vilfanovo narodnost, ki vlaga kot odvetnik nemške vloge? Dr. Vilfan je starosta tukajšnjega »Sokola«, predsednik Ciril - Metoda, planinskega društva, župan, deželni poslanec itd. On dela pod senco hrasta!
—	V Lescah, ki je tudi vse napredno od župana dalje, je skozi nekaj dni obešena tabla: »Gizela Grošelj, Gebriefte Hebame. Iskušena babica.« Tak napis, vrhtega še napačen, ne dela časti Gorenjski, in župan naj bi skrbel, da bo samoslovenski. Občinski pečat je v Lescah samoslovenski z lipo v sredini.
—	Dol pri Ljubljani. Pri nas se je naselil vpokojeni župnik A. Š i m e n c. Cela župnija iu šc sosednje so mu hvaležne zato, ker je ljudstvu močno ustreženo z dvojno službo božjo. Bog mu utrdi ljubo zdravje, da bi Dolcem oznanoval besedo božjo še mnogo let! — Naše izobraževalno društvo prav čvrsto napreduje. Cvet mladeničev je v njem zbran in tamburica jih bo privabila, kakor kaže, vedno več. Ob zad-dnji prireditvi je zlasti »Vaški potepuh« kaj ugajal.
—	Javna zahvala. Podpisani odbor »Katol. slov. izobraževalnega društva« v Mekinjah si šteje v dolžnost, da se iskreno zahvali vsem društvom in posameznikom, ki so pripomogli k tako lepo uspeli slavnosti blagoslovljenja društvene in družbene zastave v Mekinjah dne 28. majnika t. I. Posebej izreče še zahvalo: »S. K. S. Z.«, slavnemu pevskemu društvu »Ljubljana«, moški Marijini družbi v Ljubljani, veteranskemu društvu v Kamniku, društvu rokodelskih pomočnikov v Ljubljani ter vsem izobraževalnim društvom in Marijinim družbam, zastopnikom delavskih in strokovnih organizacij ter telovadnim odsekom, vč. gg. dr. Kreku, kanoniku Sušniku, vikarju Smolnikarju, sploh vsem, ki so nas prišli navduševat za krščansko - socialno delo. Vse živi Bog ter blagoslovi domoljubno delo naše organizacije! — Za odbor »Katol. slov. izobraževalnega društva« v Mekinjah: Fr. Rihar, predsednik.
—	Nevarna igrača. Peter Gasperin, šolski deček, stanujoč pri svojih stariših na Javorniku na Gorenjskem, je 3. t. m. pobiral po cesti stresene koščke živega apna in jih spravljal v steklenico od piva. Nato jc v steklenico vode natočil in jo močno zamašil. Steklenica je pa eksplodirala in vroče apno je dečka tako opeklo po glavi in prsih, da bo težko okreval. Tudi eno oko ima zelo poškodovano.
š Sirovi mož. V teharski občini je v noči od 3. na 4. t. m. s kuhinjskim nožem trikrat zabodel svojo ženo hišni posestnik Veternik. Orožniki so ga kmalu odgnali, dočim je žena v trenutku umrla.
š Obesil se je na pokopališču v Celju 601etni starček.
š Mrtvega z zarezanim vratom so našli tik Majdičevega parotnlina v Celju nekega neznanca.
AVSTRO - OGRSKA.
Vseučiliški štrajk.
Včeraj je proinoviralo na dunajski univerzi 42 juristov. Rektor Ebner je rekel, da pričakuje, da se dijaki hvaležno spominjajo vseučilišča, ko ga zapuste in ne dvignejo rok proti njemu, kar se godi zdaj, ko doni klic za vseučiliško osvojitev. Promotor gosposkozbornični član Lam-mach se je pa obrnil, predno je prečital promocijsko formulo, proti rektorju Eb-nerju in je rekel: »Obžalujem, da se poizkuša na tem mestu delati politiko in se hoče odvaliti odgovornost od pravega krivca.« Študent, ki je klical rektorju »Heil!«, je zizijal in bil tiho, ko je čul odločne Lammachove besede. V torek po Binkoštih imajo v naučnem ministrstvu posvetovanja. Čuje se, da bodo pozvani rektorji, naj zapro vseučilišča do 15. junija. Dunajski krščanski dijaki nabirajo podpise za vlogo, ki zahteva, naj se zopet predava.
Burni spopadi na praškem češkem vseučilišču.
Na češkem vseučilišču v Pragi ne štrajkajo vsi češki dijaki. Masarykovi pristaši štrajkajo, drugi češki vseučiliščniki pa izjavljajo, da ne stavkajo, ker Nemci niso ničesar storili ob zatvoritvi zagrebškega vseučilišča. Nemški svobodomiselni vseučiliščniki se pa jeze in se sklicujejo na to. da štrajka slovanski svobodomiselni študent na Dunaju, v Gradcu in v Brnu. Predavanja so štrajkujoči dijaki preprečili s silo. Ranjen je bil dijak Kopfa. Spopadov je bilo včeraj na češkem praškem vseučilišču več.
Češki notranji uradni jezik.
Poslanca d'Elvert in Albrecht sta se pritožila pri Becku, češ, da se uvaja pri moravskili sodiščih češki uradni jezik. — Beck je obljubil preiskavo.
Jezikovni zakon
je končan. Gotovo je, da se predloži državnemu zboru.
Državni zbor.
Včeraj so govorili nemški radikalec Pacher, poljski demokrat Lazarsky, ki je grajal gališko upravo, češki socialni demokrat Hybeš, nadalje Schachinger in Awanzini. S 118 proti 7 glasovom je bil sklenjen konec debate. Dr. Weidenhoffer se je pečal z Wahrmundom in napadal krščanske socialce. Dotsch je protestiral proti gosposkozborničnemu sklepu z ozirom na sladkorni davek. Nemškonarodni agrarec knez Auersperg je želel, naj se že konča Wahrmundova afera. O Wahrmun-du je rekel, da je Wahrmund neznaten učenjak. Že zdaj se je pokazalo, da proračunske razprave ne končajo pred 30. junijem. Razmotrivajo vprašanje, da zaključijo proračunsko razpravo že 23. t. m., ne glede na dogovorjen čas.
NEMČIJA.
Pruske deželnozborske volitve.
Dozdaj je znan sledeč izid: 15 Poljakov, 97 pristašev centra, 129 konservativcev, 57 svobodomiselnih konservativcev, 59 narodnih liberalcev, 20 poslancev svobodomiselne ljudske stranke, 7 poslancev svobodomiselne zveze, 6 soc. demokratov, 6 divjakov. Potrebnih je 21 ožjih volitev. Izid še ni znan iz 17 volivnih okrajev, ki volijo 29 poslancev.
BEROLINSKI ŠKANDALI.
Bivši dvorili maršal nemške cesarice Friderik, komornik pl. Wedel je izjavil, da so prirejali svojčas homoseksualne čajne večere v princezinjski palači, ki se jih jc udeleževal celo neki član kraljeve rodbine. Cesar Viljem je bil grozno razburjen, ko je to čul. Wedel je izginil iz Beroiina. Na prošnjo berolinskega dež. sodišča se pečajo zdaj tudi dunajska sodišča z osebami, s katermi je občeval Eulenburg na Dunaju.
MULEJ HAFID SAMOVLADAR MAROKA.
Mulej Hafid je pisal francoskemu zunanjemu ministru Pichonu, da pride kmalu v Fez, ker so poraženi nasprotniki. -Mulej Hafidovi delegati so ponovili, da je Mulej Hafid pripravljen za prijateljska pogajanja s Francosko in da hoče držati z velevlasti sklenjene pogodbe.
PERZIJSKI ŠAH POBEGNIL. NEMIRI V PERZIJI.
Perzijski šah jc pobegnil iz Teherana v predmestje Baaga. Stražijo ga ruski kazaki. Trgovine v Teheranu so zatvor-jene. Urmijsko okolico plenijo Kurdi. Stepa je v plamenu. Iz strahu pred Kurdi je skočilo v vodo in utonilo 50 žena in otrok. Tcbriški generalni guverner je brez moči. Perzijski vojaki dezertirajo.
BIstrISKI štrajk.
Ker je izjavil ravnatelj Faust, da noče sprejeti nazaj treh odpuščenih delavcev, stavka naprej delavstvo bistriške tvornice v Rožni dolini. Bogata »Kranjska industrijska družba« ne dela prav, ko se s tako trmo brani, da izpolni skromno delavsko zahtevo in ne mara nazaj delavcev, ki jih je odpustil ravnatelj Faust. Geslo vodstva »Kranjske industrijske družbe« bi moralo biti, da čuje oba zvona in ne Ic onega, ki ga zvoni bistriški Faust. Gotovo slika vodstvu položaj g. Faust tako, da je zanj prav. Saj vemo, da ni ravno prijetno za ravnatelja, čc štrajka delavstvo. V delavskih vojskah, in osobito pri nas, kjer je še mlado delavsko gibanje, spravi na dan štrajk večkrat stvari, ki niso podjetjem ljube. Omaja pa samoobsebi vsaka stavka tudi ravnateljevo stališče nasproti gospodarju. In da pridobi za se gospodarje, pa navadno črni, kolikor more, ono delavstvo, ki stavka. Nastopa se tudi proti posameznim delavcem in se jih poizkuša pridobiti, da postanejo stavkokazi. Iščejo se pa tudi vzroki stavke tam, kjer jih ni.
In bistriško ravnateljstvo je iskalo in našlo vzrok stavke res tam, kjer ga ni. Kakor ob stavki na Javorniku in na Jesenicah. vpijejo bistriški, a tudi savski nad-zorovalni organi, da je bistr. štrajk političen. Če bi ne bil štrajk tako resna stvar, bi se norčevali iz te gospode. Saj kdor to trdi. dokazuje le, da je gotovi bistriški in savski gospodi politika več kakor pa gospodarska korist in skrb za dobiček od podjetja, ker bi se drugače ne norčevali na tako brezvesten način iz delavstva.
Politična, trdi ta gospoda, je baje bistriška stavka za to, ker je pri bistriški občinski volitvi zmagala Faustova stranka. Ne preiskujemo, zakaj je zmagala. Le to naglašamo, da je ob teh volitvah ostalo zelo veliko volivcev doma. Zdaj pa pravijo, da se hočejo gotovi krogi maščevati za ta poraz in da so zato povzročili štrajk. Diskredidirati hočejo pred javnostjo štraj-kujoče delavstvo, da bi velika javnost ne simpatizirala s štrajkujočim delavstvom.
Gospoda se pa moti s svojo strateško potezo. Za štrajk niso merodajni politiški, marveč zgolj gospodarski razlogi. Zakaj ste masreglovali delavstvo? Zakaj ste postavili na cesto vsakega, ki se je upal drugače blekniti. kakor je to bilo všeč Faustu? Zakaj ste trpeli, da se je bistriško delavstvo tako psovalo po nadzoro-valnih organih? Saj so tudi bistriški delavci ljudje kakor ste vi! Stavko na Bistrici v Rožu ste povzročili lastniki »Kranjske industrijske družbe« po svojem poverjeniku ravnatelju Faustu sami in nihče drugi, nobena politiška stranka ne. in za njo niso bili merodajni nikaki politiški razlogi. To konštatiramo.
Niti danes pa še nočemo opisati vseh krivic, ki jih je trpelo bistriško delavstvo. Kdor pozna to miroljubno, mehko delavstvo, ve, da niso bili ravno malenkostni razlogi, ki so napotili to dobro ljudstvo, da je pričelo štrajkati.
Končno še enkrat prosimo, naj sc priskoči štrajkujočemu delavstvu z denarnimi podporami na pomoč. Ni izključeno, da se štrajk še razširi. Kranjska industrijska družba, lastnica bistriške tvornice, ima tudi tvornici na Savi in na Javorniku! Prispevki, namenjeni štrajkujočemu delavstvu se lahko pošljejo »Mirovemu«, »Naše Moči« in »Slovenčevemu« upravništvu, ki jih odda, kamor spadajo!
Ljubljanske noulce.
lj Zakrament svete birme v stolnici.
Premil. g. knezoškof dr. Anton Bonaven-tura Jeglič bo delil jutri in v ponedeljek zakrament svete birme v stolnici. Jutri bo ob pol 10. liri pontifikalna sveta maša in po končani sveti maši birmovanje. Popoldne sc prične birmovanje ob treh. — V ponedeljek jc pontifikalna sveta maša ob 10. uri in po sveti maši zopet birmovanje.
Ij Svatbena pogača Kranjcev na Dunaju bo razstavljena čez praznike v izložbenem oknu Mathiana.
Ij Umrla je v Dolenjivasi pri Ribnici gospa Ana Klim. stara 68 let. Rajnica je bila mati g. Antona Kluna. trgovca in hišnega posestnika v Ljubljani.
Ij Prijela je policija danes ponoči nekega 33letnega fanta, ki jc taval bos okrog. Pod Trančo ga je stražnik ustavil in ga pripeljal do osrednje stražnice. Pri njem so našli 97 K 58 h denarja, za katerega sc ni mogel izkazati, odkod da ga ima. Fant je videti na umu precej siromak in pravi, da je dobil denar pri neki zavarovalnici po nekem požaru, ker pa ni imel posestva, je njegov zagovor jako neverjeten.
Ij Pogreša se od II. sušca t. I. 29letna sobarica Marija Vcrbi,čeva iz Postojne. Navedenka je'bila v blagoslovljenem stanu. Ima rujave lase in govori slovensko in nemško.
lj »Dijaška in ljudska kuhinja«. I*, n.
člane opozorimo na redni občni zbor, ki bo 9. t. m. ob 5. uri zvečer v dvorani »Krščansko-socialne zveze« v »Unionu«.
Ij Pojasnilo. Zadnjega poročila o vpeljavi vprašalnih listkov v mestnem zgla-ševalnem uradu s 15. t. m. nikakor ni tolmačiti v tem smislu, da se bodo poslej plačevale tudi tiskovine za navadno policijsko zglaševanje. Vsaka zglasitev se vrši prej ko slej na brezplačnih tiskovinah in popolnoma brezplačno. Nova odredba velja torej ediuole za one stranke, ki hodijo po naslove v mestni zglaševalni urad.
Ij Aretovan je bil v Knežaku 17-letni čevljarski vajenec Karel Alojzij Sclnven-tner, rodom iz Ljubljane. Navedenec je pred kratkim izvršil tukaj hudodelstvo tatvine, potem pa ušel svojemu 'učnemu mojstru. Pot ga je nanesla v Knežak. kjer je stopil v službo pri tam se nahajajočem imetniku vrtiljaka. Ko je policija to zaznala. je takoj obvestila orožništvo v Zagorju na Notranjskem, ki je nepridiprava aretovala in izročila sodišču v Ilirski Bistrici, katero ga pošlje ljubljanskemu deželnemu sodišču.
Ij Pod voz je prišla včeraj zjutraj na Resljevi cesti 6-letna Albina Kušarjeva ter sc k sreči le lahko telesno poškodovala.
lj Pobegnil jc dnč 3. t. m. titularni desetnik tukajšnjega pešpolka Jožef Zim-mermann.
lj Kraljevi operni pevec Giovanni Ussai-Rossi iz Rima in M. W. Testa, učenec Sonnethalov, priredita dramatiški večer oper. ljudskih pesmi in humoristiških priredb s sodelovanjem mnogih dam v torek, 9. t. ni., na vrtu »Uniona« okoli pol 9. ure zvečer.
š Goriška S. K. S. Z. na mladeniškem shodu v Ljutomeru. Iz Gorice se nam poroča, da se shoda »Mladeniške zveze« v Ljutomeru udeleži tudi zastopstvo goriške S. K. S. Z.
š Odkrita beseda k razmeram v laškem okraju. Laški okraj je v nevarnosti; socialni demokrati sejejo mednarodnost, reete narodno mlačnost med delavstvo, Nemci in nemškutarji so vedno na straži in sistematično delujejo na ponemčevanje. Narodna stranka je prepustila delo za-se socialnim demokratom, ker vedno na njih glasove lahko računa. S. L. S. pa je začela organizatorično delo ne le med kmeti, ampak zlasti med delavstvom, ki tvori veliko manjšino prebivalstva; hoče ga iztrgati iz rok mednarodne brezverske socialne demokracije. Mesto da bi Narodna stranka to tudi narodno delo tudi podpirala, vidimo vsak dan, da sc bojevnikom v tem napornem boju delajo vsakovrstne zapreke. To je sicer stvar taktike narodne stranke, vendar bode edino ona odgovorna, ako se delavstvo še bolj pogrezne v mlakužo mednarodnosti. Vendar je še mnogo polja, kjer bi obe slovenski stranki lahko, kjer bi morali delovati skupno. Dosedaj je narodna stranka pri svoijh akcijah reelno dosledno prezirala sSlov. kmečko zvezo«; posledica — sami neuspehi.
š Gorelo je v gospodarskih poslopjih studeniškega ženskega samostana. Rešili so sicer živino, a zgorelo je več voz letošnjega sena.
š Imenovan je celjski glavar gosp. pl. Miiller-Hornstein namestniškim svetnikom.
š Promocija. V petek dne 5. t. m. bode na vseučilišču v Gradcu promoviran doktorjem prava g. Fran Kovča, pravni praktikant v Celju.
š Slov. kršč. izobraževalno društvo »Domovina« v Gradcu vabi na vrtno veselico. ki se vrši v nedeljo, dne 14. junija 1908, na vrtu gostilne »Annenhof« (An-nenstr. 29) v Gradcu. Spored: L »Naprej zastava slave«, tambur. zbor. 2. »Ljubezen in pomlad«, pevski zbor. 3. »Rožica v majniku«, tamburaški zbor. 4. »Slovenec in Hrvat«, pevski zbor. 5. »Srečen iincn-dan«. tamburaški zbor. b. »Pravica se je izkazala«. Veseloigra v dveh dejanjih. Spisal dr. J. Krek. 7. »Pobratimija«, pevski zbor. 8. »Hej Slovenci«, tamburaški zbor.
9.	»Eno devo le bom ljubil«, pevski zbor.
10.	»Kolednica«, tamburaški zbor. Prosta zabava s šaljivo pošto. Začetek ob 4. uri popoldne. Začetek veseloigre je točno ob pol 6. uri. Vstopnina 40 h. — K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Pri slabem vremenu sc veselica vrši v dvorani.
PROTIJAPONSKA VSTAJA NA KOREJI.
Iz Soiila sc poroča o zopetnem boju med korejskimi vstaši in Japonci. Korejci so izgubili 372 mrtvih, 55 so jih pa vjeli Japonci, o katerih se nc ve. koliko so izgubili.
KONGRES PROTIDVOBOJNE LIGE V BUDIMPEŠTI
je sklenil, da sklepa o prepovedi dvoboja iigitiim članom na prihodnjem kongresu v Bcroliiui.
TURČIJA PROTI GRŠKIM ČETAM.
Turška vlada je naznanila grški vladi in velevlastim, da je prisiljena nastopiti proti grškim četam.
Telefonsko In brzojavna poročila.
UBEZNI ŠAH.
Teheran, 6. junija. Šah je parlamentu odgovoril, da ne namerava pobegniti v Evropo, pač pa odpočiti se nekoliko dni izven Teherana. Pri njem sta harem in kozaška telesna straža. Ljudstvo je mirno. Vojno ministrstvo zbira vojake.
RUSIJA - ANGLIJA.
London, 6. junija. Kralj Edvard in kraljica sta sc danes odpeljala v Reval obiskat ruskega carja.
DIJAKI.
Dunaj, 6. junija. Na tukajšnjem vseučilišču je popoln mir.
Praga, 6. junija. Češko dijaštvo je razcepljeno. Večina je proti štrajku in zvezi z nemškimi burši.
LISTNICA UPRAVNIŠTVA.
Gospodu G. Vidic, Lukovica: Potrjujemo, da ste nam poslali v natis mrtvaško naznanilo za gosp. Mart. Vever, ki pa je po pomoti tiskarne izostalo.
Za mnogobrojne, toli ganljive dokaze srčnega sočulja in tolažbe povodom prebridke izgube našega nepozabnega, iskrenoljubljenega soproga, očeta in tasta gospoda
Frančišeka Avser
učitelja-voditelja,
kakor tudi za častno spremstvo dragega pokojnika izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter ostalim udekžnikom mrtvaškega sprevoda iskreno zahvalo. Posebno pase presrčno zahvaljujemo veleč. kn. šk. d. svetniku in župniku gorjanskemu gosp. Jan. Ažman, kot voditelju sprevoda, veleč, župniku beljanskemu gosp. Matiju Mrak, za opetovano posečanje in tolaženje bolnika, veleč. gosp. župnikom: za-sipškemu, blejskemu, ribenskemu in bohinjsko-bistriškemu, vsem stanovskim kolegom in koleginjam predragega rajnega, osobito preblag. c kr. okr. šols. nadzorniku gosp. M. Janežič, mnogozaslužnemu nadučitelju gosp. Andr. Orčar za veleginljiv nagrobni govor, vsem gg. pevcem za lepo, tolažbe polno petje, slavni domači požarni brambi, faranom beljanskim, vsem darovateljem prekrasnih vencev, ter sploh vsem, ki so spremili predragega rajnega k zadnjemu počitku.
Bobinjska-Bela, 2. junija 1908.
Žalujoči ostali.
W v star 38 let, s 7000 K denarja, M fl ^ se želi oženiti na kmetijo. 9 I M Resne ponudbe, glavna pošta " Trst, poste restante, pod imenom »Ladislav«.
proda se poceni
1394 3—1
parni kotel
z motorjem sedem konjskih sil, pripravnim
za žago.
Fran Keržič, Rakitna, p. Borovnica.
Hiša v Slovenski Bistrici
pri glavni cesti blizu farne cerkve, s 5 sobami, kuhinjo, 2 kletima, se proda po nizki ceni. Pri hiši je studenec, velik vrt s sadnim drevjem in vinsko trto, zidana remiza, svinjski hlev. Pripravno je posebno za vpokojence ali za obrtnike.
Več pove lastnik Anton Orač v Slovenski Bistrici na Štajerskem.	1397 3—1
Klavir"
Dobro ohranjen
se proda po zelo nizki ceni; izve se pri I. Učakar-ju, čevljarskemu mojstru na Selu pri Ljubljani.	1418 3-1
INlajar ja,
treznega, poštenega, 40-50 let starega, k 12 govedom in 12 prašičem, kateri bi znal tudi molzti, išče proti dobri plači Fran Tavčar, posestnik in trgovec v Selcih. Vstopi lahko takoj.	1386 5—3
1398
Jvan tfregar
2-2
pafar in ijdelovatclj cerkvenega - orodja -
Se zahvaljuje preč. duhovščini, ccrt^v. dobroini^om in vsem cenj. naročnikom ja dosedaj mu izkazano zaupanje. Naznanja pa tudi, da jc sprejel zastopstvo
namiznega, jedilnega orodia
w f w w glpai^g srebra_
tvrdke W. jjachman $ Com., Dunaj.
Jmenovana tvrdka preskrbela je z namiznim in jedilnim orodjem naš slavni hotel „L{nion", Use orodje obdržalo in izkazalo se je do danes izvrstno, kar jamči za solidno delo. — Pojasnila se dajejo tudi pismeno.
iSfl
t- i 'LjrivriJri) Zfalrn ii>/i/o <Wwi', p<J o&ni in. axr/7ifisijti*y potcnMi/i ruy sv
cSi77ion™c/07i etelx<i
v J^ut^fand tto/u&uensMv *	srit/ti dtfv tr
5000 ur zastonj.
p
brezplačno ln pošt. presto.
Kron
Rosk. pat. 3-— srebr rosk. K-—	'	Kron
želez. „ 7-	■ - ura z nihal. 7-
arehr. dvoj.	z blt|. n. zv. .V— z bltj. n. zv. 9'-
plašč . . 8-— kuhinjska . 3-— | z budilko 10'-
z godbo 12*—
Izvirne Ornega, Schaffhausen, Glashutte, tlellos, Amalfa, c. kr. preizk. od K i:l, kakor tudi zlatnina In srebrnlna po izv.tov. cenah. 3letno jamstvo. Zamena
ali denar nazaj.
Mnx Bijhnel, Dunaj,v- ""EM:2:7"'v
Zapriseženi cenilec in ve&čak. — Največja in najstarejša tvrdka. - Ustanov 1840. — .'>000 slik v katalogu zastonj 1300	I" franko.
Penzionist išče
f
1392 5-3 V
ali
US1I
s 3—4 prostori, kuhinjo, kletjo, shrambo, malim hlevom, vrtom, tudi 2—5 oralom zemljišča v Novem mestu ali Kandiji, čeprav do 15 minut od glavnega trga oddaljeno, za 1. avgust. Ponudbe s ceno na upravništvo „Slovenca* do 20. junija.
Pozor! Čitaj! Pozor!
Pakraške želodčne kapljice.
Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, osobito se priporočajo pri zaprtju in nerednem odvajanju, pehanju, kongestiji, pomanjkanju teka, krčih itd, Nedosežno sredstvo za uzdržauje dobrega pre-bavanja	814 20—v a

Delovanje izvrstno, vspeh siguren. Cena je za 12 steklenic (1 dvanajstorica) 5 K franko na vsako pošto po covzet|u ali (e se pošlje denar naprej. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od
P. J U R I Š I C A, lekarnarja v Pakracu št. 65 (Slavonija.)
Dve hiši
v ljubljanskem predmestju, pripravni za vsako obrt, jedna s hlevom za dve glavi živine, vsaka z vrtom za zelenjavo, ki nese na leto najmanj 1000 K, prodasta se pod ugodnimi pogoji. Poizve se pri Josipu Chrištofu v Škofjih ulica št. 7. 1411 3—i
JVtilijoni jamčijo
ZSl tO I ~S2»
Jedilna mast
je cenejša od druzih masti, toda izdatnejša. Porabi se naj je 15—20 °/0 manj kakor masla ali svinj, masti, potem jedila izvrstno dišijo.
10=i9 3
Prav dobro idoča
pekarija
na Javorniku, v industrielnem kraju na Gorenjskem, se odda pod zelo ugodnimi pogoji v najem. Več se izve pri lastnici
1407 1-1
Nataliji Kraupp
pošta Javornik.
Ljubljano, Stari trg 26
priporoča svojo dobro urejeno za-iogo raznih očal, ščipalcev, daljnogledov, toplomerjev, zrakomerjev itd. Očala in ščipalci se napravijo natančno po zdravniškem receptu. Popravila točno in ceno.
Velika zaloga pravih švicarskih žepnih in stenskih ur, zlatnine in srebrnine.
Nikel ure od gld. 1-90 do '0-Srebrne ure . ,, 3 00 „ 40*— Zlate „ „ . la — „ V50 -
Zahtevajte moj novi cenik, ki ga pošljem brezplačno.
Otvoritveno naznanilo* 1417 3 1
Vljudno naznanjam slavnemu p. n. občinstvu, da sem otvoril v
Selentairioiilli nlKah poMUDllliCO ZO SlUŽbe.
Najcenejša in hitra postrežba.	Se priporoča A. STADLER.
8 Novost!	i Novost i
Kinematografske predstave na prostem
THE ELITE BIOGRAF
na vrtu hotela „pri Maliču" (zraven pošte).
Danes zvečer, soboto 6. junija, prva predstava od ' 9. do 'vl2. ure, na korist mestnim ubožcem. Vstopnina s 1. prostor 60 v., II. prostor 40 v. Otroci in vojaki polovico.
Vsaki večer predstava trajajoča tri ure.
Za obilno udeležbo se najuljudneje priporoča
1420 i
ravnateljstvo.

Važno za oštirje, vinogradnike,
trgovce! :=
Naznanilo.
1380 1-2
Dne 10. junija 1908 ob 9. uri dopoludne vrši se v Spodnji Šiški hiša štev. 77 (okolo 15 minut pešpota od Ljubljane
izvršilna prodaja premičnin
znane vinske tvrdke I. C. Juvančič. Prodajali se bodejo; konji, krave, vozovi, kočije, pohištvo, kletarsko orodje, okolo 600 h! vina, potem velika množina kletnih in transportnih sodov, merečih skup okolo 5000 hI.
£
j Edina zaloga KARBIDA za Kranjsko.
1384 3-1

y	Josip Arko Ribnica
Inštalaler za acetilenovo razsvetljavo 100 kg 30 kron franko na kolodvoru prejemalca.
jd
<3
Razpisuje se služba
1390 4-4-
na Jesenicah. — Občinski tajnik dobi letne plače 1840 K, občinski sluga mesečno 83 K in prosto stanovanje in uradno obleko, občinski redar mesečno 80 K in uradno obleko. Nastop službe lahko takoj, želi se čimpreje. Prošnje naj se vlože pri podpisanem županstvu. — Zadnji rok 10. junij.
Županstvo Jesenice na Gorenjskem,
dne 2. junija 1908.
Anton Čebulj s. r.
gerent.
Prostovoljna prodaja.
Posestvo Lorenca Bogner v Nemški vasi pri Krškem,
katero obsega hišo, gospodarska poslopja, vrt, vinograde, njive, travnike in gozde se bode
u čeirteR dne Z 5. junija 1.1. dopoldne ob 9. uri
na lici mesta prodajalo skupno ali po kosih, istotako tudi premičnine. Plačilni pogoji ugodni.
V hiši je gostilna, žganjarija in prodaja tobaka.	1400 3-1
99
CROATIA
LL
je edina hrvaška zavarovalnica osnovana od občine svobodnega in kr. glavnega mesta Zagreba.
rRfl A TI A" osnovana na temelju vzajemnosti, sprejema v zavarovanje jjjUnUft I »H y prot| požaru in vpepelitvi po blisku nepremičnine vsake vrste (hiše, gospodarska poslopja, tvornice, mline itd.) ter premičnine (kakor hišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago v trgovinah itd.) po jako ugodnih pogojih In nizkih cenah. — Vsa pojasnila daje:	1395 32—2
Glavni zastop „Croatie" v Ljubljani, Kongresni trg 15.
■L (Za vsa večja mesta na deželi se iščejo zastopniki.) JU
Razglas.
Za zgradbo nove ljudske šole se bode vršila
zmanjševalna dražba
= dne 9. junija ob II. uri dopoldne ...........
pri županstvu v Kamni gorioi.
Obrisi in troškovnik razpoloženi so pri županstvu ponudnikom v vpogled.
Krajni šolski svet v Kamni gorici,
dne 1. junija 1908.
1383 2-2
Franja Suhadolc, Ljubljana, Rimska cesta 9
si usoja naznaniti preč. cerkvenim predstojništvom in slav. p. n. občinstvu, da izdeluje po najnižjih cenah
_= cerkvene paramente_____
zastave, bandera, trakove, velume, Atole, altarne prte.
1352 10-3
661 12
Lepa zračna
stanovanja
vsake vrste, z 1, 2 ali več sobami od 8 kron mesečno naprej, se takoj ali za pozneje oddajo v novozgrajenih hišah na PredoviČevem selu poleg Ljubljane. — Več se izve pri E. Predoviču, Ambrožev trg 7, v Ljubljani.
Omare za led
:: za gostilničarje in zasebno porabo ::
prodaja
G, A* Klappacher,
Celovec. 1340 12-2
—— Ceniki zastonj in franko. —
IVANPENGOV
podobar, Izdelovttell oltarje« w.
naznanja prečastiti dubov&čini, cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom, da je prevzel znano	2795 52—1«
podotoirsko delavnico
umrlega g. And. Rovšeka, Kolodvorske ulice Stev. 20.
Priporočam se in zagotavljam, da bodem vestno izvrševal svoj poklic in prosim za zaupanje. Tekom lOletnega praktičnega dela pri rajnlcem g. R o v š e k u pridobil sem »i toliko spretnosti, da se bode v prihodnje ravno tako solidno in kolikor mogoče po nizki ceni izdelovalo, kakor se je dosedaj. r>
•••©©©•••••ceo
Z električnim obru- • tom urejena tvornica g
G. Skrbic g
Zagreb437 © llioa itev. 40 Q
^^r*	priporoča
svoje slovite solidne in cene ta- A luzije, lesene, tkane in platnene S rolete, železne in lesene za- pl' tvornioe za izložbe in proda- V jalne ter prosi, naj se tej solidni 0 tvornici izvoli nakloniti največje za- £ upanje. Ceniki in proračuni zastonj. A
i©©©©®©©©©*©©©®©
V vročem letnem času
je priporočati dobro in ugajajočo f
osveževalno in mizno pijačo
pripravno za primešanje vinu, konjaku ali sadnim sokovom, za to opozarjamo na
naravna
alkalična kisSina
Ta pijača vpliva ohladilno in oživajoče. vzbuja slast do jedi, pospešuje prebavljenje. l'o letu je ta pijača pravo kropilo	(.VIII.)
Izvirek: Giesshiibl Sauerbrunn,
želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih.
Prospekti aastonj in franko. V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih ^•ecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zalogr. pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassniku-Ljubljana.	tU 52-23

870'12—S a
Rog
ETERNA
kraljica
a pipe! m
m cevk
Prednosti: Nizka cena, snažnost, trpežnost. Zdravo in prijetno kajenje.
C. kr. patent.
Eterna-cevke sc ne okrušijo, ne zamašijo in so 100% cenejše kak< r drugovrstne cevke. Samo roženi nastavek se zamenja! Prodanih 1907: dva milijona kosov! Zdravniško priporočene. Dobe se povsod!
= Za košnjo =
priporočamo najboljše
amerikanske kosilne stroje Mc.Cormick
kateri niso samo po izreku enega samega, nego na Kranjskem že od več sto posestnikov, ki te stroje že več let vporabljajo, kot najbolj&i in za nafte kraje kot najsposobnejši spoznani. — Vsakdo naj sc ||H A p H D |U| I p |#
torej sam prepriča in kupi Ic k o s i I n i stroj	w U Im IVI I ^ IV«
Opozarjamo posebno na naše nove nože z gostimi zobmi, ki posebno globoko režejo, za nizko in redko travo.	1264 6 5
- £!dini zastopniki za K ranjsko: -
Karol Kavšeka nasl.
Schnefder & Verovšek, Ljubljana, Dunajska cesta št. 16.
9 Samo 5 vinarjev ^ ]
Vas stane, da zahtevate moj ravnokar izlili veliki cenik, katerega pošljem zastonj in poštnine prosto. Veliki promet! a nizke cene! a Dobro blago!
Nlkelnaste ure od gld. 190 do gld. 12-—, srebrne ure od gld. 3 90 gld. 80-—, zlate ure od gld. 12 — do 500-—. — Srebrne verižice od gld. —-90 do gld. 20 —, zlate verižice od gld. 10 — do gld. 250 —.
Velika izbira pripravnih krasnih birmtMSKih daril i 1
Priporoča se z velespoštovanjem
Hfuttnpr urar in trgovec,
. JUUUCI, Ljublj8na> Mestni
:: trg :: nasproti rotovža.
r Pozor'$
toraj pri nakupovanju ur, zlatnine In srebrnine I Kdor si žali kupiti dobro In zanesljivo uro, naj se zaupljivo obrne na prvo domačo eksport. tvrdko, kjer bodete gotovo najbolje postreženi. Imam ogromno zalogo prve vrste švicarskih žepnih ur, verižic, zapestnic, obeskov,okraskov, uhanov in prstanov z navadniml In brl-Ijantnlml kamni; vseh vrst budilk, stenskih In salonskih ur, blago Iz kina-srabra Itd. vse zaradi prevelike zaloge : po konkurenčnih cenah. : V.__
Narodne vezenine
namigni prti in prtiiki, torbice, jagrinjala za okna in postelje, blazine itd. v najlepših narodnih motivih; orientalske vezenine v zlatu, srebru in sviti. J(leklani idrijski izdelki, narodne zastave in trakovi, vedno v največji zalogi pri
7. agdič, jLjubljana, Prešernove ulice $tev. 7.
766 9 f
Meščanska restavracija p
Sv, Petra cesta	Dekleva Komenskega cesta
:: (preje Hafner) ::
Vsaki dan sveže, dobro vležano pizensko pivo iz meščanske pivovarne („Prazdroj") v Plznu.— Puntigamsko marčno in črno bavarsko pivo. — Dostavlja pivo in vino v steklenicah na dom. — Najfinejši cviček iz Gadove neči in Drnovca. — Edini lokal v Ljubljani, kjer se toči pristni, renomirani Čolaričev dolenjec. — Velika moderno opremljena vinska klet.
Iz.borna kul inja. — Zmerne cene. — Točna postrežba. Vsako nedeljo dopoldan zajutkovalni koncert in vsako sredo zvečer koncert društvene godbe.	1274 3
tropinovec kranjski brinjevec
Odlikovano v Parizu.
se dobi v sodih od 60 litrov
naprej po prav primerni ceni v zanesljivi kakovosti v
veležganjarni in rektifikarni sadja
M. Rosner & Co.,
Ljubljana,
Spod. Ši&ka, poleg Kosler-jeve pivovarne.
Predstave se vrftijo v delavnikih od 5. do 9. ure popoldne, ob nedeljah in praznikih od 10. do II. ure predpoldne in od 3. do 9. ure popoldne.
Kinematograf EDISON
Dunajska cesta nasproti kavarne „Europa"n
WF Danes v soboto nov spored. T®
166
Vsak četrtek in soboto od 3. do 6. ure popoldne predstava za dijake po zni-1 1 žani ceni. 1 1
SzantnerJewi crevlji iS,
v kakovosti, lepi in fini izvršitvi!
Največja zaloga
Pomladanskih novosti Ookolenic (kamašen) Ameriških čevljev
Moški Acwlji od K 8 — naprej. Ženski tevljf, nizki, od K 4 80 naprej. 2enski ftrevlji, visoki, od K 8 80 naprej.
za gospode, gospe in otroke, za lovce m gozdarje. :: » v isvrstnih oblikah »io zmernih cenah.
Prva in največja zaloga črevljev na Kranjskem
= F. SZAMTNER =
Ijubljana, Šelenburgove ulice 4, I^jubljana Ceniki zastonj in poštnine presto. Zunanja naročila proti pmttja.

zidana hiša in nekaj zemDjišča v Krtini pri Domžalah. Hiša ima lepo lego ter je pripravna za trgovino, gostilno, kakor tudi za vsako drugo obrt.
Tretjino pogojne cene bi bilo plačati takoj, ostanek pa v letnih obrokih.
Natančneje se poizve pri dr. Pircu, odvetniška pisarna v Ljubljani. 1257 24—6
mšmmmmmmmsmmm
C. Kr. oblastveno potrjeno » 4« tiči lis de za /trojno risanje
branja chsiB
Ljubljana, Stari trs it. 28,
# Dobi se tud! kroj 30 životni meri. #
ItaitoM, Mita* is ktn»irs&° tijiks kljačiTiičiritn,
atMfni »idri in jesalfcs
Josip Weibi
i Spr«itz»H» sasi. IJilSLJARK, SlnrnikovB ilist i
prlporoCa m rtcra*ST» »hClasJvr la frtčastitš tfuhovfttnl v Udelovftn]« vnet v V« strok« *p»-dsjoCih predmetov. ilin* iasvsi^e aa strel, obhajllna »!«», opraj« aa sairodvor« •baaajaa antraitja, va&aa *raia, b&Ikoat, verando, stolpna krita. Stadllaika, itral*
+0&*. žsleiraa akna, ftalaaaa atol« itd. ip««D*I!teta: vaJJ14ail MaitoH a soIn6na plahta p« naJnovtj&eM rfsumi s 49unadvi«alBlw( * 1(0« 63—M	oper&tnl bres vijakov.
»■■»■»■■■■■■»■»»■■■M
Jos. Stupica, sira sedlar
v Ljubljani, StoSodvorske uSice štev« 6.
Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših
POZOrI 0 konjskih oprav a
.................................„,„ jfSSfc Kotile, tfruje vozove
in nalrazllč uprežno oprnuo,
katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče
potrebščine
kakor tudi že obrabljene vozove in konjske oprave.
715 12-12
Poslano.
pa birmans
lire brez imena ,Union1 razprodaja sni
pod tovarniško ceno. Kdor hoče res dobro, poceni in zanesljivo uro, je sedaj najbolj ugoden čas. Mtkei ure .... od gld. 1*90 naprej Srehrtie ure ... „ „ 3 90 „ Za obilen obisk se najtopleje priporočam z velespoštovanjem
Zahtevajte zastonj lepi novi cenik s koledarjem, ki je ravno Izšel po najnižjih cenah. :: 1276 o —5
Franc Čuden
urar in trgovec
:: v Ljubipni. ::
Delničar velikih tovarn nr „Union" v Bielu in Genfu v Švici. Tovarniška zaloga na debele :: In drobno.
BR. HLflUKA
9

**
Priporoča svojo bogato zalogo zdravilnega orodja za bolniiko oskrbo, obveze za zdravilstvo, Soxlett-anorat in bandaže itd, v
Ljubljani, Prešernove ul.
Revma
Nevralgljo, kožne bolezni in rane, chron. Morbus Brightii
Protin!
ohromelosti in pri različnih :: :: ženskih boleznih :: ::
Ischias
Krapina-Toplice '£
765 20-13
tzborni zdravilstveni vspehi
rmalno zdravilišča
pešno zdravil, s thermal. pitno vodo Hrvatsko (hrvatska Švica).
Priznano od avtoritet, izborno, zdravilno i« izredno učinkujoče termalno zdravilno kopališč« 38 do 44° C, z največjim termalno
kopalnim bazenetm v Evropi.
Vedni pritok In odtok 3800 lit. v minuti.
Posebne marmor, -kadne kopeli in tuši Sudariji (potilnice) edini te vrste. Otvor-jeno od i. aprila do konca novembra. Znižane cene do 1. junija in od 1. sept. Kopal, zdravnik dr. Ed. Mai. Klin. masaža, zdravilna gimnastika, elektriciteta.
Prospekte in pojasnila daje kopališko ravnatelj. Krapina-Toplice na Hrvatskem.
Zdravilišče s stanovanji, najpopolnejši higieniški kom-fort. Izboren restavrant in kavarna. Cene zmerne; čitalnice In konverzac. dvorane. Dvigalo, pokrito sprehajališče. Krasni parki. Lepa žup. cerkev. Stalna zdraviliška godba. Igrišča, razvedrila itd. Avtomobili.
Od postaje .Rogaške' lokalne želez. Grobelno-Rogatec, od-cepek (Dunaj-Trst) 2 uri. Postaja Zabok-Krapina-Toplice (Čakaturn-Zagreb) 1 uro. Na obeh postajah poštni in zasebni vozovi Zasebni avtomobili. Naročila pri kopel, ravnateljstvu na postaje Zabok-Krapina-Toplice, Rogatec in PoijSane.
Priporočam preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo ogromno zalogo umetno izdelanih
nagrobnih spomenikov
iz črnega, zelenega granita, labradorja in be-Sega kararskega, kraškega in več drugih marmorjev; prevzemam in v popolno zadovoljnost izvršujem vsa umetna cerkvena in stnvbinska dela. Preskrbujem slike za na spomenike po jako nizki ceni. Imam v zalogi nagrobn« okvire.
Ker delujem brez potnika ali agenta, prodajam nagrobne spomenike po jako nizkih cenah.
Z velespoštovanjem v
856 24-9
—
Ignacij Čamernik, kamnosek
v Ljubljani, Komenskega ulice štev. 26.
iillllllllllllMIllll
mm
lp:"
M
<D
ca

ZTT6:
mm
s
v.
o
N
o
I
i te
i
J
KajceneJia In najhitrejša vožnja * Ameriko je $ parniki „ Sev&ronemškega Lioyda "
Bremenu
Heo-9ork
s cesarskimi brzoparnikl Kcisep Wilhelm II. Kronprinz Wilhelm, Kaiaap Wilhelm d, Hi Grosse.
(Prekomorska vožnja traja samo 5 -6 dni.
iKisst
mm
mm iHP
Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških že leznic dobite v Ljubljani edino-le pri 2 86 23
Etivsrti Tavčor-ju, »KoloduorsKIli ulicah fl. 35-
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju".
Odhod It. Ljnbljane je vsak torek, četrtek In eoboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno ln brezplačno. Postrežba poštena reelna ln solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, Ari-ona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Washington; nudi naš' društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mosečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko 8alflmor« in na vso ostale delo sveta, katur: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo Itd. itd.
Ortmn o v!J*n o /. 1847.
Slikarja napisov Stavk ii pehištvena pleskarja.
rbirka dr. SchOnfeldovfh v tubah za akudem. slikarja.
Elekrlčni obrat.
Tovarna ln prodaj« oljnatih barv, firneža In laka
Brata Eberl, Ljubljana
prodajaln« In kompfolri Telefon 154. Delavnica:
Miklošičeva cesta št. 6	Igriške ulice št. 8
Zaloga Coplčev za pleskarje, slikarje In zidarje, fttedllnega mazila aa hrastove pode, karbolineja Ud.
Priporočava se tudi sl. občinstva za vsa T aajino stroko spadajoče delo ▼ nesla ia u deželi kot priznano reelao ia fino p« najnižjih cenah.
76* 82 -20
i Rogaška platina
Čtainpsbn IMtmiika pottaja, poiita 9HU*	__j ______
/i*)t«miika poslttfa, poiita in brzojavni urad.
o	Krasna lega, zrak
™	poln kislika, brez
~	prahu. Moderna
■S	uredba, živahno
S	družab. življenje.
Popolnoma prenovljeno. Nova hydro elektr. mehan. therapeut. zdravilnica v velikem modernem slogu. Zdravljenje z mrzlo vodo, elektr. razsvetljava in banj. kopeli, inhalatorij, pneum. aparat, pume kopeli, elektr. masaža, solnčne kopeli, zdrav. gimnastika — Preizkušena zdravilnica za bolezni v želodcu, drevih, na jetrih, ledvicah, kron. zaprtju, hamorrhoidah, kamnu, debelosti, slad. bolezni, dalje proti trganju, katarom v grlu in krhlju. Najmočnejši zdrav, vrelci, podobni kot v Karlovih in Marijinih varih. — Novi hotel z detetično restavracijo in novim vodovodom z izvrstno pitno vodo. 1307 1
1 I

! Novost!
Zastonj m poštnine prosto naročajte moj
ca novi veliki cenik s koledarjem o
ki obsega vsakovrstna d ar Ha m druge družini vedno debro sluječe predmeta.
Y
Sr. Čuden, urar in trgovec v Zjubljani.
95y u
fr fr -•J* fr
S*
fr
fr
it*0*
S*
fr

MHWBBKMMMBttKWBB&BnP58MHnPBBMWMMWB I
šme c
m _
Petra cesta št. 8.
Šivalnica z etektrlžnim obratom. Sv. Petra nasip št. 7 SvetM i k a I rtiče. Kolodvorske ulice št. 8. :: :: :: :: ::
Sfajoe ze s$ospocte po meri.....od K 4'— naprej
,, jt	i, iz angleškega cefirja . „ „ 6 —
Opi*eme> za neveste, izborno domače delo „ „400 —
Occision mnogovrstnega perila, posamezni modeli, zelo znižane cene.
133 6—4
Ameritao
i modernimi , velikimi brzoparniki iz
Ljubljane čez A«twerpen v New York Q
je |prog«
rdeče zvezde Jed Star Line".
Nk naših parnikib: ,Finland", tKroonland*, „Vaderland". „Zeeland" in „Samland', kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnom in New Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice, po novem urejeno v kajite *.a 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika ominentnega pomena, ic traja vožnla 7 dni.
Odhod iz Ljubljane vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na meso:' vožnjo 5ez Kanado, katora pa je
izdatno cenejša kakor na New York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
FRANC DOLENC
w Ljubljani,
Kolodvorske ulloo odslej Atev. 26. od Jui-nega kolodvora na levo pred znano gostilno pri ^
.Starem tišlerju". 320 46 23


r™
B*ntMe8iKWf*am tKavamomam
F* o ž tene tu ti načelu, <1 a
s v o j a
prodajamo p« strogo stalnih cenah, brezkonku« renčno nizkih cenah, ki so vtisnjene vsak par, se ima zahviiiiti naša firma za nedosežni renome.
Moški štifljetni, močno delani . , .
Moški štifljetni, iz prav dobre kozlovine,
jako ceno..........
Moški čevlji na trakove, pripravni za
trpež...........
Moški čevlji na trakove iz izvrstne
kozlovine..........
Moški čevlji na trakove, usnje la box-calf, orig. Ooodyear šivani . . . Moški čevlji na trakove, usnje la box-
calf, American-Style......
Moški polčevlji na trakove iz dobrega,
voljnega usnja........
Moški drilasti polčevlji z usnjem obšiti, črni, rjavi in sivi.......
Isti za dame..........
JI 3*50 4*60 315 4*74 675 7*50 3-110 r-
Elegontnapriložnost! Priporočamo nastopno označene ur^te: Odlična kakovost!
Specialiteta: „Goodyear svetovni" čevlji in škornji prav odlične popolnosti. Največja izbira damskih polčevijev vseh vrst, dalje deškega, otroškega in dekliškega blaga najboljše kakovosti po
izredno zmernih cenah.
ALFREI) FBlNKEL. kotu. dr
Damski salonski čevlji iz črnega usnja
divje koze.........
Damski polčevlji, chevreau, lahki in solidno delani.........
Damski čevlji na trakove iz stanovitnega črnega usnja......
Damski čevlji na trakove iz dobrega rjavega usnja, moderna oblika , . Damski čevlji na trakove iz izvrstne
kozlovine z lakastimi kapicami . Damski čevlji na trak. iz velef. box-calf, eieg. pom. čevlji, Goodyear šivani Damski čevlji na trakove iz najfinešega chevreau,Ooodyear šivani . . . . Damski čevlji na gumbe iz izvrstnega
črnega usnja.........
Damski čevlji iz la chevreau, Ooodyear šivani, prav elegantni.....
It
II
II
II
1-50 3*75 375 3*40 475 5'75 fi-3'40
6-mi
Zastopnica: JOS. HERRISCH v Ljubljani, Stritarjeve (Špitalske) ulice 9.



Okoln 100.000 komadov v rabi, 51etno jamstvo, osem dni na posknsf
Pošilja po povzetju svetovno-znana Ivrdka
Hanns Konrad, c. in kr. dvorni založnik, Most (Brtix) štev. 1142 (Češko).
Glavni cenik s 3000 slikami na zahtevo zastonj In franko. 270 10—1
M»«s immmmm mi
®mmmM®,mm --^
v m.
Opozarjam p. n. trgovce, žganjetoče, kakor tudi gostilničarje na ^ svojo veliko zalogo esenc, rumove kompozicije, razno- «3, vrstnih čajev, konjakov, malage, Lscrimae Chrinti, »i- ^S nega jamajskega ruma, pristne slivovke, brinjevca, tropinovca in pa vseh vrst likerjev.
Ugodno je za vsakega odjemalca, ker razpošiljam vsako mno-žino po isti ceni, kakor tvrdke iz nemških krajev ter jamčim za naj-boljši uspth vsake esence po priloženem navodilu. Neugaiajoče blago sprejmem na svoje stroške nazaj.	2495 26-1:5 ***
Za obila naročila se priporočam s spoštovanjem
A	Benigitr I
I. kranjska trgovina s čajem, rumom in esenci, ||
Ljubljana, Šelenburgove ulic št. 3.
mmmmmmmmmmmm-m »wwnwil
Usojam si naznaniti prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu da imain veliko zalogo	1211 6
J razn©L>r$tni(5 v6z
kakor: koleseljev, break, napolkritih in drugih tudi že rabljenih v6z, naprodaj po nizki ceni.	=------------ .___
Sprejmem tudi
več učencev jff|,
za kovaški obrt. —
:: Ivan Demšar ::
Ljubljana, Marije Terezije cesta št. 6,

(malin, citron, jagod, Crešenj, dišečih jagod)
- &o najboljši. -
Prva češki akc. družba tovarn za orlent sladkorne in okoladne izdelke Kr. Vinogradi prej A Maršner.
cRoztatarsivo in podo6arstva.
Slavnemu občinstvu, osobito pa vele-častiti duhovščini in cerkvenim predstoj-ništvom vljudno nasnanjava, da sva pod tvrdko	318 44-2
Sotzlmi. i £&6ar
ustanovila kiparsko (podobarsko) obrt ter Izdelovanje oltarjev v Ljubljani, Turjaški trg št. /-
Priporočava se torej sa vsa ta strokovna dela ter pošiljava razne načrte brezplačno na vpogled. — Izvrševala bodeva vsako izročeno delo vestno, umetniško, reelno in po smernih cenah.
Priznalna pisma so tia razpolago. V salogi bodo vedno rasna razpeta in okvirji sa cerkvene in druge podobe.
Z odličnim spoštovanjem
šot z l ml. <£ £cBar
pozUttarttvo 4n po*iobarst«m.
Ba|tio,iHwji« ialo|i» In aajrazno M 3 vrvintjla Izbiro
klavirjev in harmonijev ima 8
Alojzij Kraczmer
bdeloval«« klavirjev In sodna zapriseženi z»ede«so
Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 4.
Vedno so v zalogi prelgraril pa brezhibni klavirji. Prevzamem ublra-nje In popravljanj«
vseh sistemov. Olavno zastopstvo dvornih tlrm L. BOtendorfer d« Dunaju, Gebrllder Stlngl na Dunaju, Avgust F8rstw V LBbavu, Th. Mannborg v Lipskem. Za vsak pri mepi kupljen klavir docela Jamčim. — Najnlz Izposojevalnlna. — Delna plačila.
te.

Andrej Zajec
cementarna
na pešati, pošta Dol pri Ljubljani
Prečast. cerkvenim predstojništvom, zasebnikom in podjetnikom priporočam kot najcenejši, a elegantni tlak za cerkve, šole, zakristije, veže,
kuhinje in hod- mnTairnn nlnčro v raznih barvah nike krasne -	(JIjn 0kus. uzorcih.
Izdelujem tudi raznovrstne stopnice, podboje, krasne križe
^0kvcpS grobno spomenike in
nlflllPIA brušene in polirane kot marmer. — Slavnim cestnim " 3 l odborom in zasebnikom nudim	- =
ramontna nauS (6—40 cm svetlobe) za kanale in vo-trClIieillllO	VI dovode (zlasti čcentimeterske, namesto
dragih železnih in malo trpežnih lesenih cevij), milnje kamne, korita za živino in drugo cementno blago.
- Ceniki in vzorci na zahtevo. —
692 12
lfflffi»HfiitHHiHH»HfHlimHtHHIIH>HimmilHliHtfflHI!
Miiltfl
Prvo kranjsko podjetje za umetno steklarstvo in slikanje na steklu
Avgusta Agnola v Ljubljani
Dunajska cesta št. 13 poleg Jigovcr ™
se priporoča prečastiti duhovščini ia cerkvenim :h predstojništvom kakor p. n. občinstvu u pre-
sš vzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
j umetnega steklarstva * slikanja na steklo
|	za steklarstvo v figuralni in navadni erna-
tt	mentiki, stavbno ter portalno steklarstva
kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse t
^	najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah,
i 3	Zaloga kakor velika izber steklenega is porce-
a	lanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okviroT, po-
3	dob, izdelovanje okvirov za podobe itd. itm m-u
§	lapfti ia ppopafiani aa zahteve zasteej.
|	Sfribvais sitfil fcrrieiil let m ia razptlaf* p. i. »Jjesalcis ? tfM.

Ivan Terdan
pleskarstvo Ljubljana, Vegove ulice št 8
se priporoča slavnemu p. n. občinstvu v izvršitev vs«b v pleskarsko obrt spadajoči del, kakor tudi slikarskih, napisnih ia dU»koraoij-skih dal.
Posebno se še priporoča za cenjena naročila za stavbeno in pohifttveeo pleskarstvo. 3 ------3467 63—14
regSstrffvana zadruga z neomejeno zavezo
v lastnem zadružnem domu y L||jf)ljcifll Da ®unt|j8'';i ces^ ^
je imela koncem leta 1907 denarnega prometa upravnega premuženja.........
K 59,197.246-20 K 12,888.795 43
obrestuje hranilne vloge po 4 '|2°|o
brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje* posojilnica sama za vložnike.
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom In jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1907 ... K 17,434.933*24.
Posojuje na zemljišča po 5 '/«% * ' '/a % aa amortizacijo ali pa po S'/4 o/o brez amortizacije ; na menice po 6°/0.
Posojil, sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga URADNE URE: vsaki dan od 8.—12. in od 3.-4. izven nedelj in praznikov.	201
■ajoenoffte
domačega izdelka
priporoča p« najnižji ceni la kakovosti slavnemu p. a. občinstva
pret. duhovščini
JOSIP VIDMAR
= v Ljubljani =-frid škofijo Stev. — Start trg tttt. 4. Prešerno« nfae itrr. 4.
m
K
AV« ATA ATA ATA	ATA ATA ATA ATA ATA ATA ATA ATA ATA ATA ATA ATA ATA JJ

Tnhtonnlto brezplačno dopošiliatev mo|ega llost, tUlIlcVUJlG cenika a nad 1000 alikami. -
Jamstvo več let. Vsako nepopolno blago so vzame
nazaj za popolni znesek. Slika >/i nav. velikosti.
St. 365	r
srebrna dam-ska remont, gl 8*50
St. 322
srebrna moška remont 9-50
Št 337
srebrna s sidro 16 kamnov 5»— dvojni plašč 6"5(T
Št. 341, srebrna s sidro dvojni plašč lf> kam-j nov. posebno močna 7 - 9'5®
Anton Kiffmonn,
največja tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Izvoz v vso dežele. Maribor L 5., atajersko.

Krasne
BLUZE
največja libira v a vili in v drogem modernem
:: :: r. s blagu tudi po meri. :: :: :: ::
Vsakovrstna
KRILA, PERILO in OTROČJE .	OBLEKCE =
po najnlžih eenah.
KR1ST0FIČ poroč. BUČAR /a
Ljubljana, Stari trg Stev. 28.
ZaSčltna znamka „Sldro"
nlment.Capslci cce
Nadomestek n Sldro-Pain-Expeller
j« ■»!■«»■ Iiinui k*t Uvrstno k »t klaiojaU ki rtnlu msilla pri preblajeaj« ttd.| mat M t., k t 40 ia k i n 4«bw* t ▼■•h mmth
M Hkt^n^i Mp ^ini fri!J»M)«">» »itiln. MJ m J«IW« la •riftMlK* rt*fckul*> T ItaUJtk ■ ufc hHIIm iu>h Jlldr*" h*« ■ K	mj<l
oHffi»»tMt ia»u>.
Rlchterjeva lekarna
pri pslfttcm levu" » Pragi EHaab«tk(MM toer. • M»va
«»-HCl
Piirna im DejlienSM o LloMjanS
» kupuje proti gotovini
hrasto«
I laško colo debele in od 5 cofi naprej široke, ter plačuje iste p« 14 vinarjev I laško colo, postavljene franko Ljubljana državna kolodvor Šiška. -	21»
i & Kupuj« fudl hrastov® hlod« Iq frize.


Založnik c. kr. avstr. državnih uradnikov.
Klobuke,
cilindre in čepice
unojnovejiiti faconnh Id u velikih izberoh
priporoča 118 62—28
Ivan Soklič.
Pod tran£o 2. Postaji tlik.inlemlu.
Uelikd birmansko prodaja! .Angleško skladišče oblek

Binkoštno nedeljo in pondeljek dopoldne je —— trgovina odprta.	——
O. BERHATOVIC
1326 7

Za zgradbo
Razpis.
Šle
v.
24 2_ pr.
Razpis
Podpisani deželni odbor razpisuje službo
bčinskega revizorja
z letno plačo 2600 K, draginjsko doklado letnih 320 K ter aktivitetno doklado v letnem znesku 500 K.
Prosilci za službo revizorja morajo dokazati, da so dovršili juridično - politične študije in da so napravili praktični izpit ali za politično ali pa za sodno poslovanje.
Ako takih prosilcev ni, se bo oziralo tudi na prosilce, ki dokažejo, da so v administrativnem poslovanju praktično dobro izvežbani in da poznajo povsem občinsko upravo.
Prosilci za to službo naj predlože svoje, z dokazili v starosti, znanju slovenskega in nemškega jezika ter z izpričevali o usposobljenosti podprte prošnje.
do 5. julija 1908
podpisanemu deželnemu odboru, in sicer oni, ki so že v kaki javni službi, potom predpostavljenega oblastva.
Deželni odbor Vojvodine Kranjske
v Ljubljani, 4. junija 1908.
Štev.
239 pr.
Razpis
Pri kranjskem deželnem knjigovodstvu sta izpraznjeni službi:
deželnega knjigovodje, deželnega račun, svetovalca,
in sicer obe službi s prejemki 111. plačilnega razreda.
Eventualno bo pri deželnem knjigovodstvu popolnili tudi dve službi računskih revidentov, in po dve službi računskih oficijalov prvega in drugega reda s prejemki IV., oziroma V. in VI. plačilnega razreda.
Imenovanje deželnega knjigovodje pristaja deželnemu zboru, zato pa so tozadevne prošnje nasloviti na deželni zbor.
S potrebnimi izpričevali opremljene prošnje za te službe je vložiti do
5. julija 1908
pri podpisanem deželnem odboru.
Deželni odbor kranjski,
Ljubljana, 4. junija 1908.
Nr. I. 32/8
Oklic.
kapnice v Lasenem, občine Zlatopolje
na 2000 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.	1409 3—i
Pismene, vsa dela zapadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože do
I. julija t. I. ob 12. uri opoldne
podpisanem deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, doposlati je zapečatene z nadpisom:
»Ponudba za prevzetje gradbe kapnice v Lasenem, obč. Zlatopolje." Ponudbi tnora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno vkloni
Razven tega je dodati kot vadij še 5 o/0 stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbne cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled pri deželnemu stavb, uradu med uradnimi urami.
Deželni odbor kranjski
v'Ljubljani, dne 2. junija 1008.
C. kr. okrajno sodišče v Trebnjem naznanja, da se vrši na prošnjo županstva na Mirni
dne 20. junija 1908
ob pol 11. uri dopoldne na licu mesta na Mirni
prostovoljna sodna dražba
===== stare šole na Mirni =
(posestvo vlož. št. 48 k. o. Mirna).
Izključna cena je 4000 K; nižje ponudbe se ne sprejme.
Dražbeni pogoji so na vpogled pri c. kr. okrajnem sodišču v Trebnjem soba št 2. med uradnimi urami ter pri županskem uradu na Mirni
C. kr. okrajna sodnija Trebnje odd. i.
dne 18. maja 1908.
1405 3-1
Ljubljana
ustanovljeno 1856 ustanovljeno
Glavna zaloga
vseh tu= in inozemskih
1381
in
i-i
^ vrelcev «s>
najbolj sveže napolnjenih.
	Podružnica 9 v Sptjetu. i	Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve uiice itev. 2 sprejema vloge na knjižice in na tekočI račun ter je obrestuje po	Podružnica 0 v Celovcu« r	
	glavnica 1 1 1 K 2,000.000. 1 1		1 Razarvai fond b i « 1 * 900.000. i g t	
				
1	p o . r U1 a i. • ManialnlOna dalnlika druiba « *75 Nmjkulantnojii /n|i i «<a|ilali>al orabfl ii, mali itraa, mul ali.a ii, »ud.n, br.o —^ . b ■ ____ b_j _ — ^fu^l^lib««. " * R0TI m o O TT l l nakup in prodaja m • a) a 1 • U« .m Dua*J« £ ; i j w"lT vr«t rant, driavnih pupirjtv, akcl), prioritet, mbUvbic, ara£k, 1. w«llaalla 1, II. tabualraaaa 1, III ua(argaiia 77 (»»gal Rtnavtfa), IU. L« 9 9 li 1.U d«Vl«, valut in denarja. »aogaiaa »7, iv vli<an haiplatraaat ii, * sihjnbraantrilr.tit ha, _____ ____ fj.„ ...'„.,„ < „„l„ ,„ _ 4-i _„. •_ ti fiampeadorfor.tr. ti. vii marlahllaralra... ti, viii l.r.b.nlak.r.ira... dun&j, L, wouseu(e 1, aciijttva lil csk0111 plirailje 159, ix alamlraaa« li, 1. ...........raaat H, xviii wurla(.r.l,.,., h v onnnidll i ..I.1.Av a o in lana , . i ^ . , , .„ ,, ft , . " xix. dibii.e.. haapiair ti. (is ia.*itir..„ u. 8t 90.000 00 j s*Uad k 8 0 )0 000 talrekanlh laatavaic ic obligacij, araik in kuponov.			
In Kanado
^ , najzložnejša, ^ najcenejša in najvarnejša
vožnja s Cunard Line
644 15	Bližnji odhodi
I* Trsta : Carpatia 16. junija. Ultonija 23. junija.
Slavonija 7. julija 1908. Iz Liverpoola t Lusitanja največji najlepši parnik 4. in 25. julija. 16. avgusta, 5. septembra, 3. in 24. oktobra. Maurctanija 13. junija, 11. julija, 1. in 22. avgusta, 12. septembra, 10. oktobra. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul 25, blizu cerkve Srcajezusovega.
Zdravilišče in kopališče Kamnik
= na Kranjskem. =
PoBtiija c. kr. dri. železnice, l1/« ure od Ljubljane. Začetek sezone J 5. maja. Krasna gorska lega. Vseh ?rst zdravljenje (sistem Priess-
nitz in Winternitz, obli vi po Kneipp-u). Voda za pitje in kopanje. Solnene kopelji, ogljenčeve in električne kopelji, masaža in elektroterapija, plavaJr-i baz«>n. Izbovna kuhinja, cene zmerne. Prospekte poAilja dr. Rudolf Wackenrelter, ravnatelj in najemnik kopališča.	1187 10—1
Lekarna ,Pri zlatem orlu'
Hr. Ph. Mardetschlaeger, kemik v Ljubljani
Jurčičev trg — Pri čevljarskem mostu
0*v
WV
*> , tP
\S,
KSK
Dunajske želodčne kapljice, krč utešujoče, slast zbujajoče, vetrove od-ganjaioče. Steklenica 20v., 6 steklen. 1 K. Odvajalne krogljlce (posrebrene), ž.lodec in črevesje čisteče. Škatlfica 70 v , 6 škatlj. 3 K. PraSek proti kailju in Zel ičnl sok proti kašlju, kašelj utešujoča, 1 steklenica 1 K. 6 steklenic 5 K. Chlna-ieleznata malaga d,i kri In moč oslabelim osebam, t steklenica 2 K, 6 steklenic 10 K. Želez-nate krogljice 9 čokolado, za malokrvne In blede ženske in dekleta Fluid, vrlbalno sredstvo, proti revmatizmu in protinu. Steklcnica 1 K, 6 steklenic S K.
Vsa iivlnozdravllna In ilvinoredllna sredstva, - živinski in prašičji redilnl pražek itd.-
,Ada"-preparati (ime oblastv. zavarovano)
_ so najuspešn. uporabljivi:
Ada-milo in eržme povzroči natlet So polt; Ada-zobna esenca in Ada-zobni prašek, najlepie zobovje; Ada-lasna voda in pomada, rast las;
-nikake izgube las.-
Vsak komad „Ada"-preparatov velja 1 K.
»f
£ £ •
4 « t.
•t; t. « <? <0
<0 ^
■o
ca o « *
-I
■o
Vsa navedena sredstva pri rejajo se edino Ic v nad 300 let obstoječi lekarni „Pri zlatem orlu" v Ljubljani, Jurčičev trg v mestu, nasproti železnemu ičrcvljarsk mostu) in razpošiljajo vsepovsod ^slehrnidaiMJ^^oM^^
J8 <%
Z % %
'9 9
rv _
o ^ % f>
f>, o
S » O r« <P f O
1124 10
Razpošilja po povzetju
Ohranitev zdravega
- želodca -
tiči nsjvuč v ohranitvi, pospeševanju ln v uravnavi prebavljanja ter odstranitvi nadležnega zaprtja. Preizkušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in prebavljanje pospešujoče in lahko odvajajoča domače zdravilu. ki ublaži in odstrani znane nasledke ne-imernosti, slabe diete, prehlajenja, in zoprnega zaprtja, n. pr goročico. napenjanje, nezmem« tvoritve kislin ter krče je dr. Roh« hni*«m r* iolorteo iz lekarne B. FRAGNfcRJA v PRAGI.
S
VARILO !
? Vsi deli embaUže imajo postavno deponovano var-stvono znamko.
Glavna
■ loga
lekarna B. FRAGNER-ja v PRAGI
C. in kr. (tvornega dobavitelja
— ,,pri črnem orlu"	.
Praga, Mald Štrena, ogel Nerudove ul.203.
Po poitl ra/pošllja »e viak dan.
Cela steklenica 2 K, pol steklenice 1 K.
Proti vpošiljatvl K rw se pošlje mala steklenica In za K 2-80 velika steklenica, za K 4-70 2 veliki steklenici, za K a 4 velike steklenice, za K 22 — 14 velikih steklenic poštnine prosto na vse postaje avstro-ogrske monarhije.
Zaloge v lekarnah Avitro-Ogerske. V Ljubljani
■ e dobiva pri gg lekarjih G. Piccoll, O. pl Trn-f kdczy, M MardetjchtSger, J. Mayr. • '.217a
i letno pis. jamitvo! Brez konkurence v kakovosti!
prS kron! "m
Prva švicarska sistem Roskopf patent remont ura s sidro z masivnim solidnim antimagnetiškim kolesjem na sidro, pristno emailiranira kazališčem (ns papirnato) z varstveno plombo zavarovano pristno nikelnastim okovom, šanir-pokrovom čez ko lesje :'.o ur Idoča (ne samo 12 ur) z okrašenimi in pozlačenimi kazalci, natančno regulirana, s 3 letnim pismenim (anstvom, komad K5 — 3 komadi K 14 —, s sekundnim kazalcem K 6—-. 3 komadi K 17'—, v pristno srebrnem okovu brez sekundnega kazalca K II-—, 3 kom. K 31'—. s sekundnim ki zalcem K 13 50, 3 komadi K 38 —. — Zamena dovoljena ali pa se vrne denar brez odbitka.
272 20-19
pa tovarn nr & Mis M
c. in kr dvorni * založnik v Mostu (Brux) štev. 1157 (Češko).
Botmto llantr. ccniki s nad Sooo slikami se na a. Afero pofiljejo gratia in franko.
Luka Vilhar, urar
Ljubljana, Kopitarjeve ulice
priporoča
1388 3 -3
avojo veliko in izbrano zalogo
birmanskih daril
kot ure, verižice, uha ne, zapestnice po najnižjih cenah.
Zn solidno in točno postrežbo se jnmči.
Pozor, kmetje in fantje!
V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že 25 let, se mi je posrečilo, sčasoma iznajti sredstvo za rast brk in las, proti izpadanju las in za odstra-njenje prhljaja (luskin) na glavi, to je
Kapilor št. I.
Cena (franko na vsako pošto): 1 lončič 3 K 60 v. 2 lončka 5 K. Prosim, da se naroči samo od mene. Naslov je: P. Jurišič, lekarnar v Pakracu št. 65 (Slavonija^. Denar se pošlje naprej aH s poštnim povzetjem.	814 20— 1«
| Desillcdja žganja %
L®J spojena z izdelovanjem brezalkoholnih osve-m* ževalnih pijač se takoj prične z najboljšim W uspehom, za oblastveno dovoljenje za izdelo- r^ ^ vanje in tudi prodajo se jamči ter uredi te-
meljito in strokovno manipulacija na licu me- £ r^ sta, Obširne informacije v dosego dobre kup-čije. Resni reflektantje naj pošiljajo ponudbe pod šifro: „Erste Fabriksfirma 68882" na
$ M. Dukes Nachf. fe
'4T1013 10-7 Dunaj, I/l, Wollzeile 9.	raai
O	fi
Rake,
žlahtne, razpošilja proti povzetju: velike a 60 h, srednje a 30 h, male a 20 h, dvakrat na teden pon-deljck in četrtek, Janez Hribar, Ponova vas pri Cirosupljah, Dolenjsko.	1136 8—3

Reelno! Dobro! Ceno!
Mihael Kastner
Ljubljana.
{
Naslov za brzojave:	Telefon št. 36.
Kastner, Ljubljana.	1339 4—2
Glavna zaloga vseh tu- in inozemskih
mineralnih voda.	0
c.—' Vsak dan nove pošiljatve. mmm Grenke vode.
Franc Jož., Friedrichshall., Herkules, Hunyady Janos, Piillna, Palma (Rakoczy), Lajos Saidschitz.
Razne mineralne vode.
Blinska, Bonifacijev vrelec, Ems. Kran., Franco-varski Natalijin vrelec, Fachingen, Giesshiibler, Gleichenberg.-Ema in Konstantinov vrelec, Ciuber Srebrenica, Hall-Jodova voda, Karlo-varski Miihlbrunn, Schlossbrunn in Sprudel, Krondorfski Stefanijin vrelec, Levico močan ali slab, Marijinovarski Kreuzbrunn, Preblavska, Radenska, deželna Rogaška, Templjev vrelec, Styria-vrelec, Rimski vrelec, Roncegno, Salvator, Selterjeva v steklenicah in vrčih, Vichy, Vita, Vildungen-Helenin vrelec, Darkavska Jodova sol, Karlovarska sol Mattonijeva, morski lug
in morska sol za kopeli. Prodaja na debelo za morsko sol, navadno in namizno sol. Tudi slanica in lug
za kopališča. Velika zaloga špecerijskega in kolonialnega blaga, petroleja, olja za mažo, vseh vrst bencina, (obdavčen in neobdavčen) iz tržaške rafinerije za miner. olje. Kupujejo se prazni sodi od petroleja in olja
po naj>iš ih cenah Ceniki, prospekti vrelcev itd. zastonj in franko. ^
}V(oderci
•j najnovejših modernih oblicah od najcenejše do najboljše vrste. — žjlancheti, peresa iz je^la, trakovi, Jnore itd. u najvelji izberi vedno v zalogi pri
?. Afagdič, Zjubljana, Prešernove ulice štev. 7.
766 r
C. kr. * priv.
240 12—10
občna zavaroualnica Auicurazioni Generali u Trstu
ustanovljena leta 1831. Jamstveni zakladi znašajo nad 323 milijonov kron.
Poslovni Izkaz zavarovalnega oddelka na življenje:
Vložilo se je ponudb . . za zavarovano vsoto . . lzgotovijenih polic je bilo za zavarovano vsoto . . Naznanjene škode znašajo
meseca maja 1908
1709 K 13,700 59624
1433 K 12,041.007-46 K 1,044-420.39
od I. f an. 1908
8226 K 66,135 627 05
6989 K 57,464671 03 K 4,287 982 08
____
Hnh	1049 30-24
Pozor
p. n. gosp. gostilničarji, zasebniki!
Vinska trgovina Alojzija Zajca aS
ima v zalogi najboljša in jamčeno pristna vina iz najslavnejših vinskih goric, kakor: dolenjski cviček iz Gad ove peči in iz Drenove, bizeljec, sromeljčan in druga štajerska vina, hrvaško, istrsko in goriško vino.
Cena zmerna; postrežba solidna in točna; uzorci na razpolago!

Šingerjevi šivalni stroji
kupujejo naj se le v naših trgovinah, ki se poznajo po tem znaku. 693 24
Ne dajte se zapeljati po reklami, ki ima edini namen, prodati že rabljene stroje ali take drugih tvrdk, zlorabeče ime Singer, kajti naših šivalmh strojev ne oddajamo prekupovalcem. marveč jih občinstvu naravnost prodajamo.
Singer Co., akc. družba za šiv. stroje
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 4.
"Cene brez konkurence I
Sodi.
Več vrst sodov ima naprodaj A. REPIČ,
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 2<>83
Spretnega
kovača
za izdelovanje motik, sekir itd. sprejme takoj. — Kdo pove upravništvo tega lista.	1378 3-3
Zelo dobro idoča
1053 15—13
gostilna
na jako lepem kraju, kjer je glavni promet, na deželi. se pod zelo ugodnimi pogoji odda v najenr tistemu, ki bi se pisal Tišler.
Naslov pove upravništvo ,Slovenca".
Vin o
izvrstno, iz vinskih goric slavnih izza časa Rimljanov, ležečih na morski obali Izoia-Piran, je naprodaj v kletih poštenih slovenskih gospodarjev. Posreduje in za pristnost jam£i : »Kmetska gospodarska zadruga pri Medo&ih (Korte)«, pošta Pirano, železniška po staja Portoroso, Istra.
Cena vinu od 13—16 gld, hekto, postavljeno na postajo.	1291 6—3
Vzajemna zavarovalnica
proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov v Ljubljani. Dunajska cesta 19.
--ra—	-
Račun zgube in dobička
za dobo od §. januarja do 31. decembra 1907.
Izdatki		K	h	K	h	K	h	Prejemki	K	h	K	h	K	h
: l.	Škode: a) v oddelku požara...... delež pozavarovalnice ....	115.738 58.581	86 82	57.157	04		—	1. Prenos upravnega prebitka . . . II. Zakladni prenos preteklega leta:	—	—		—	808	74
	b) v oddelku zvonov......	—	—	3.282	90	60.439	94	premijska prihrana : a) v oddelku požara...... delež pozavarovalnice ....						
II.	Uprava: a) provizija.........			13.490	98				59.800 30.901	25 92	-28.958	33		
	b) tekoči upravni stroški: 1.	plače ......... 2.	poštnine in pisarn, potrebščine 3.	kurjava, razsvetljava, najemnina 4.	boln. blag., telefon in oznanila 5.	tiskovine...... .	20 495 10.225 4.220 2.825 2.675	91 87 47 06 38					b) v oddelku zvonov...... delež pozavarovalnice ....	2.619	86	2.619	86	31.578	19
				40.442	69	—	—	III. Zaklad za nedoločene škode: a) v oddelku požara...... delež pozavarovalnice ....	22.860 11.585	22 21	11.275	01	—	—
						j		b) v oddelku zvonov .....			344		11.619	01
	č) davek .......			352	15	54.285	82		—	—		—		
														
	d) vsprejemnine: 1.	v oddelku požara..... 2.	v oddelku zvonov.....	14.388 67	85	—	_	14.455	85	IV. Čista zavarovalnina po odbitku storn.: a) v oddelku požara...... delež pozavarovalnice ....	194.707 101.418	43 29	93.289	14	—	—
lil.	Odpisi in drugi izdatki:					752		b) v oddelku zvonov ..... delež pozavarovalnice ....	9.194	31	9.194	31	102.483	45
IV.	inventar .......... Zaklad za nedoločene škode : a) v oddelku požara...... delež pozavarovalnice^ ....	5.700 2.868	10	2.831	90			V.	Dohodki naloženega denarja: obresti........... VI.	Drugi dohodki:	—	—	—	_	3.932	82
	b) v oddelku zvonov j.....	—		1.760	58	4.592	48	a) pristojbine polic: 1.v	oddelku požara..... 2.	v oddelku zvonov.....						
v.	Stanje zakladov koncem leta: premijska prihrana:								7.550 34	61 38	7.584	_ 99	—	—
	a) v oddelku požara...... delež pozavarovalnice ....	77.882 40.567	98 32	37.315	66	—	—	b) vsprejemnine: 1. v oddelku požara.....	14.388	85				
	b) v oddelku zvonov.....	—	—	3.677	72	40.993	38	2. v oddelku zvonov.....	67	—	14.455	85	—	—
VI.	Upravni prebitek.......	—	—	—	—	1.875	58 I	c) drugi dohodki.......	—		4.932	—	26.972	84
		—	—	—	—	177.395	05		—	—	—		177.395	05
														
Bilanca.
Aktiva	K	h	K	h	i! *	h	Pasiva	K	h	K	h	K	h
1. Tirjatev pri delničarjih.....							1. Ustanovni zaklad .... . .	—		—	—	98.000	—
II. Račun blagajne........	—	—	—	—	15.107	40	H. Prihrana dobička in glavnice . . .	—	-	—	—	2.000	—
111. Tirjatev pri denarnih zavodih in po-1 sojilnicah: a) Pri hranilnicah.......	84.345	34					11!. Premijska prihrana: a) v oddelku požara...... delež pozavarovalnice ....	77.882 40.567	98 32	37.315	60	—	—
j b) Poštna hranilnica, št. 51.426 . .	8.986	56	—	—	—	—	b) v oddelku zvonov......	—	—	3.677	72	40.993	38
„ 68.082 . . - 71.966 . .	1.133 1.798	37	—	—	96.263	27	IV. Zaklad za nedoločene škode:						
i IV. Tirjatev pri poverjenikih ....	29906	,0					a) v oddelku požara...... delež pozavarovalnice ....	5.700 2.868	10	2.831	90	___	_ _
						|	b) v oddelku zvonov......	_	—	1.760	58	4.592	48
V. Tirjatev pri raznih dolžnikih . . .	15.343	08	—	—	45.249	27	V. Razni upniki: a) poverjeniki........ •b) predplačila za 1. 1908 ..... c) gasilni donesek.......						
VI.	Tirjatev pri hipotečnih posojilih . . VII.	Račun uprave: oprava....... 2.28680 tablice, plat., tiskovine . . 7.357'74	-	-	—	—	4.693	64 |		2.854 2.164 4.547	06 65 32	—	—	9.566	03
						I	VI. Saldo s pozavarovalnico.....	—	—	—	_	14.751	37
j 9.644-54 na tabl. in plat. prejeto . 3.355-12	6.289	42					Vil. Upravni prebitek........		—	—	—	1.875	58
nova nabava oprave ......	339	04	—	—	—								
] „ „ tabl. in plat.....	4.588	80	11.217	26	—								
odpis oprave ........	300	—	—	—	—	— j							
tiskovin in zastop. tabl. . .	452	—	752	—	10.465	26							
	—	—	—	—	171.778	84 1				—	—	171.778	84
													
Dr. Andrej Karlin,
podpredsednik.
I. P. Vencajz,
predsednik.
Jos. Pehani,
ravnatelj,	1387 2—1
"i, a
bančne posle.
1246 52—3
J. C. May er, Ljubljana, Stritarjeve ulice.
= Banka in menjalnica. =
iT.
i rs*O i ilfta Da debelo in drobno.
s Zaloga s
vseh vrst sukna, platna ter manufakturnega blaga. :
VZAJEMNO
Kongresni trg 19
0 DRUŠTVO V LJUBLJANI
G 3
registrovana zadruga c omejenim poroštvom
Kongresni trg 19
sprejema hranilne vloge vsak	AL 3\	to je. daje za 200 kron
delavnik od 8. do 12. ure	H
0 9 kron 50 vin. na leto.
Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo.
IXti jml^urnejAa prilika za ^tedei^j« !
j
Kanonik J. Suftnik i. r., podpredsednik.
Reiitui dav«k plafta hranilnica sama. m—i Kanonik A. Kalan 1. r., predsednik.
Sukneno in modno blago za moftke obleke, = volneno gladko in pisano v vseh barvah za ženske obleke, perilni batist, delen, saten, oefir in kambrik za bluze - in krila. -
Doilo v veliki izberi po ugodni ceni.
R. HIKLAIIC, Ljubljeno
Stritarjeve (Jpltalske) ulite 5.
Vzorce na zahtevo poštnine prosto. 1060 15
! Zastonj i
pošiljam ilustrovani cenik šivalnih strojev in voznih koles. Nov dober in fin stroj se dobi n že od 19 gld. naprej. ^ 12 ~
Lorenc Rebolj u KrtMjll.
Za birmo
velika izber krasnih oblek ss	za dečke.	ss
Fine salonske obleke lastnega izdelka.
A. KUNC
= zaloga in izdelovanje oblek -
Ljubljana, Dvorni trg št. 3.
1*1
Izvolite pisati po s*®42-''	vzorce!
Modno blago
volneno in perilno, za dame in gospode, platno, damast, prti, brisače, blago za srajce, celo platno ali bombaževina, stalno barvni ftnfSn prekrasnih modnih vzorcev za srajce, obleke Itd., itd. le zajamčene kakovosti priporoča izvozna trgovina lanenega in modnega blaga
V. J. Havliček in brat
v Podčbradih, Češko. Mnogo priznalnic. Naročila v ceni nad 15 K pošiljamo poštnine prosto. Zavoj 40 m peril-nih ostankov proti vposlatvi 18 K. 528 20-15
Proda se
1382 3-2
mala hiša
pod jako ugodnimi pogoji. Natančneje se izve v Rožni dolini St. 154, tretja ulica proti Rožniku.
OSREDNJA BANKA CI!SKII< HRANILNIC. ^
Vloge na knjižice in račun 4 % in 4>/« %. Kupovanje in prodaja vredn. papirjev. Uprava in čuvalna zaloga brezplačno.
K59HBHHMMBMHnHHH
fipplingerstr. 22.
(Ustfednf banka českych sporitelen)
Posojila okrajem, mestom, občinam in drugim javnim korporacijam proti amortizaciji na 4J* in '/«•/. upravne pristojbine. Financiranje javnih podjetij. Emisija lastnih 4•/. ban* kovnih obligacij, katere uživajo pupilarno sigurnost in se smejo rabiti za vsakovrstne kavcije.
^	Del. kap. 7,000.000—
£	Telegrami : „Sporobanka**.
2	Deponiranje kavcij la
~	vadij raznih vrst.
b	Eakont menjic samo
£	denarnih zavodov.
•	Bankovne informacije in svete brezplačno.
1242 5
Ponudimo vsako poljubno množino:
zidarske strojne opeke,
portland-cement najboljše vrste,
zarezane strešnike (sistem marzola) peži štedilniki in drugi sta^b. materijal
(za privezanje ali pribitje na late, torej popolnoma varne proti nevihti. 97	**	9
F. P. VIDIC & Komp., Ljubljan
m
ae
—i—i mu mirnim
mmr

iKmlmNMM

Delniška glavnica K 120,000.000-—
Podružnica
c. kr. prio.
Rezervni fond: K 64,000.000 —
Ta k8
f ustrijskefia kreditnega zavoda za trsouino in obrt u Ljubljani
Franca Jožefa cesta štev. 9
sprejema vloge za obrestovanje proti vložnim knjižicam in na tekoči račun, eskomptira menjice, dovoljuje kredite, kupuje in prodaja devize in valute, kakor tudi raznovrstne vrednostne papirje, izplačuje kupone in izžrebane efekte, zavaruje srečke proti kurzni izgubi, izvršuje izplačevanja v Ameriki, kupuje in prodaja amerikanske dolarje, dovoljuje
kredite itd. itd.
-Sprejema depozite v upravo in varstvo ter oddaja-
proti vlomu in ognju sigurne Safe-Deposits pod lastnim zaklepom stranke.