Dopisi.
\...........................................................;
Mestni kino v Ptuju. V soboto, dne 25. decembra ob 3., 5. in 8. uri, v nedeljo, dne 26. decembra ob 3., 5. in 8. uri „Monika Vogel-sang.u Pretresljiva drama v 5 dejanjih v glavni vlogi Heny Porten. — Ivan, sin vdove, pride kot vajenec v delavnico očeta Monike. Ivanova mati hoče, da on poroči Moniko, ta se pa zaljubi v slikarja Ameda, radi česar se vname med njimi prepir, v katerem je Ivan umorjen in Amadeo obsojen na smrt. Monika da sezidati cerkev, v katero pokopljejo Amadea. Pri posvečenju cerkve gre Monika v grobnico in na krsti svojega ljubimca izdahne svojo dušo. Za obilen obisk se priporoča ravn.  mestnega kina M. Murko.
Aktiviranje okrožnega agrarnega urada v Mariboru. Okrožni agrarni urad v Mariboru je konečno aktiviran in nastanjen v Mariboru, Koroška cesta št. 9. Vodstvo je prevzel inšpektor in okrožni agrarni poverjenik dr. Vilko Pfeifer. Uradni dnevi za stranke se vrše vsako sredo in soboto od 9. do 12. ure. Ob ostalih delavnikih se sicer enako sprejemajo stranke, vendar se iste opozarja, da bodo strokovni uradniki in vodja urada izvzemši omenjenih dveh uradnih dni večinoma odsotni na uradnih potovanjih. Območje urada obsega področja okrajnih glavarstev Maribor, Ljutomer, Ptuj, Celje, Slovenjgradec, Brežice in Konjice in političnih ekspozitur Mozirje in Guštanj. Zadeve, tičoče so agrarne reforme v omenjenem okolišu je odslej naslavljati le na okrožni agrarni urad, ki fungira v tem oziru kot I. stopnja.
Invalidi! Poverjeništvo inv. organizacije v Ptuju opazarja tem potom, da poravnajo zaostalo ter vplačajo svojo članarino do novega leta, da se zamore letni proračun zaključiti, kakor je bilo to običajno, brez primanjkljaja.
Za Obrtnike. O. profesor Henrik Podkraj-šek   je   izdal za obrtnike važno knjigo ,,Po-
niočniška izkušnja rokodelske obrti." Knjiga obsega nebroj vprašanj in odgovorov iz obrtnega računstva, obrtnega knjigovodstva in spisja, obrtnega državljanskega nauka, o menicah, dalje veliko zbirko nalog za pomočniška dela pri pomočniških skušnjah, slovensko-nemški in nemško-slovenski slovar za vsakdanje obrtniške izraze in končno še zbirko najobičajnejših tiskovin s primernim poukom. Knjiga je izdelana silno praktična in bo postala neobhodno potrebna za v&akega obrtniškega mojstra, pomočnika in vajenca. Dobiva se v celjski ekspozituri Urada za pospeševanje obrti (Prešernova ulica 3) in stane izvod 12 K 60 v. Zunanji obrtniki oziroma vajenci naj naročijo zaradi manjše poštnine po več izvodov skupno, najbolje po svojih organizacijah. Knjige se pošljejo zunanjim po povzetju.
Svetinje. Na rojstni dan našega regenta smo imeli ob 8. uri mašo, po kateri so Šolarji z učiteljetvom zapeli državno himno „Bože pravde." Naš- župnik Bratušek, kateri je med vojsko bil največji avstrijski hlapec, ter denunciral svoje zavedne župljane pri civilnih in vojaških oblasteh je pa pred himno pobrisal iz cerkve, nad katero netaknostjo je bilo vse zavedno občinstvo najhujše ogorčeno. Manjkali so pri službi Božji tudi orožniki, to pa gotovo vsled tega, ker naš župnik ne čuti nikdar potrebe o takih cerkvenih slovesnostih obvestiti državne urade. Ali res nima država toliko moči, da bi take remitentne duhovnike, katere ona plačuje, naučila, Kako se imajo nasproti   države  in njenemu vladarju vesti ?
Obrtna razstava 1922 v Celju. Občeslo-vensko obrtno društvo je sklenilo, v proslavo svoje 30-letnice leta 1922 prirediti v Celju veliko slovensko obrtno-industrijsko razstavo. Prvi pripravljalni odbor je postavljen in se je vršila včeraj prva večja seja zastopnikov najvažnejših strok, kateri so prisostvovali tudi prijatelji ostalih meščanskih krogov. O sklepih bodemo že poročali. To obeta postati velik korak naprej v pokretu slovenske obrti in industrije, ker je treba za podvzetje pravočasno zainteresirati širšo javnost, pričakujemo tozadevnih razprav v naših listih.
Somer — prijet. Na Bregu in drugod v ptujski okolici so se zadnje čase dogajali ulomi in ropi, da je bilo ljudstvo že prestrašeno. Kmalu so pogodili vodjo roparske družbe, Somra z Brega. Ali dobiti ga ni bilo mogoče, kajti prišel je, opravil svoj posel, pa zopet izginil — do prihodnjič. V petek, 17. decembra pa se je le posrečilo, da so ga izsledili domačini v Št. Vidu in ga prijeli ter pripeljali v Ptuj. Prebivalstvo bo saj božične praznike preživelo bolj v brez-skrbnosti — seveda če se ne pojavijo drugi posnemovalci Somra.
Poostrenega pasjega zapora ne drže lastniki psov v mestu Ptuju in okolici, osobito na Bregu, ker pustijo svoje pse po ulicah, cestah in po dravskem mostu brez nagobčnikov okoli tekati, ter ne računajo na posledice. Ako pa konjač svojo dolžnost stori, pobere in pobije takega okoli tekajočega psa ali če ga mora radi tega oblasti naznaniti, potem je vsakdo drugi Kriv, ne pa lastnik psa, ter kritikuje oblasti, češ to se nam sedaj godi v Jugoslaviji, prej tega ni bilo — mislijo nemškutarji in njihovi hujskači — to pa najbrž za to, ker prezirajo slovenske napise „Poostren pasji zapor", češ mi poznamo le Hundekontumac. Če se mi nekateri lastniki psov moramo držati državnih predpisov, da se psi le na vrvici in z nagobčnikom smejo po cestah voditi ali pa biti isti dobi-o priklenjeni in zastraženi, zakaj bi tega tudi ostali ne upoštevali. Še v gostilno mora pes, če se gre z njim na sprehod iz mesta v okolico. Proti takim brezbrižnikom naredeb bi se res emelo najstrožje postopati.