GLASOVA anorama KRANJ, 7. DECEMBRA 1963 ŠTEVILKA 48 ANGOLCI SE SPRAŠUJEJO: KDAJ Angola je bila štiri stoletja trdnjava portugalskih kolonialistov. Surovega zatiranja črncev zdaj več ne morejo prenašati. V tem tednu so afriške države zopet sprožile val obtožb zoper portugalskega diktatorja Salazarja; . JUGOSLOVAN V PARIZU V Pariz vas vlak lahko pripelje podnevi in ponoči. Ob vsaki uri. Zelo pa smo bili presenečeni, ko ponoči nismo mogli zamenjati denarja. Menjalnice v predmestju so bile zaprte. NAJBOLJŠI MED TREMI DOBRIMI V Edinbrughu so razpravljali o uvajanju barvne televizije v evropskih državah. Britanci pravijo, da bodo imeli prvi v Evropi barvno televizijo. KRANJSKI GOLOBJE NA DRAŽBI V LONDONU Na mednarodni razstavi golobov so na javni dražbi najdražje prodali naše golobe. Najlepšega so kranjski golobarji prodali za 11 angleških funtov. ALI IMA LETOŠNJA ZIMA ZAMUDO Dober začetek -slab konec STARI LJUDJE pravijo, da se zima pokaže po novembru. Že dolgo let kmetje ne pomnijo, da bi prišel mraz tako pozno. Pravega mraza sploh še ni bilo. Naši -bravci nam sporočajo, da so do pred kratkim obirali še paradižnike, da najdejo zrele vrtne jagode in celo maline. Jagode in maline v decembru! Vreme je končno feačelo ubogati naše gospodarstvenike. Ce imamo prazne drvarnice in ni nikjer premoga, mora sijati sonce! Lansko leto smo v tem času imeli sneg že do kolen. Letos pa so tudi visoki vrhovi gora še brez snega. V novembru so bile povprečne dnevne temperature vjsoko nad dolgoletnim povprečjem. Tudi v prejšnjih letih se je včasih zgodilo, da je bilo vreme v novembru lepo. Letošnji november je imel tri vdore toplih zračnih gmot. Hladni zrak s severa se je bolj pogosto usmerjal na področje Atlantika, kot na evropsko celino. Zaradi tega so v naše kraje prodirale tople zračne gmote iz sev. Afrike. ""Nekateri so iz toplih novembrskih razmer začeli sklepati, da bo letošnja zima blaga z malo snega. Toda ne smemo hvaliti dneva pred večerom. Zima še ni ničesar zamudila. Pred nekaj dnevi se je vrnil s turneje po Ameriki SLOVENSKI OKTET. O tem, kje vse so. že bili, nam je pripovedoval rojak iz Krope GAŠPER DERMOTA. # Najprej mi, prosim, povejte, kdaj ste pričeli peti? >že dolgo. Doma nas je bilo več in smo prepevali kar vsi. Seveda ni nihče mislil, da bo s petjem uspel. Brat Anton zdaj že dolgo peli v tujini in vrata so se nam odprla. Gostovanja in uspehi so se vrstili.« # Uspeh v Ameriki? »Ne morem opisati. Povsod so nas toplo sprejeli. Rojakom, ki so tam že več kakor štirideset let, so se odprla srca, peli smo jim do srca. Jokali so. Vsa pot je bila en sam slavospev slovenski pesmi in zemlji. Bili smo ponosni, da smo Slovenci.« Z »Ribniško« smo doživeli največji uspeh poje v dunajski operi, moja pevska kariera pa se je pričela pozno — leta 1948.'Študiral sem na glasbeni šoli v Ljubljani in hkrati študiral še pri prof. Kušej - Novakovi. Najprej sem pel v filharmoničnem zboru. Leta 1952., ko so ustanavljali Slovenski oktet, pa sem bil na izbirni avdiciji sprejet. Pri oktetu sem torej že od ustanovitve. Sestav se ni dosti spremenil. Izgubili smo le enega člana in za zadnjo pot v Ameriko smo zamenjali dva, ker bi bila zanju pot prenaporna.« O In kje vse ste že bili? »Ce bi razgrnil atlas, bi lahko zasadil že veliko bucik po Evropi, Aziji in Ameriki. Našo pesem so slišali v šanghaju, Pekingu, Moskvi, Londonu, Parizu, Rimu, Trstu itd. No, prav v Trstu smo začeli. Prvič smo za- # Katere pesmi pa ste največ prepevali? »Spored smo prilagodili poslušavcem. Peli smo slovenske, jugoslovanske za Jugoslovane,'češke za -Cehe, pa ruske, italijanske, črnske duhovne in druge. Največji uspeh smo imeli povsod z 'Ribniško'.« % Kako so vas ocenili kritiki? - »Vsi vodilni časopisi so nam dali najboljše ocene. Prfs/ kritike so nam odprle vrata Amerike. Posneli smo dve plošči, ena je že v prodaji, druga pa bo pravkar prišla na trg.« # In načrti? »Potovanje v severne dežele: na Norveško, švedsko; potem v Nemčijo. Dela pa imamo doma še zelo veliko, čakajo nas v Srbiji, v Banatu, Vojvodini in drugod. Povsod bi radi slišali našo pesem.« Tatjana Vozel j 8489286^ 2549 Dežela, ti se z vsemi silami bori za svojo prostost se vprašujejo KDAJ V OSRČJU ČRNEGA kontinenta — med številnimi svobodnimi državami — leži dežela, ki jo še vedno tlači tujec. Vendar se bo prej ali slej tudi od tod moral umakniti. Njegovo gospodstvo, dolgo 4 stoletja, bo doživelo svoj konec Takrat se ljudje ne bodo več spraševali — kdaj. V tem tedna so Združeni narodi zopet razpravljali o Angoli £ Obsodili so divjaš t vo portugalskih koloniajistov £ Težko verjamemo, da bo odločna obsodba portugalskega nasilja spreobrnila lisjaka v Lisboni f Sol v Angoli plačujejo z zlatom % ČAS OBLJUB JE MI MIL adi izginiti med angolskim ljudstvom. Njihova vojska in taortugaka vedo, da zanje administracija počasi izgub-I v prvotni domovini ni Ijata svojo moč. Angolci pa več prostora. Pritisnje- dvigujejo glave, ni so ob zid. Drugega izhoda Konferenca v Adis Abebi »imajo — držati se do konca pomeni zanje napredek m u m stari Skupina ranjenih Angolcev po letalskem napadu na angolske f§ vasi obenem novo dobo v njiho vem obstoju. Na tej konferenci so Angolci vložili priziv proti »prisilni oblasti« Portugalcev in zmagoslavno sprejeli odobravanje vse svobodne Afrike, če bi imeli Angolci vsaj trohico upanja o soglasju s Portugalci, bi se pogajali, toda ta črni narod že 4 stoletja zaman čaka na reformo. Tudi čas obljub je minil... Salazar ve, da je brez kolonij izgubljen. Vendar Angolci tudi po padcu njegove vlade ne pričakujejo velikih preobratov, ker celo portugalski »napredni duhovi« nočejo govoriti o sv obodi. Govore le o »skupnosti«. Za to pa je prepozno. Med zatiranim in zatiravcem je preveč stoletij, polnih žalitev, ponižanja in nasilja.... »Ali sem kaj posebnega?« POKOJNI JOHN F. KENNEDY je bil strasten sladokusec. Zdravnik pa mu je predpisal pazljivost prav pri iladkarijah. Zato je svetoval kuharju Juliusu Spessotu, da razen krem in sladoledov vedno servira smetano. Med kosilom v Beli msi, tako poroča kuhar, je potem, ko so vsi že dobili sladico brez smetane, vrnil svoj krožnik v kuhinjo In vprašal: »Ali sem kaj posebnega?« »Rad bi imel posebno nalivno pero za podpisovanje« JOHN F. KENNEDV je pri podpisovanju moskovskega iporazuma uporabljal 16 nalivk, ki jih je podarjal prisot-lim uradnikom. Ko je vzel sedemnajsto in se -podpisal, je fejavii: »Rad bi imel posebno nalivko za podpisovanje.« Vozni park predsednika Kennedvja KENMEDY je imel na razpolago deset helikopterjev, štiri ^tala, več avtomobilov, posebni železniški vagon in tri *Me Vse seveda na državne stroške kot njegovi predhodniki. OČE JE VEROVAL V ČRNEGA BOGA Roberto Holden. voditelj ene izmed uporniških angolskih strank, ima rad ljudi ki zato ne more prenesti misli, da jih ubija, ko jih posije v bitko. Deset dni pred prvo veliko ofenzivo leta 1961 je zašel v strašno duševno krizo, ker se je bal, da bo zatiranje, če bitka ne bo uspela, zlomilo sleherno mero poguma njegovim možem. Vendar ni bilo tako. Bitka je uspela in vsak je lahko maščeval mrtve in naučene. Na obrazih njegovih premladih vojakov prevladuje divji izraz. Prezgodaj so spoznali, kaj se pravi živeti v podjarmljeni deželi. Eden izmed njih je star 15 let. Portugalci so mu leta 1961 ubili očeta. Odšel je med partizane, zato da bi ga maščeval. Drugi ima komaj leto več. Njegova družina veruje v črnega boga in zato jih Portugalci preganjajo. Nekega dne so prišli po očeta in nikoli več ga niso videli. Cilj njihovega boja je svobodna domovina in zemlja, da bodo lahko od Česa živeli Danes je 80 odstotkov rodovitne zemlje v rokah Portugalcev. Vendar bo tudi to kmalu minilo, zatrjuje Roberto. Zemljo bo vrnil tistim, ki jim pripada... Prišel je iz Alžirije, da lahko s svojimi izkušnjami in hrabrostjo pomaga črnim bratom. Pravi, da so Angolci dediči alžirske zgodovine. ZLATO ZA SOL PTebivavstvo, vajeno vsega hudega, vseskozi plemenito pomaga vojakom. Daje jim hrano in kar je največ vredno — spodbuja jih k zmagi, dije jun poguma. Največji problem, ki neprestano muči črno ljud- »KOLIKO je človek st se vidi, ko gre po stopnic cak.* Marcel Achard, francoski komediograf I »FANTJE, ho dobij* j stvari, ki jih želijo, obi-1, g čajno pokvarijo. Ko odra' jj stejo, se v bistvu ne sprtš S menijo.* - ^H^B^^| Mar! ene Dietrld* ameriška fSmska zvezda »TEŽKO ugotovimo, kaj je težje, kesati se zaradi narejenih neumnosti ali zaradi nenarejenih.* De Si ca, italijanski filmski vaSSSt (SIS 1 >0£f 04f *^hbup »ANTIKVARIATI so trgovine, kjer se stare stvari prodajajo po sodobnih eenab^r ^^^an-, , Dany Kay, amerišfci komik 1 ->C£ NEKA žena čuti, g da ugaja, ji ugaja tres Jj s-veL* Sodobni pregovoi H »MOŽ, ki vara ženo, j* jf vreden tolika, kot njegov* g ljubka.* jj Anonimni pisec 1 IDffitffiRBH^ osrčju Afrike zamenjajo slonu vo kost ali celo zlato za peščico soli. Vojaki zaradi tega trpijo in hirajo. Veliko na boljšem pa so kar zadeva medicinsko pomoč. Mnogo zdravil in več zdravniških ekip so jim nudile evropske dežele — Jugoslavija, Anglija. Švica, Nizozemska in ZDA Tudi Alžirija in Tunizija nista izostali. Poslali sta ve* ton zdravil in nekaj orožja Angolci odklanjajo vstop i hladno vojno in ne sprejmejo nobene pomoči, če vedo, da bi to utegnilo spremeniti ž< začrtano smer njihovega pri hodnjega razvoja. Njihov? osvoboditev izpod kolonialne ga jarma pa zadeva ves črn* kontinent, ker se afriška zve za ne bo mogla uresničit vse dotlej, dokler ne bo svo bodna vsa Afrika. Kakšni bodo prvi koraki i agrarni reformi, še ne vedo, Roberto pravi, da se ekonomija in gospodarstvo, zaostale dežele ne gradi v ekstre-mistično politiko. Celo Alžirija ni vsega nacionalizirala, ker privatna podjetja izboljšujejo življenjski standard Sicer pa je njihov prvi ci/ osvoboditi deželo in združil ločeaa angajrfa pfrmean 30 dni potovanja z ladjo # 30 dni potovanja z ladjo 030 dni potovanja z ladjo • 30 dni potovanja z ladjo SKORAJDA sredi noči smo prispeli v glavno mesto Francije. Bilo je že, pol dvanajstih. Bili smo v-vlepi kaši. Na glavni postaji v Bruslju smo videli, da je menjalnica odprta do polnoči. Prepričani, da je v Parizu prav tako, smo se brezskrbno odpravili na vlak T>rez francoske valute v žepu. Tu pa smo videli, da na postaji zapro menjalnico že ob desetih. -Zaman smo mimoidočim ponujali preostale belgijske franke, funte in marke, nihče jih ni maral. Tudi v prodajal-nici časopisov nismo mogli ničesar narediti. Bili pa smo oddaljeni kakih 10 postaj podzemeljske železnice od mesta, kjer smo po priporočilih znancev smeli upati na najcenejše prenočišče. Dva sta odšla na iskanje prenočišča v bližnji okolici. Po četrturnem obhodu sta se vrnila s precej klavrnimi vestmi. Cenena prenočišča razprodana, tista, ki so na razpolago, pa» so po 15 frankov za osebo ali po naše po 2300 dinarjev. Druga dva sta .odšla na južno stran in tam iskala. Tudi ta dva sta se vrnila z enakimi vestmi. Rešila nas je misel, da bi utegnili zamenjati denar v bližnjem hotelu. Posrečilo se nam je in s težkimi kovčki smo se skobacali v podzemeljsko železnico, ki nam je bila vse dni našega bivanja v Parizu v posebno veselje. Na mali kartici, prepreženi z rdečimi, zelenimi, črnimi in rumenimi črtami, zlahka najdeš pot do zaželenega kraja. Vsa potovanja, pa če gre še za tako oddaljeno postajo, postanejo silno enostavna. Prvo prenočišče r*daj ni bilo več časa za ugibanja in iskanje £j cenenih prenočišč. Nastanili smo .se kar v prvem, ki smo ga dobili! 1500 dinarjev za osebo z zajtrkom. Iskanje cenejšega prenočišča smo preložili na naslednji dan. Utrujeni Eifflov stolp v Parizu. Zgradili so ga leta 1889 po načrtih francoskega inženirja Gustava Eiffela. Visok je 300 metrov. Graditi so ga začeli za svetovno razstavo. Težak je 2 milijona kg. Jugoslovan v Parizu Preveč za en dan in umazani smo si hitro privoščili obilo tople in mrzle vode. Preden sem legel, sem si lahko ogledal še pretep. Pretep Alžircev in Francozov Clica, kjer je stal naš hotel, je prav od, hotela dalje tekla v ostrem zavoju na levo in se združila z drugo, ki je" prihajala z nasprotne strani. Vogalna hiša, ki je stala ob stiku obeh ulic, je bila nekakšen nočni lokal. Kot je bilo videti, je bilo v njej največ gostov Alžircev. Kakih deset Alžircev je stalo na pločniku ob naši strani in gledalo, kako sta se pred vogalno hišo mlatila nekdo iz njihove druščine in neki drobcen Francoz. Kljub šibkosti se je mali Francoz dobro držal, in ko je že kazalo, da jih bo Alžirec skupil, so kolegi prekinili pretep in odvlekli še vedno besno vpijočega Alžirca s seboj. »Poučno!« sem si mislil in legel v svežo posteljo, ki sem si je tako želel. Jutro Dokaj pozno nas je prebudila sobarica z zajtrkom. Dva maslena kruhka in mleko s kavo. Bil sem lačen in ob misli, da me še kake tri dni čakajo same konzerve, mi je zajtrk še bolj teknil. Približno ob desetih smo se zbrali pred hotelom. Kovčke smo pustih pri gospodarju in 'odšli v študentsko četrt, kjer je poleti na razpolago dosti sob. Svoj pohod smo uspešno zaključili, saj smo dobili prenočišča po 800 dinarjev za osebo. Prenesli smo kovčke in odšli na sprehod po velikem mestu, v katerem razen enega izmed nas, še nihče ni bil. Za zunanji ogled Pariza, z vračunanimi eks-presnimi ogledi posameznih znamenitosti tudi znotraj, priporočajo nemški in ameriški vodniki vsaj štiri dni. Mi, tako rekoč tranzitni potniki, pa smo si hoteli ogledati že prvi dan kar največ. Prehodili smo prek 40 kilometrov. Začeli smo okrog 11. ure dopoldne, zaključili pa okrog 4. ure zjutraj. Trezni (saj za vino ni bilo denarja), a na pol mrtvi. Prav poleg našega novega prenočišča je stal Odeon, ki že od leta 1819 nosi neuradni naziv »drugo gledališče Francije«. Gledališče, kjer so največ igrali drame Hugoja, Dumasa, Sandove itd. Čeprav ste mnogi že bili v Parizu, mi dovolite, da ga opišem za tiste, ki tam še niso bili, kaj mi je najbolj ugajalo. Naša naslednja postaja je bila cerkev Notre Dame, ki jo je začel graditi francoski kralj Ludvik VII in jo danes štejemo med sedem svetovnih čudes. L. 1163 sta zgradbi položila temeljni kamen papež Aleksander III. in francoski kralj Ludvik VII. šele 200 let kasneje so zgradbo' dokončali. Fasada je polna kipov raznih svetnikov in francoskih kraljev, kraljev, ki so vladali Franciji od šestega do dvanajstega stoletja. ^ Nad temi kipi so znamenita okrogla okna notredamske cerkve, med njimi največje sprednje, s premerom J[3 metrov. Ta okna — sestavljena iz raznobarvnega stekla — vzbujajo med obiskovavci največ pozornosti. V južnem stolpu je znan veliki zvon, največji zvon v Franciji razen zvona v cerkvi Sacre Coer. Elizejske poljane Po Se ni, ki je zanimiva tudi poleti, smo se pomikali proti Champs Eh/sees. Mimo pro-dajavcev knjižic, raznih slik neznanih slikarjev, akvarelov, grafik, olj, lesorezov itd. Tam dobiš vse od Zolaja do pornografskih lističev. Pod temi prodajavci, prav spodaj ob Seni, čepijo ribiči in namakajo trnke s kruhom v blatne in motne vode široke reke. Obelisk Na.trgu Concorde stoji od' 25. oktobra 1836 obelisk iz Luxorja, ki so ga prepeljali iz Egipta. Narejen je iz enega kosa granita roza barve in je visok 23 metrov. Iz ruševin mesta Tebe ga je takratni francoski vladi daroval Mohamed A1L Obelisk je popisan s hieroglifi, ki govorijo o delih Ramsesa II. in Sesostrisa. Mimo Velike palače. Male palače in palače Madeleine smo po dolgem pešačenju mimo elitnih kinematografov, trgovin, prišli do Slavoloka zmage. 48 metrov visok in 45 metrov širok stoji sredi trga De LT^toile. Popisan je s slavnimi Napoleonovimi bitkami, ki so jim Napoleonovi nasledniki pripisali še zasedbo Indokine, Alza-cije in Lorene. Pod vsem tem počiva v miru »neznani junak«. V strašnem hrupu brzijo mimo avtomobili, ki te tudi po minuto in več ne pustijo prek ceste. Tudi mi smo čakali, da bi lahko prišli na avenijo Kleber, ki nas je pripeljala do Palais de Challot in Eifflovega stolpa. MITO TREFALT Pariz. Elizejske poljane z znamenitim Slavolokom zmage. Graditi so ga začeli v času Napoleona I., dogradili pa so -ga končno leta 1836. . Najboljši med tremi dobrimi Tudi Evropa se pripravlja na barvne televizijske oddaje — Morda bodo tokrat Angleži prvi? STROKOVNJAKI evropskega televizijskega združenja bodo morali v nekaj mesecih dokončno odločiti, kakšen barvni sistem bi bilo najbolje vpeljati na stari celini. Na voljo je takšnale izbira: nemški sistem. Vse tri V Franciji v bližini mesta Menton so zgradili aluminijasti reflektor, ki bo zbiral podatke iz umetnih satelitov v vesolju. Reflektor tehta več, kot eno tono. ameriški, francoski in strokovnjaki proučujejo že več mesecev. Niti en niti drugi sistem ni brez vsakršnih upov, da prevlada. Delegati 22 držav V Edinburghu je bilo aprila letos tehnično posvetovanje delegatov 22 evropskih držav. Najvažnejši del dnevnega reda je bil posvečen proučevanju možnosti, da bi po vsej Evropi vpeljali enoten barvni sistem. Na osnovi te razprave so strokovnjaki »Črno*beli« sprejemniki niso za muzej Če bo sprejet ameriški sistem, bo angleška družba BBC že januarja 1965 začela z rednimi barvnimi televizijskimi oddajami. Tako bi bila vseh"čTanov združenja" poleti Velika Britar»Ja P™a zahod-v Londonu sklenili, da naj bi neevropska država, » bo mogoče gledati ■ televizijo, če bosta sprejeta' f1-"1 lahko ugodil. bodo na boljšem se pri izbiri omejili predvsem na omenjene tri sisteme. Poskusne oddaje so že izvedli v Zahodni Nemčiji, v Franciji, na Nizozemskem, v Italiji in v Švici. V Veliki Britaniji so preizkušali ameriški sistem že v drugi polovici lanskega leta, letos pa so preizkusili še ostala dva. Mnogih poizkusov se se kot opazovavci udeleževali tudi strokovnjaki Sovjetske zveze, zato je upravičeno upanje, da barvna televizija ob svojem evropskem začetku ne bo le privilegij Zahoda. Tehnikom radijske in televizijske družbe BBC priznavajo, da so preizkušnje vseh treh sistemov opravili kar se da vestno, zato jih je bilo res mogoče primerjati v enakopravnem položaju. V povprečju so vsi sistemi zadovoljivi, vendar pripisujejo nekaj prednosti uspehom Ame-rikancev. Razen tega pa ta sistem napoveduje cenejše spremljanje televizijskih programov, ker omogoča prenose na svetovne razdalje. Program ža nekaj milijonov gledavcev pa je seveda cenejši kot. oddaja za'manjše območje: Tudi realnosti barv ni kaj očitati. Na konferenci prihodnjega leta zaprav začel šele tedaj. Barvnega programa namreč • ni mogoče gledati s sprejemniki, ki jih uporabljamo sedaj. Možnosti industrije in denarne možnosti gledavcev televizije pa niso takšne, da bi lahko takoj ali v nekaj letih zamenjali vse sprejemnike. BBC ze začetek predvideva le po dve uri tedenskega barvnega programa, medtem ko ostali program traja skupaj 6 ur. Lastniki sprejemnikov za barvno televizijo bi seveda radi gledali tudi črno bele programe, vendar do kateri sedaJ še ni mogoče iz- barvno de,ati sprejemnik, ki bi tej ostala sistema, se bodo verjetno prve redne oddaje začele nekoliko pozneje. Pravi problem se bo prav- Pri tem lastniki »črno-belih« televizorjev. Ti bodo barvne oddaje lahko spremljali kot povsem kvalitetne čmo-bele slike. ZANIMIVOSTI Težka selitev POLJSKI metalurgi "v kombinatu »Pokoj« so pred kratkim izvedli zaies nevsakdanjo selitev: na novo mesto so preselili visoko peč, ki je težka 2300 ton. Selitvena pot je bila dolga 20 metrov. Prijazne blagajne PO NAROČILU neke švedske trgovske reklamne agencije je skupina inženirjev izdelaja govoreče blagajne. Ko kupec pri blagajni vplača denar, se iž aparata za- .čuje prijazen' glas: Hvala. Ali niste slučajno kaj pozabili? Ladja z dvojnim dnom DA BI PREPREČILI pretirano gugaffje ladij ob nevihtah na morju, so na Japonskem začeli graditi ladje z dvojnim dnom. Spodnja plast je zgrajena tako, da pri nevihti lahko skoznjo priteče voda in se pretaka po skrajnem dnu. Izkušnje so pokazale, da je tako grajena ladja .veliko bolj stabilna, kot so navadno grajeni plovni objekti. milliHiiHUlluliHliimimi Mlimuilllli.'lMlluiiiiiiriilllilliiiiitiilllliliii ltllllltmnHIIIHniWltlllllllfllH•-•< • »-.-., p-«»aniž?.cije dela. Dela niso cMord. i:-...J..:j.vcnje prihodnjič) v 4 DOM • DRUZISA « HODA % DOM « DRUŽINA # ktODA • DOM • DRUŽINA # MODA # DOM • DRUŽINA « MODA Modni ustvarjavci upoštevajo tudi stare obleke KLJUB TEMU da nekateri modni saloni v Franciji, Italiji ustvarjajo modo za petični ženski svet, ljudem, ki jim denar ne pomeni težav, se tudi kreator j i zavedajo, da večina ljudi mora le premišljeno ravnati z denarjem. Torej, si ne smemo kupovati le novih stvari, na stare, nemoderne pa pozabljati. Prav zato pa vsako sezono izdelajo tudi take modele, ki zahtevajo le spretno roko, okus in stare obleke. Kar prelistajmo nove modne revije! Ali ne opazimo, ka- ._____imt-m k° razu^ne so možnosti XKm* barvnih kombinacij. Nismo strogo omejene na klasične barve, moderne so celo barvne kombinacije, za katere smo bile včasih prepričane, da so nemogoče: zelena- rdeča, svetlomodra-rjava, mod-ra-zelena. Seveda na vse ostale že znane ne bomo pozabile: rdeča-modra, mod- fMLl Čevlje, ki jih ne nosimo ČEVLJE, ki jm dalj časa ne bomo nosili, narahlo namažemo s terpentinom, usnje se nam bo tako ohranilo lepo voljno. Ce pa je usnje trdo, ga nataremo z mešanico glicerina in beljaka, čevlji bolje držijo vodo, če jih dobro namažemo z mešanico dveh tretjin bencina in ene tretjine parafina. Vendar, pozor, bodimo čim dalj od ognja. Svila Svila ne izgubi barve, če vodi, v kateri jo peremo, dodamo žlico kuhinjske soli. Izpiral-ni vodi dodamo kanec kisa. Perilo iz surove svile dve uri pred pranjem namočimo v mlačni vodi. Smrekova tla. Smrekova tla ribamo s trdo sirkovo krtačo in toplo milnico, splaknemo jih z mrzlo vodo, nato pa z dobro ožeto .krpo zbrišemo. ra-rumena, rjava-črna in droge. Blaga, ki ju bomo kombinirale pa morata biti vsaj sorodna v debelini. Izogibaj-mo se tudi kombinacijam dveh različno vzorčastih tkanin. » , « ^ Prav raznoliki ovratniki, razporki, stranski šivi pla-stroni in razni vstavki nam dovoljujejo, da si izberemo ki skrojimo obleko iz starega, ki bo moderna. Tudi obleko za gledališče ali za ples si lahko preuredimo iz starega. Morda boste našle v omari mamino žametno obleko. Kaj boste naredile? Dokupile si boste za zgornji del belih čipk in si ukrojile tesno prilegajoč Zgornji del, ki ima lahko samo hrbten dekolte ali pa je tak «kot na sliki. Ce vam še ostaja žamet, si omislite še kratko jopico in že imate elegantno večerno obleko. Različnih kombinacij je dovolj. Zavedajmo se, da ni le tisto lepo, kar je novo in dra- * go. Tudi iz starega se da š^gg--lepo preurediti, seveda pa nam pri tem okus ne sme V hribih je že zapadel sneg, če smo navdušene odpovedati. smučarke in brez puloverja si ga le hitro omislimo '! Slovarček tujk v tekstilni industriji Iz starega lahko napravimo novo, če kaj dokupimo Marengo je lepo, sivkasto črno melirano močno polste-no sukno. Trpežno je in ga zelo cenijo. Tkanina je skoraj popolnoma črna, le sem in tja so vidna bela vlakna (do 5 odst.), ki dajejo bla- Rože ali steklenico pijače? Bencin S čistim bencinom delajmo le v posodah iz porcelana ali kamenine, nikoli ne uporabljaj mo pocinkanih posod. V oblačilih lahko nastanejo madeži, ki jih težko odstranimo. Sem stara 21 let in imam prijatelja, s katerim se lepo razumeva. Pri njih doma pa še nisem bila, vendar — čez teden dni ima njegov oče rojstni dan in sem tudi jaz povabljena. Le nekaj ne vem, kaj naj nesem slavljencu, rože ali steklenico konjaka, ki ga menda prav rad pije. Kaj pa, če niti eno niti drugo ni olikano, saj bom šele prvikrat njihov gost? — Ne deklica, kar mirno lahko pokloniš prijateljevemu očetu stekleničko pijače, ki mu je pri srcu. Materi pa lahko prineseš šopek cvetlic. gu mehko in živo lice. Blago se uporablja za kostime ali jopiče pri sakojih, težje vrste se uporablja tudi za moške in ženske plašče. Shetland (šetland) je sivkasto ali rjavkasto melirano tanko blago. Rabimo ga za obleke in površnike, šetland za površnike ima vtkano podlogo. Bagdad je blago za zavese, tkano v temelju kot etamin-ska tančica v platnu, vmes pa dela vzorec barvast votek iz vhjonke. Blago za senčnik pri svetilkah J2 največkrat iz japonske svile in podobno tkaninam šine, kine, použ ali dekoracij skemu kretonu. Chinrz (izg. šine) je indijska označba za zelo pestro blago. Tkanina je le na videz trda m se da uporabljati tudi kot pralno blago. Vzorci so drobni, natančno zri sani, večinoma cvetlični. Temelj jo svetlo barven. Tkanina jo zelo gladka, trpežna in prosojna. Uporabljamo jo za stenske zavese, za okrasne blazine, za torbice in knjižno ovitke. Laneni žamet uporabljajo zlasti na gledaliških odrih. Ta žamet ima lastnost, da so pri umetni svetlobi učinkovito preliva. Temeljna tkanina je bombažna ali svilena« kosmičasta površina pa lanena, Skupna večerja Da se človek lepo obnaša, tega verjetno ne bomo pripisali srečnemu naključju ali pa temu, da ima pač kdo smisel za to. Ne, lepega obnašanja se priučimo. Seveda pa na svoj jaz pri tem ne pozabimo. Bodimo naravni, vendar se osnovnih pravil vedenja moramo zavedati. Janezu je uspelo povabiti deklico, ki mu je bila všeč v gledališče. (Prav gotovo, da se posebno v začetku oba mlada človeka trudita, da bo njuno vedenje lepo. Drug na drugega bi rada naredila čim boljši vtis). Po gledališki predstavi je Janez povabil Metko na majhen prigrizek. Metka je povabilo sprejela" in je na Janezovo vprašanje, če se strinja, da gresta v ta in ta lokal, prijazno pokimala. (Janez je že prej premislil in izbral lokal. Naj bo nriietcn in Lak, v katerem je fant že poprej bil. Tako bo z lahkoto peljal Metko k dobri mizi, vedel bo, kje se oddajo plašči ipd.) Pomagal ji je takoj sleči plašč in jo odpeljal k mizi. Seveda ji je ponudil damski prostor, sam se je usedel k njej na levico. Torej Metka je tako vedela, da je imela pred seboj restavracijski prostor. (Saj je znano dejstvo, da ženske rade malce ogledujejo in* pa tudi, da rade vidijo, da jih drugi ljudje opazijo.) (Moški sprem-ljevavec pa ne sme očitno opazovati ali celo občudovati v njeni prisotnosti drugih bitij ženskega spola, zlasti še, če si želi pridobiti njeno naklonjenost). Na mizi je bil jedilni list, ki ga je seveda Janez ponudil najprej njej (mimogrede — v dobrem lokalu bi morala biti vsaj dva ie-dilna lista na vsaki mizi). Nato ga je se on nre-gtedal in svetoval Metki, kaj naj si izbere. Ona si je prej neopazno ogledala tudi desno stran jedilnega lista, kjer so cene. Skromnost je lepa čednost in tudi Metka ni želela odre t i svojega kavalirja in se je odločila za jed, ki ni bila med najdražjimi. (Z natakarjem naj govori moški,' v kolikor že ni prej domenjeno, da plačata vsak zase. V tem primeru ženska lahko tudi sama naroča.) Kaj pijemo? Zopet se je Janez izkazal kot mož na mestu. Izbral je tako vino, ki se je lepo podalo k jedi, seveda pa je še poprej povprašal njo, če se strinja. Najprej je sebi natočil nekaj kapljic, nato še Metki. (V primeru, če nataka vino natakar, bo ta natočil malo vina najprej moškemu, ki ga takoj poizkusi, če je zadovoljen prikima in natakar napolni kozarec še ženski). če srečamo v lokalu znance in so tudi ti v družbi, ni treba, da gremo k njihovi mizi in da se rokujemo. Seveda v izjemnih primerih pa si to lahko dovolimo, še nekaj — pudrale, šminkale in česale se ne bom-j r>ri mi/i. Saj najlepši las izgubi na čaru. če se znajde v juhi vašega spremljevalca. Ali u^? MALE ŽIVALI LAHKO POSTANEJO POMEMBEN ČINITELJ SPORAZUMEVANJA Kranjski golobje na dražbi v Londonu % Golobje imajo svoje veleposlanike £ Asirci in Babilonci so zaradi golobov dobivali važne bitke £ Pred vojno je samo vojska redila golobe — pismonoše 0 Največji londonski list prireja razstavo golobov 0 Golobarji ujamejo tudi brzovlake 0 Ljubezen do živali nima meja 0 Od goloba -pismonoše do goloba miru Vstarih časih so golobe redili zaradi človeških potreb. Danes jih ljudje gojijo bolj zaradi svojega »konjička« ali zaradi dobrega mesa. Rimski pomorščaki, ki so doživeli brodolome, so golobe-pismonoše spuščali, da so ljudi obvestili o svoji nesreči. Babilonci in Asirci so s sporočili golobov prihajali do poceni vojaških zmag. Pred drugo svetovno vojno so Nemci prišli z golobi do skritih vojaških podatkov. Golobi so jim posneli francoske utrdbe na utrjeni francosko—nemški meji. V svetovnih prestolnicah politiki še vedno redijo »golobe miru«, ki pa jih po drugi svetovni vOjni več ne spuščajo na iz-vidniške polete. Načrtno se z vzrejo golobov ukvarja vedno manj ljudi, kar pa ne velja za mesto Kranj. Kranj je postal v zadnjih letih pomembno središče golobarjev. Kranjski golobarji so se povezali v svoj klub že pred desetimi leti. Pred vojno reja go!obov-pi-smonoš ni bila dovoljena. Gojila jih je samo vojska, kjer so jih šolali za vojaške naloge. V desetih letih so kranjski golobarji zabeležili lepe uspehe. Njihovi golobi so napravili dolge in naporne polete. Letos je najhitrejši kranjski golob-pismonoša preletel progo iz Beograda, dolgo 570 km v 7 urah in 52 minutah. Golob je letel s povprečno hi- trostjo 75 km na uro. So golobje, ki lahko letijo še hitreje. Ob ugodnih pogojih dosežejo tudi hitrost 100 km na uro. Razstava in dražba v Londonu Razen številnih mednarodnih tekmovanj prireja vsako leto znani londonski časnik »The People«, ki izhaja v pet in pol milijonski nakladi tudi mednarodno razstavo golobov z javno dražbo. Na razstavi je vsaka država zastopana z 20 golobi v mednarodni skupini, razstavlja pa lahko tudi v darilni skupini. Golobe iz darilne skupine po končani razstavi prodajo na javni dražbi. Izkupiček javne dražbe naložijo za socialne namene. Letošnje razstave v Londonu so se kranjski golobarji udeležili v zadnjem trenutku. Dan pred odhodom je predstavnike kranjskega kluba sprejel na Brdu predsednik Tito, ki so mu podarili dva najlepša goloba. Ta dva go- loba sta se pozneje udeležila tudi razstave v Londonu. V darilni skupini sta bila goloba predsednika Tita prodana na dražbi za najvišji ceni. Za enega so dobili 11 funtov (v našem denarju okoli 33 tisoč dinarjev), za drugega pa 8 funtov. Razstava je bila v starinski palači sredi Londona v znameniti Royal Horticultural New Hallu, kjer pnirejajo podobne razstave. V dveh dneh si je razstavo ogledalo okoli 2500 obiskovavcev. Angleški gostitelji so se izkazali kot vzorni rejci golobov, saj so golobe, namenjene za prodajo na dražbi, kar razgrabili. Londonsko občinstvo si je z zanimanjem ogledovalo golobe našega predsednika, ki je med Angleži znan kot velik ljubitelj živali. Z lokomotivo za vlakom mjajveč zaslug za ugledno \\ mesto kranjskih golobov na londonski razstavi ima Kranjčan Leo Suchy, ki jim posveča veliko svojega prostega časa. Z vzrejo golobov se ukvarja že od svojega šestega leta. Iz skromnih začetkov je napravil v nekaj letih v Kranju golobje velemesto. V golob-njaku na Zlatem polju hranijo sedaj že okoli tisoč golobov. S svojimi golobi je že petkrat potoval do Londona. Na vsakem potovanju je doživel nove nevšečnosti in prijetnosti. Z veliko voljo se je spoprijel s težavami in bil včasih deležen velikega razumevanja med ljudmi različnih narodov. O svojih najbolj zanimivih vtisih rad pripoveduje: Pred tremi leti sem potoval z zagrebškim znancem na razstavo v London. Golobje so potovali z nama v istem vlaku. Od doma sva odpoto- Bi- ^ SotesVa "Vlntgar \c ena Izmed najbolj obiskanih UVetnišMh točk na Gorenjskem % 'Zupan iz Gori j je bil prvi junuk Q Kamnosek, ki je visel na vrvi je padel v vodo, vendar ni utonil 0 Šahovski velemojster si reši življenje £ Fant ni hotel v bolnišnico ser narave Župan iz Gori j ^ ^^ilo;**° so * r- . lastniki blejskih gostišč spo- Okoličani Vintgarja so si ^ali, kakšnega pomena bi dolgo belili glave z Iahko bil prehod skozi so- reko Radovno. Vedeli tesko ^ njihove letoviščarje, so, da izginja v ozki soteski so kmaiu postavili gradbeni med skalami in penečimi odbor, ki naj bi skrbel za valovi. Vsak, ki se je napotil gradnjo mostov in galerij po strugi v nevarno sotesko, ter omogočil prehod skozi se je vračal po nekaj metrih sotesko. nevarne poti. Radovedneži so tvegali življenja. Okoli leta - _ _ 1890 je postal župan občine NevaiTlO delO Gorje' pogumen vaški gostil- Mali slap v Vintgarju je zatočišče samomorivcev. Na tem mestu so skočile v vodo že štiri ženske. Kranjski golobarji pred golobnjakom na Zlatem polju. Na sliki so Leo Suchy, Polde Pušnik, Papov Mihec in Jani Benedik. Denar za gradnjo prehoda so zbirali na različne načine. Priznani umetniki so na Bledu prirejali ga poznah kot moža, ki ne koncerte v te namen Kmalu ničar Jakob Zumer. Zumer je imel razen gostilne še mizarsko delavnico. Vaščani so vala z zadnjo železniško zvezo. Ko se je na Jesenicah vlak ustavil, sva pogledala skozi okno in ugotovila, da so cariniki začeli iztovarjati golobe. Carina pregleduje golobe prav tako kakor ostalo blago. Carinski živino-zdravnik jih po predpisih tudi mora pregledati. Ko sva odhitela do carinikov, da bi ugovarjala zoper takšen postopek, so nama povedali, da listine niso v redu. Dokazati sva. morala, da se je najbrž kakšna listina zgubila. To nama je uspelo s prepisi listin. Prepričevanje .carinikov pa je b'ilo dolgo in težko. V tem času je vlak od- peljal naprej skozi karavanški predor v Avstrijo. Z golobi sva ostala na jeseniški postaji, odrezana od sveta. Carina nama je. skupaj z golobi porezala (peruti. Vlak, ki je odpeljal, je bil zadnja zveza za pravočasno udeležbo na londonski razstavi. Ce bi z golobi zamudila, bi jih vodstvo razstave po pravilih zavrnilo. Kaj sedaj? V tej stiski naju je rešil zastopnik avstrijske železnice na Jesenicah. Naročil je posebno električno lokomotivo iz Podrošce. Na njo sva se z golobi vsa obupana vkrcala na jeseniški železniški postaji. Potem se je začel lov za vla- kom. Z največjo hitrostjo smo ga lovih do Beljaka in ga naposled na tej postaji dohiteli. Domovina je bila rešena. Z golobi sva pravočasno prispela v London na mednarodno razstavo. Večni spremljevavec kranjskih golobov, poln zanimivih vtisov z londonskega golob-jega sejma zna povedati, da tujci prav tekmujejo, kako bi pripeljali svoje golobe spočite in dobro razpoložene na razstavo. Plačujejo jim letalske polete, hranijo jih s posebno hrano in najemajo »telesne straže«. Ljubezen do živali nima meja. Zdravko Tomažej pozna strahu. Februarja leta 1891, ko je bila voda v strugi nizka, je skupaj z blejskim fotografom B. Ler-getporerjem poskusil prodreti v sotesko. Od poti, ki so zbrali toliko denarja, da so lahko z gradnjo začeli. Gradnja pa je zaradi napornega dela trajala skoraj dve leti. Gradbena dela v soteski niso bila samo težka, tem- pelje iz Gonj na Dobravo, » . .,__ v. J , .J . več tudi sila nevarna. V nav- sta se skozi strmo stran spu- . „a • ,,„rnj; stila navzdol do skalah Vi- picne stene so morah vSradl-stna navzdol po sKaian. vi u želg7Jie opornike za mosto- dela sta, kako se voda ye DeIavci bili večkrat v smrtni nevarnosti. premetava prek skal. Splezala sta nazaj na pot in se niže zopet spustila do potoka. Najtežje delo je bila grad- Ko je stopila iz dvigala, si je morala privihati ovratnik in se zaviti v plašč, ker je vzhodnik hudo bril. Zraven enega izmed zvonov je našla vdolbino, kjer je bila na varnem, četudi jo je zeblo in slepilo. Šele nekaj sekund zatem si je upala odpreti oči; zagledala je morje. Z višine je bilo podobno visoki steni in njegov zgornji rob, obzorje, je bil temnejši od neba, temnejši in brez jasne meje, obzorje Jadrana je bilo tisto jutro polno prozornih oblakov skrilnate barve, iz oblakov se je gladina morja prelivala v sivo modrino in spodaj v vijoličasto barvo, proti obali so bili odtenki svetlejši, nasploh pa je prevladovala skoraj sladkobna rožnata bana, vendar nikdar brez sivega, lesketajočega se lošča, obala je bil Lido, začrtan kot s svinčnikom, odločna dlan ga je zarisala v zemljevid, zaznamovano progo med sk: ilnatim morjem, opalnim morjem in srebrno lesketajočo se laguno. Laguna jo je slepila in tako se je Franziska obrnila tja, kjer se je nebo v najčistejšem ultra-marinu spet spuščalo k zemlji; kjer sta se stikala, je ležala proga snežno belih oblakov, to vendar ni so oblaki, temveč gore, sneg z Dolomitov, presenečena je gledala vrhove, ki so snežno beli lebdeli med nebeško modrino in rjavo ravnino; nebo in ravnina sta se prelivala v prozor-: nih barvah, zato je videla v gorah oblake, kakšen razgled!, nikdar nisem bila na Campanillu, bila sem neumna, toda morda poprej ni bilo nikdar takšnega edinstvenega jutra, med prejšnjimi obiski v Benetkah, in morda sem morala prav danes priti semkaj, prihranila sem si razgled od Jadrana do Alp, razgled s Campanilla, turi-tični razgled, mar me sploh briga?, čudno, obču- stični razgled, mar me sploh briga?, čudno, občutek imam, da me briga, to je znameniti turistični razgled, vendar ne vsakdanji, ledeni januarski razgled, ptičja perspektiva, polna zimskega vetra, kozmorama, polna ultramarinske globine. Zdaj mi, na primer, kaže, da - moram onkraj gora, če želim odpotovati v Nemčijo, nocoj ali jutri zjutraj. Gledana z beneškega Campanilla, se je ta misel Franziski zdela nesmiselna. Očitno je bilo, z beneškega Campanilla namreč, da onkraj modrega zvona, ki je prekrival alpski greben, ni bilo ničesar več, morda le redka sivina, tam za gorami, v deveti deželi, pri Joachimu in Herbertu, to, kajpada, je, nesmisel, tam zadaj je prostrani sivi sever, lesketajoči se sever, saj ga vendar ljubim, toda s ptičje perspektive, pod modrim nebom se zdi, ko da na drugi strani ni ničesar. Onstran neba ni vendar ničesar. Potem se je posvetila mestu, z vodo prepredenim otokom iz streh, znanim in neznanim stolpom, toda pogled na mesto je ni pritegnil tako kot morje, nebo in gore, veselilo jo je, ker ni Herberta, ki bi ji pojasnjeval podrobnosti, spomnila se je nekaterih imen, četudi skoraj z jezo, raje ne bi vedela, da je kupola nad izlivom Canala Grande pri Santa Maria della Salute, imena so odveč. Zato mislimo; Canal Grande, pa dalje: kupcla della Salute in ne vidimo drugega, imena prekrijejo vid, v resnici je vse le polkrog patine in črnine nad skrivnostnimi štiri-kotniki zraven modro srebrne vode, toda Her-bert bi dejal: »Poglej, kako je Longhena obokal kupolo, edinstveno!«, vzdrhtela je, prav, da sem sama, skoraj jezna je spoznala, da ni več sama. Na vrh je prišel moški; stal je na severni strani ploščadi, se naslanjal na ograjo in strmel na Piazzetto. Bil je brez klobuka, s kratko pristri-"žfcr.imi črnimi lasmi in veter ga očitno ni motil. Franziska ni videia obraza. Čolni, gondole in ladje tam spodaj so jo spomnili na Patricka O' Malleva, ki je morda plul ali spet kjerkoli privezal ladjo, pozabila sem ga povprašati, kaj bo počel danes, kje bo, toda kakorkoli bo že počel, vselej bo zasledoval Kra- • merja, fantič na bojnem pohodu, vselej mislijo na sovražnika, albina, belega kita, zlobneža. Nehote se je zamislila Kramarjeva kot veliko beio ribo z majhnimi, hudobnimi, rdečkastimi očmi, ki naglo in previdno plove po beneških kanalih ali nemo počiva pod stebrovjem, zasleduje pa' Jo Patrick, mali, suhi in temni Patrick s harpuno. Literarne asociacije imam, mnogo sem brala, toda literarne asociacije so prav tako resnične ali neresnične kot vse druge, dejstva, da sem brala ne morem spremeniti, literarne res- * ničnosti ne morem preklicati, če ima književnost kakršenkoli smisel, je ta v njeni resničnosti. Moby Dick, o katerem se le brala, je prav tako resničen kot Joachimove besede »tako bo šlo dalje, to ti je bilo vselej v.?ečvr kakor Kramerjeva trditev, da je nesmiselno ležati v okrvavljenih zaporih, namesto sprejeti žalosten kos življenja, kakršnega je on nudil Patricku, Joachim pa meni. Nenadoma je odkrila,' da se je zapredla v mesto. Mesto, kjer je Patrick neusmiljeno iskal Kramer j a in kamor sepi odločno zbežala pred Herbertom in Joachimom. Lepota otoka opečnato rjavih stre"- in prepletenih .kanalov se je nenadoma razgrnila pred Franzisko s silovitostjo usodne podobe, za tistole spodaj gre, zdelo se ji je, da sonce januarskega jutra skoraj temno sije na Benetke, Benetke, kjer je hodila bela riba, albino, zlobnež. Patricku bi morala pomagati; človeka, ki ima opravka z zlobnežem, ne velja pustiti samega. Prodirati naprej ob potoku nja drugega mostu. V gladko v sotesko ni bilo mogoče navpično steno so morali niti v eno niti v drugo stran, vklesati stopnjo za most. Na Potoka tudi nista uspela pre- tem mestu je voda zelo de-koračiti. Bila pa sta vesela, roča in se peni kot mleko, da sta vsaj nekoliko prodrla Na vodo niso mogli postaviti v skrivnosti struge reke Ra- ogrodja za začetna dela kam-dovne. Napravila sta tudi ne- noseka. Tako so napravili kaj posnetkov in se z njimi veliko lestev, ki so jo posta-vrnila domov. vili preko potoka na skalo. Gorski župan je o svojem Tako se jim je posrečilo na raziskovalnem podvigu šesta-pečino privezati vrv, katero i Jakob Zumer, graditelj galerij v soteski Vintgar. Zaradi njegovega poguma smo dobili prelepo izletnii.ka točko, ki je znana tudi daleč preko meja naše domovini. so privezali kamnoseka. Mož je visel med nebom in divjo vodo. V takšnem nepriprav-nem položaju je ob velikih naporih vsekal v skalo stopnjo za most. Pri delu pa je kamnosek padel v vodol Na srečo se je rešil. Ves železni - in leseni gradbeni material sp morali z velikimi napori znositi v sotesko. Za takšno delo so dobili požrtvovalne in pogumne ljudi. Včasih so gradivo spuščali po vrveh 25 metrov globoko v- sotesko. Veliko slavje nad Ranč j o pečjo Dve leti gradnje sta hitro minili. 26. avgusta 1893 je bila soteska do grajena. Postala je dostopna za človeka. Ta dan se je zbralo nad Rančjo pečjo okoli 300 ljudi. Graditelja so nosili na ramenih. Ljudje so prodrli v sotesko, ki so jo mnogi krstili za biser narave. Čez dve leti je Radovna izredno visoko narasla in je odnesla več prehodnih naprav. Velika povodenj leta 1926 je zopet porušila večino naprav. Toda vzdrževanje in obnavljanje ni več pomenilo nobene težave. Ljudje so z množičnimi obiski Vintgarja potrdili, da so odkrili enega najlepših kotičkov Gorenjske. Nikjer ni stik med številnimi lepotami tako neposreden kot v soteski Vintgar. Med drugo svetovno vojno so sotesko popolnoma zanemarili. Nihče je ni obiskoval. Po vojni pa so se z vsemi razpoložljivimi sredstvi lotili obnove mostov, galerij in poti. Letos je obiskalo sotesko Vintgar okoli 50 tisoč izletnikov. Tako je postal Vintgar ena izmed najbolj priljubljenih izletniških točk Gorenjske. . Trifunovič v smrtni nevarnosti Pred dvema letoma so bili zbrani na Bledu svetovni šahovski velemojstri. Priredili so tudi i* let v sotesko Vintgar. Pri Malem Slapu je hotel beograjski velemojster dr. Peter Trifunovič napraviti posnetek. Splezal je na bližnjo skalo, tovariši pa so ga z mostu opazovali. Na spozki skali pa mu je spodrsnilo in velemojster je padel v vodo. Rešil se je z izredno prisebnostjo. ^Na tem kraju so namreč utonile prej že štiri ženske. Napravile so samomore. Tako je Mali slap postal zatočišče ljudi, ki so se naveličali življenja. Lepa soteska ima svoja črna poglavja. Prva si je pri Malem slapu vzela življenje mlada ženska, ki je ohromela. Bila je neozdravljivo bolna. Njeno truplo je ležalo osem dni v tolmunu pod ■ slapom. Na mostu si je sezula čevlje in jih pustila kot opozorilo naj nesrečo. Druga je bila hčerkaj velikega kmeta. Tretja je skočila v slap zaradi družiiS skega nadzora, četrta pa jo bila mati treh otrok. V sedemdesetih letih kn> nika obiskovavcev soteske Vintgar ni zabeležila večj brali po lastni želji. " Zdravko Tomažej j i Met na fiegniif sčico MLADINSKI ODSEK pri Planinskem društvu Kranj lefos pridno dela. Organiziral je že več izle- f tov. Med zadnjimi je bil vzpon na Begunj ščico. V nedeljo zjutraj smo se mladi planinci zbrali na železniški -postaji. Bilo nas je okoli štirideset. Razdelili smo se t dve skupim. Prvo skupino je odpeljal kombi GRS Kranj; druga skupina pa se je peljala z vlakom. Ustavili smo se v Lescah. Tam nas je že čakal kombi. Naložil nas je in odpeljali smo se v Drago. Nato smo se napotili proti Roblekovemu domu. Pri pastirskih kočah nas je počakala prva skupina. Okrepčali smo se in počasi odšli dalje. Začelo je pripekati. Prišli smo do Roblekovega doma. Toda koča je bila zaprta. Pogrešali smo toplega Mladi planinci na Begunjščlci čaja. Po krajšem počitku smo krenili proti vrhu. Pot brez nahrbtnikov in popotnih torb je' bila lažja. Hodili smo kot »za stavo«, zakaj vsak hrib nam je bil glavni vrh. Ko je naš vodja tov. Roman videl, da bo za najmlajše planince zadnji vzpon pretežak, smo pustili nekaj prostovoljcev pod prvim vrhom. Zaradi varnosti smo odvili vrv in *e postavili v vrsto. Pogumno smo premagali za'đnje težave. Na vrhu so bili napori pozabljeni. Največja gneča je bila pri planinski škatlici, v kateri je bil žig in podpisna knjiga, Vsakdo je hotel čimprej ime- mlada rast ti dokaz, da je bil na vrhu. Nekaj časa smo si ogledovali okolico, se slikali, nato pa smo se napotili navzdol. Tovariš Roman Herlec je imel filmsko kamero in nas je večkrat »posnel«. Pot na-: vzdol smo ubirali hitreje. Ob Roblekovi koči smo se ponovno okrepčali in nada« Ijevali pot v Drago. V gostoljubnem turističnem domu nas je čakalo zelje z ajdovi« mi žganci, zabeljenimi i debelimi mastnimi ocvirki. 2ejo smo pogasili s kokto in čajem. Boris Bavdek, os. šola Lucijana Seljaka Med divjino in naravo TO JE ZGODBA o nekem nevsakdanjem prijateljstvu med dečkom in velikanskim orlom, ki ima razpon kril prek dva metra. Narisala Mirna Pavtovec, ki danes praznuje 10. rojstni dan Bilo je nekega toplega popoldne na farmi Konabasa-branu v južni Avstraliji Sedemletni John Ravder se je nemoteno igral na dvorišču pred hišo, t kateri je stanoval s svojimi staršL In ko se je tako igral, se je naenkrat z velike višine spustil orel na skupino kokoši, ki so brskale v njegovi bližini. John se. ni ustrašil. Ko je orel zagrabil plen, se je opogumil in se vrgel nanj, ga ujel za noge in rep. Nastala je borba, iz katere je John izšel kot zmagovavec. . Bil je mlad orel, ki nra je bil to gotovo prvi lov. Nemočen in neizkušen je podlegel v borbi z dečkom. Toda konec za mladega ugrabitelja je bil žalosten. Med Johnom "in orlom se je začelo postopoma čudno prijateljstvo, morda edinstveno na' svetu. Prve mesece sta bila vedno skupaj. John je svojemu ljubljencu prinašal hrano, ki je za orla predstavljala pravo poslastico. Deček je začel ptico dresirati. To pa ne po^ meni, da je orel vse življenje preživel na farmi. Mladi gospodar ga je puščal, da je odletel do bližnjega gozda. Toda ujeda se tam ni dolgo zadrževala. Po dveh, treh urah je zopet -priletel na Johnove rame. Tako sta pretekli dve leti. Danes je prijateljstvo med dečkom in orlom tako veliko, kot je bilo prej. V orlu pa se je oglasil yic divjine. Po dnevi je v glavnem v družbi svojega malega gospodar ja. Ob sončnem zahodu p» se navadno pridruži ostalin roparjem, s katerimi se od pravi na lov. Mihec se je znašel "Francija ga »Carouse\a« igrajo v 'Lui-gija Zampe filmu »Poletna Režiser Jacques Demy je norost« o živahnih počitni-v Normandiji posnel cah družine na italijanski ri-svoj novi film »Dežniki vieri. iz Cherbourga«, s katerim se je v sodelovanju s komponi- Združene drŽave stom Michelom Legrandom skušal približati ameriškemu^ •mr°s,lua *LoSan (»Piknik«) musicalu. Demy ima film za | snema nadaljevanje nekakšno nadaljevanje svoje uspelega »Mistra Ro- »Lole«. Zlatar, ki se poroči s bertsa« z naslovom »Podčast-Catherine Deneuve, je Marc nik Pulver«. Igrajo Robert Michel (iz »Lole«), njena ma-. Walker mL, Tommy Sands, ti s prodajalno dežnikov je Millie Perkins in Buri Ives. B Anne yernon in njen prvi Z igravsko ekipo, polno ljubimec Nino Castelnuovo. zvenečih imen — John Wqy-• Novi film Anne Karine je ne, Claudia Cardinale, Rod lahkotna komedija »Mož, po Taylor, Rita Hayworth! — stalni ceni« Claudea de Gi- snema režiser Henry Hatha-vraya, kjer je njen soigralec • way v Španiji film »Cirkuški Roger Hanin. J svet«. vrtiljak Doris Day "igra glavno vlogo v filmu »Pridi bliže, .draga«, ki ga snema po nekoliko pre--narejenem scenariju za nedokončano zadnje delo Marilvn Monroe »NEKAJ JE TREBA DATI«, režiser Michael Gordon Lindblom) na počitnicah v Jugoslaviji, kjer se razbije njuno lezbično razmerje, ker se mlajša zaplete v avanturo z natakarjem (Birger Malm-sten). Novi Bergmanov filni, ki je skoraj »nem«, je navdušil kritiko, obenem pa je s svojo (celo za Švede) drzno erotiko zbudil tudi pomisleke dela publike. Mylene Demongeot, Sylvia Kose ina, Renate Ewert in Sami Frey igrajo v filmu Michela Devillea »Dekliško stanovanje«. Italija Michelangelo Antonioni je pričel s snemanjem svojega novega filma »Rdeča puščava«. Snema v barvah, igrata pa Monica Vitti in Richard Harris, nagrajenec iz letošnjega Can-nesa (»Športno življenje«). Vittorio de Sica snema po zgodbi Alberta Moravie film »Včeraj, danes in jutri«, s Sophio Loren in Marcellom Mastroiannijem. Slišati je, da bo Luchino Visconti posnel novo verzijo filma »Cheri« po romanu pisateljice Collette in da bosta igrala Marlene Dietrich in Alain Delon. Vittorio Gassman, Michel Morgan, Nino Manfredi, San-dra Milo in plesavke pariške- Avtor z Oscarjem nagrajenega dokumentarca o Hitlerju »Črni lisjak« — Clyde Lo-uis Stoumen pripravlja uro in pol dolg dokumentarni film »Podoba ljubezni«. V njem bo prikazal zgodovino ljubezni s pomočjo umetnosti od kamene dobe do Pi-cassa. Velika Britanija Anne Bancroft, nepozabna »Čudodelka«, ima v novem filmu Jacka CIaytona »Jedec buč« dva ugledna soigravca: Petra Fin-cha in Jamesa Masona. Mason bo po tem filmu odpotoval v Hong Kong in Kam-bodžo, kjer bo ob Petro 0'Tooleu in Jacku Hawkin,-su igral v novem filmu* Ri-charda Brooksa »Lord Jim« po romanu Josepha Con rada. Iz serije »Doktor___« zna- 'na komika Leslie Phillips in bradati James Robertson Ju- Sovjetska zveza tb 35. umetniški obletnici slavne balerine Gali-ne Ulanove so v centralnem dokumentarnem studiju sestavili iz. dokumentarnih posnetkov film »Galina Ula-nova«, v katerem so tudi odlomki iz baletov »Labodje jezero«, »Trnuljčica«, »Romeo in Julija«, »Bahčisarajska fontana«, »Pepelka«, »Rdeči »Biti ali ne biti« — Inokentij Smoktunovski kot Hamlet cvet«, »Giselle« in »Les Syl-v novem sovjetskem filmu po Shakespearovem delu, reži- phides«. ser j a Grigorija Kozinceva stice ter Stanley Baxter in Sally Smith igrajo glavne vloge v komediji »Živeti ho-čeva na svoje«. Skozi, prigode mladoporočencev jih vodi ' režiser Peter Graham Scott. Dirk Bogard igra po uspelem »Služabniku« Josepha Loseva v komediji »Dosti vroče za junij« Raipha Tho-masa. • Zahodna Nemčija Vprodukciji Walta Dis-neya snemajo novo verzijo popularne mladinske povesti Ericha Kastnerja »Emil in detektivi«. Režira Peter Tewksbury, igrajo pa VValter Slezak, Bryan Russell, Roger Mobley in Cindy Cas-sell. Švedska mjovi film Ingmarja Berg-j^J mana »Tišma« pripoveduje o dveh sestrah (Ingrid Thulin in Gunnel Kitajska >PSYCHO« je predzadnja in ena najboljših detektivk moj- * stra te zvrsti Alfreda Hitchcocka. Ker vsebine nikakor ne gre izdajati, naj izdamo samo glavne igravce: Anthony Perkins, Vera Miles in John Gavin. Poslastica za ljubitelje detektivk z močnimi živci! »ROBERTO LA ROCCA« je prvi film francoskega režiserja Jeana Beckerja. V zgodbi o malih lopovih, prijateljstvu in m<** ljubezni igrajo Jean Paul-Belmondo, Pierre Vaneck in Chri-stine Kaufmann. »IVANOVO OTROŠTVO« Andreja Tarkovškega je eden najboljših sovjetskih filmov zadnjih let. To čudovito lirično delo o otroku v vojni vihri jo bilo nagrafeno lani v Benetkah in v San Franciscu. Igrajo. Kolja Burljajev, V. Zjjkov, E. Žarikov in S. Krilov. Vredno ogledal Pisali smo že o novi sovjetski komediji »Kajn XVIII.« in o njenih na-migovanjih na Kitajsko. Kaže pa, da so tudi na Kitajskem segli po filmsko snov ▼ svoj spor z »veKkim sose* dom«. Posneli so film »Prole-tarec«, v katerem npr. kitaj-: ski kmet po borbi na živijo-nje in smrt ubije medveda (njegova narodnost sicer ni navedena) in pravi: »Kitajec je pravi mož. Hoteli ste me nagnati v beg, toda to se do* gaja le v vaših sanjah. Prišel bo čas, ko boste spoznali moč Kitajcev.« Doma Da je morala naših ko-producentov res na psu, kaže zdaj primer »Otoka vdova, ki ga »Viba« in France Štiglic kljub že opravljenim pripravam ne bosta mogla posneti. Film s povsem enako — milo rečeno — »izposojeno« temo snema namreč »Avala« v konredukciii z Nemci (»Moški izlet«). Tudi zveneče režisejsivo ime VYolf-gano-a Staudte'a in Anna P.!asn?.ni razen Gol za Georgea t--' : :a ravnanja ne cpravicu ie. RADIJSKI VELJA OD 7. DO 13. DECEMBRA Poročila poslušajte vsak dan ob 4.05-, 5.05.. 6.. 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22, 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930. uri. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7, 9., 12., 13., 15., 17, 22, 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930. uri. SOBOTO 8.05 Vedre melodije za konec tedna 835 Radijska šola za nižjo stopnjo 925 Z mladimi pevci po svetu 9.45 Solistična zabavna glasba 10.15 Mali narodnožabavnl ansambli 1035 Na odru z zborom Roberta Shavva 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Zabavna glasba 12.15 Kmetijski nasveti 1225 Logarski fantje in kvintet Vitek 12.40 Lepe melodije 1330 Glasbeni sejem 1435 Naši poslušalci čestitajo in__pozdravljajo 15.15 Zabavna glasba 15.40 Naši amaterji pojo 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Gremo v kino 1735 Pesmi in plesi po Jugoslaviji 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Recitali slavnih pevcev 18.45 Novo v znanosti 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Naši pevci in ansambli v veselem ritmu 2020 Veliki Bobby 21.00 Sobotni ples 22.10 Oddaja za naše izseljence 23.05 Za prijeten konec tedna DRUGI PROGRAM 19.05 Iz opernega sveta 20.15 Plošča za ploščo 20.45 V ritmu madisona in cha-cha 21.00 Odmevi s Salzburškega festivala 1963 22.10 Zaplešimo, v sobotno noč nepeiJp 6.00 Dobro jutro 630 Napotki za turiste 7.40 Pogovor s poslušavci 8.00' Mladinska radijska igra 834 Iz albuma skladb za otroke . 9.05 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 Se pomnite tovariši... 1030 Matineja sindikalnega simfoničnega orkestra 1130 Nedeljska reportaža 1130 Solistični instrumenti * ' zabavne glasbe 12.05 Naši poslušavci čestitajo in "pozdravljajo — II. 1330 Za našo vas 1330 Koncert pri vas doma 14.10 Nekaj melodij — nekaj ritmov 15.05 Nedeljsko glasbeno popotovanje 16.00 Humoreska tega tedna 1620 Naš glasbeni avtomat 17.05 Hammond orgle 17.15 Radijska igra 18.15 Glasba iz znamenitih oper 19.05 Glasbene razglednice 20.00 izberite svojo popevko 21.00 Znamenite operne' predstave 22.10 Zaplešite z nami 23.05 Večer komorne glasbe Igorja Stravlnskega DRUGI PROGRAM 12.00 13.10 14.00 1430 15.05 19.05 19.47 20.10 20.45 20.55 21.00 22t10 Nedeljski koncert ob dvanajstih Slavni pevci ^ v priljubljenih operah Od me'dflije do melodije Virtuozne skladbe Paganini-ia Popevke in napevi Simfonija št. 4 Plesni orkester Aime Berolli Tretji godalni kvartet Koncert šf. 9 Air za harfo V nedeljo z-ečer Na križpotjih sodobne g'asbe 8.05 Francoske popularne skladbe 8.35 Pesmi iz palače 8.55 Za mlade radovedneže 9.25 Sestanek z orkestrom Horst Wende 10.15 Prizori <*z Glumačcv 10.35 Naš podlistek 10.55 Glasbeni intermezzo 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Zabavna glasba 12.15 Kmetijski nasvet!" 1225 Narodne.po zapisih Tončke Maroltove 12.40 Lepe melodije 1330 Glasbeni sejem 1435 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Zabavna glasba 15.45 S knjižnega trga 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Glasbena križanka št. 5 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Zveneče kaskade 18.45 Družba in čas 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Skupni program JRT 22.10 Melodije v noči 23.05 Literarni nokturno 23.15 Plesna glasba DRUGI PROGRAM 19.05 Začetni tečaj angleščine 1920 Operni ansambli starega in novega sveta 20.10 Zvočni portret * ansambla - »The Shadows« 20.45 Sonata za flavto in harfo 21.00 Za oddih in zabavo 20.45 Aleksander Nevski — kanta ta 2130 Majhni ansambli v plesnem ritmu snena TORGH 8.05 Nekaj domačih za prijetno dopoldne 835 Popevke in vesele melodije 835 Radijska šola za srednjo stopnjo 925 Iz nemških romantičnih oper 10.15 Od Budimpešte do Varšave 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Zabavna glasba 12.15 Radijska kmečka univerza 1225, V ritmu s kvintetom Avsenik 12.40 Lepe melodije 1330 Popularne koncertantne skladbe 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo 14.35 Z zborovsko pesmijo po Sloveniji 15.15 Zabavna glasba 15.30 V torek nasvidenje 36.C3 Vsak dan za vas 17.05 Koncert po željah poslušavcev 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Instrumentalni solisti zabavne glasbe 18.35 Plesni orkester RTV Ljubljana in njegovi solisti 18.45 Na mednarodnih križpotjih 19.05 Glasbene razglednice-70.00 Skupni program JRT 2020 Radijska igra 2135 Med skladbami Pavla šivica 22.10 Glasbena medigra 22.15 Skupni program JRT 23.05 Godala v ritmu 23.20 Skupni program JRT DRUGI PROGRAM 19.05 Tečaj makedonskega • jezika 1920 Sto pisanih taktov za razvedrilo 20.00 Po svetu jazza 8.05 Jutranji divertimento 835 Pisani svet pravljic in zgodb _. 9.25 Glasba ob delu 10.15 Zbori angleških skladateljev od renesanse do danes 10.45 Človek in zdravje 1035 Glasbena "medigra 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Zabavna glasba 12.15 Kmetijski nasveti 1225 Slovenske narodne" 12.40 Lepe melodije 1330 Koncertni drobiž 14.05 Radijska šola za srednjo, stopnjo «. 1435 Priljubljeno in znano 15.15 Zabavna glasba 15.40 Dvajset minut s Komornim zborom RTV Ljubljana 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Tako igra pianist Josef PaleniČek 1735 Iz-fonoteke Radia Koper 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10~Orkestrske igre 18.45 Ljudski parlament 19.00 Glasbene razglednice 20.00 Skladbe Janeza Matičiča 2035 Večerni akordi 21.05 Skupni program JRT 23.05 Literarni nokturno 23.15 Plesna glasba DRUGI PROGRAM 19.05 Tečaj ruskega jezika 1920 Glasbena pravljica za velike in male 1936 Mojstri španske renesanse 20.00 Štiri dežele — štirje orkestri 20.45 Koncertna uvertura 2035 Mednarodna radijska . in televizijska" univerza 21.10 Moderni plesni ritmi Č8TRT8H Opera in balet 835 Radijska šola za višjo stopnjo 925 Slovenski pevci 10.15 Pihalni orkester JLA 1030 Pet minut za novo pesmico 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Zabavna glasba 12.15 Radijska kmečka univerza 1225 Dalmatinske narodne 12.40 Lepe melodije 13.30 Glasbeni sejem 1435 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Zabavna glasba 15.40 Literarni sprehod 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Zabavni orkester Giinter Friess 17.15 Turistična oddaja ■ 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Divertimento in suita 19.05 Tečaj hrvaško-srbskega jezika * 1920 Profili ml.-un slovenskih skladateljev 1933 Sonata v Es-tluru 19.47 Zabavni vrtiljak 20.08 iz. opere »Elektra« 20.45" Suita št. 2 21.00 Melodije po pošti- 8.05 Z narodno pesmijo" križem po Franciji 8.30 Majhni zabavni ansambli 8.55 Pionirski tednik 925 Vtisi iž Italije ~ 10.15 Odlomki iz opere Adriana Lecovreur 1035 Novost na knjižni polici 10.55 Groteskna koračnica Janka Ravnika 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Zabavna glasba 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Ansambel Borisa Franka s pevci 12.45 Lepe melodij^ 13.30 Ljudske pesmi in plesi 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo- 1435 Domače z vokalnimi ' in instrumentalnimi ansambli 15.15 Napotki za turiste 15.45 Jezikovni pogovori 16."00 Vsak dan za vas 17.05 Popoldne pri skladatelju Bachu 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Zborovske mojstrovine Antona Lajovica 18.30 Pripoveduje Borut Lesjak 18.45 Iz naših kolektivov 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Revijska glasba 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregfet 2030klz slovenske violinske glasbe 20.43 Recitativ, romanca in valček 21.00 Hammond orgle 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.10 Veliki plesni orkestri 23.05 Simfonija št. 4 DRUGI PROGRAM 19.05 Nadaljevalni tečaj angleščine 1920 Pesmi in plesi smrti 19.43 Križem kražem med melodijami 20.10 Tretji kraljevi koncert 20.45 Srečanje s pevko Dalido 2035 Panorama sodobne jugoslovanske lirike 21.10 Glasbena medigra 21.15 Listi iz glasbenega koledarja XX. stoletja Cerklje »KRVAVEC« 7. decembra franc. barv. CS film MEC MAŠČEVANJA ob 19. uri 8. decembra franc. barv. CS film MEČ MAŠČEVANJA ob 15. in 17. uri, domaČi CS film NEVESINJSKA PUŠKA ob 19. uri Naklo 8. decembra amer. barv. VV film MOBY DICK ob 16. in 18. uri Jesenice »R4DIO« 7. do 9. decembra slovenski barv. film SREČNO, KEKEC 10. do 11. decembra slovenski film TISTEGA LEPEGA DNE 12. do 13. decembra franc. film LEPA AMERIKANKA Jesenice »PLAVŽ« 7. do 8. decembra slovenski film TISTEGA LEPEGA DNE 9. do 10. decembra slovenski barv. film SREČNO, KEKEC 12. do 13. decembra ruski barv. film POVEST O SIBIRSKI ZEMLJI Žirovnica 7. decembra jugoslovanski film DVOJNI OBROČ 8. decembra amer. barv. CS film BERNARDINE 11. decembra slovenski ban', film SREČNO, KEKEC Mojstrana-Dovjc 7. decembra jugoslovanski film NEVESINJSKA PUŠKA 8. decembra jugoslovanski film DVOJNI OBROČ 12. decembra jugoslovanski barv. film SREČNO, KEKEC Koroška Bela 7. decembra ruski barv. film POVEST O SIBIRSKI ZEMLJI 8. decembra- amer barv. film PREPOVEDANE STRASTI 9. decembra slovenski film TISTEGA LEPEGA DNE Kranjska gora 6. do 7. decembra amer. barv. CS film PREPOVEDANE STRASTI 8. decembra ruski barv. film POVEST O SIBIRSKI ZEMLJI 12. decembra slovenski film TISTEGA LEPEGA DNE Kropa 7. decembra jugoslovanski film NEBEŠKI ODRED ob 2Qs uri 8. decembra amer. barv. film TONKA ob 15. in 1930 12. decembra angleški -film SINOVI IN LJUBIMCI ob 1930 ~" Ljubno 11. decembra sovjetski film 7- decembra nemški barvni IVANOVO OTROŠTVO ob 19. film INDIJSKI NAGROBNI uri SPOMENIK ob 1930 Kranj »CENTER« 7. decembra mehiški barv. film ČRNI OREL ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. Cima PSYCHO ob 22. uri 8. decembra mehiški barv. film ČRNI OREL ob 14., 16., 18. in 20. uri; amer. barv. risanke TOM ROBINZON matineja ob 10. uri 9. decembra francoski film ROBERTO LA ROCCA ob 16, 18. in 20. uri 10.. decembra francoski film ROBERTO LA ROCCA ob 16, 18. in 20. uri 11. decembra francoski film ROBERTO LA ROCCA ob 16., 18. in 20. uri 12. decembra ameriški film PSYCHO ob 16., 18. in 20. uri 13. decembra ameriški film PSYCHO ob 16., 18. in 20. uri Kranj »STOR2IČ« 7. decembra amer. barv. CS AVANTURE MLADEGA ČLOVEKA ob 17. in 1930, premiera franc. filma ROBERTO LA ROCCA ob 22. uri 8. decembra amer. barv. film MOBVDICK ob 10. uri, amer. film PSYCHO ob 13. uri, amer. barv. CS film AVANTURE MLADEGA ČLOVEKA ob 15, 1730 in 20. uri 9. decembra amer. barv. CS film NAJBOLJŠE OD VSEGA ob 16. in 20. uri, sovjetski film IVANOVO OTROŠTVO ob 18. uri 10. decembra nemški barv. W film FREDDIE POD TUJIMI ZVEZDAMI ob 16. in 18. uri, sovjetski film IVANOVO OTROŠTVO ob 20. uri 11. decembra amer. barvni W film »ŽIVIM ZA TEBE« ob 16., 18. in 20. uri 12. decembra nemški film RDEČI KROG ob 16. in 20. uri, sovjetski film IVANOVO OTROŠTVO ob 18. uri 13. decembra amer. barv. W film POSLEDNJA OBALA ob 16. in 20. uri, franc. film ROBERTO LA ROCCA ob 18. uri Stražišče »SVOBODA« 8. decembra jugoslovanski CS film NEVESINJSKA PUŠKA ob 14. uri, amer. film PSYCHO ob 16, 18. in 20. uri 8. decembra nemški barvni film INDIJSKI NAGROBNI SPOMENIK ob 16. uri Podnart 7. decembra ital. barv. CS film BEATRICE CENCI ob 19. uri 8. decembra ital. barv. CS film BEATRICE CENCI ob ob 17. in 19. uri Duplica 7. decembra angleški film VSO DOLGO NOČ ob 19. uri 8. decembra angleški film VSO DOLGO NOČ ob 15, 17. in 19. uri 8. decembra sovjet. CS film ALI JE TO LJUBEZEN — mladinska predstava ob 10. uri 11. decembra ital franc 10. decembra češki Film film BILA JE NOC V RIMU ALIBI NI ZADOSTEN ob 20. ob 17. uri uri , 12. decembra ital. franc. H. decembra franc. itak film BILA JE NOČ V RIMU flIm VSI ZALJUBLJENI ob ©*> uri 18. in 20. uri Radovljica 7. decembra amer. barv. film RAZKOŠJE V TRAVI ob 18. uri 7. decembra franc. film POGLED Z MOSTU ob 20. uri 8. decembra amer. barv. film RAZKOŠJE V TRAVI ob 18. in 20. uri 8. decembra francoski film POGLED Ž MOSTU ob 16. uri t. decembra češki film ALIBI NI ZADOSTEN ob 10. uri matineja črtite p.tireditoe- o hokej V torek, 10. decembra, ob 19. uri bo na drsališču pod Mežakljo derbi gorenjskih zveznih hokejskih ligašev Kranjska gora : Jesenice O ODBOJKA V Kranju bo v nedeljo odbojkarski kvalifikacijski turnir za vstop v prvo republiško ligo (od osme ure v telovadnici gimnazije). Pomerila se bodo moštva Mežice, Črnuč in Triglava. , - • NAMIZI>a TENIS V nedeljo bo v šoli »Simona Jenka« občinsko prvenstvo v namiznem tenisu. # KEGLJANJE V nedeljo bo v Novem mestu ob 25-letnici Pionirja prijateljsko srečanje kegljačev. e TELOVADBA V soboto ob 16. bo v domu Partizana v Stražišču telovadni turnir finala trojk. 12. decembra angleški film 39. STOPNICA ob 20. uri 13. decembra slovenski barv. film SREČNO, KEKEC ob 20. uri gledališče PREŠERNOVO GLEDALIŠČE V KRANJU SOBOTA — 7. decembra ob 1930 za IZVEN Vilhar. DRUGA VELIKA BESEDA NEDELJA — 8. decembra ob 10. uri URA PRAVLJIC — 8. program, ob 16. uri za IZVEN Vilhar: DRUGA VELIKA BESEDA SREDA —_ 11. decembra ob 16. uri za ISKRO in 1930 za TEKSTILINDUS-SAVA B literarno satirični kabaret SMEH NI GREH uprizori Mestno gledališče ljubljansko ČETRTEK — 12. decembra ob 16. uri za red DIJAŠKI »SPALNI KUPE 9-10 in HOTELSKA SOBA 308« — uprizori Oder mladih Teieumm SOBOTA — 7. decembra RTV BEOGRAD 18.00 Poročila RTV ZAGREB 18.05 V. Novak: »V tej igri ni sreče« — mladinska igra RTV LJUBLJANA 19.00 TV Obzornik RTV LJUBLJANA 1920 S kamero po svetu RTV LJUBLJANA 19.45 Kaj bo prihodnji teden na sporedu? JTV 20.00 TV Dnevnik RTV BEOGRAD 2030 Propagandna oddaja RTV BEOGRAD 20.45 Mikrofon je vaš — javna oddaja z nastopov gostov RTV Sofija RTV Italija 22.10 »Canzioniere minimo« — zabavno glasbena oddaja ' RTV LJUBLJANA 2235 Poročila NEDELJA — 8. decembra RTV LJUBLJANA 11.00 Kmetijska oddaja 1130 Zgodba za otroke o Denisu RTV BEOGRAD 1730 Prenos športnega dogodka 1930 športna poročila W RTV BEOGRAD 20.00 TV dnevnik RTV BEOGRAD 20.45 Rezerviran čas RTV BEOGRAD 21.10 Sergej Einstein — celovečerni sovjetski film RTV BEOGRAD 2235 Poročila 22.40 Magnetoskopski posnetek športnega dogodka PONEDELJEK — 9.dec. RTV LJUBLJANA 10.40 Pesnik Simon Jenko 1520 Ponovitev 1730 Angleščina — 51. lekcija RTV ZAGREB 18.00 TV v šoli RTV LJUBLJANA 1830 Poročila RTV LJUBLJANA 1835 Peter Kavboj — lutkovna oddaja 19.00 TV Obzornik RTV BEOGRAD 1930 Tedenski športni pregled RTV BEOGRAD 20.00 TV Poročila RTV BEOGRAD 20.30 Rezerviran čas RTV BEOGRAD 20.45 M. Krleža: Adam in Eva RTV BEOGRAD 21.45 Po Jugoslaviji — Obisk v Humuljskih planinah 22.15 Poročila TOREK — 10. decembra RTV BEOGRAD-RAI 16.00 Oslo: Podelitev Nobelovih nagrad za mit 1630 Podelitev nagrad . za znanstvena ; tj in literarna dela 1 RTV LJUBLJANA 20.00 Poročila RTV LJUBLJANA 20.05 Propagandna oddaja » 2030 Prenos koncerta armijskih \ Jazz orkestrov RTV ZAGREB 22.00 Poročila OBVESTILO Gledavce TV obveščamo, da sporeda od srede dalj« nismo mogli objaviti, ker e* bo zarada del ob selitvi oddajnika mi Slemena precej •premenO. Natančen spored bo objavljen v Aoevneni časopisja, po ndb M pri začetkih m na tooacu TM Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran Križanka št. 45 Pomota f v 2 s 4 5 t 1 7 f M 13 1? M 15 1* t it [ 19 U n — Zelo ml je žal! Mislila sem, da ste moj mož! Brez besed Vodoravno: 1. vrsta peciva, 7. ponovitev, 9. očka, 10. šopek, 11. kemijski simbol za galij, 12. kašasta krompirjeva jed, 13. zdravilo proti nahodu, 14. veliko jezero v Afriki, 16. del skeleta, 17. kratica humanitarne organizacije, 19. osebni zaimek, 20. dvojica, 21. zapornica, talka, 23. vrsta tkanine. Navpično: 1. del vrat, 2. veliko rešeto, 3. pripovedne pesnitve, 4. kemijski simbol za stroncij, 5. mir, 6. otočje v Atlantiku, 8. klic, 12, zaprta dlan, 13. polniti, 14. pomemben vrhovni organ med NOB, 15. pripadnik starega grškega rodu, 17. domača žival, 18. značilna pokrajina v našem Primorju, 20. barva igralnih kart, 22. različna soglas-nika. Rešitev križanke št. 44 Vodoravno: 1. Krpan, 6. rudnik, 8. PD, 9. Anam, 11. anabaza, 13. Nina, 14. ij, 15. kazino, 17. major. Vpodjetju ' »Kukalj* eksport-import so ie nekaj dni vsi vznemirjeni. Nekdo naj bi prevzel novo predstavništvo v tujini. Samo -— kdo? O kandidatih razpravljajo povsod, v menzi podjetja, na hodniku — na vsakem oglu nekaj šepetajo. Kandidatov Z zvezami na isti ravni je več. »Seveda, zate vedno.* Poleg cigaret leži slika pomembne osebe. »Od kod imaš sliko tega človeka?* ga je vprašala. »To je vendar slika mojega strica.'* Čez petnajst minut in točno petnajst sekund so vedeli »za strica na visokem položaju* prav vsi, Kandidat z zvezami V sobi sedi samostojni referent Mutimir, ki bi prav tako rad prišel na novo mesto. Zvez nima, ima pa v glavi. Kurir Tičislav dela nekaj v sobi in ga vpraša: »Kdo bo odšel?* Mutimir mu z osmehom in samozadovoljstvom odgovori: »Kdo drugi bo šel kot jaz!« Čez pol ure ve že ves kolektiv za novega kandidata. Le kdo mu pomaga? 1 Lepa daktitografka Nuška bo gotovo vedela. ^ »Imaš cigareto?* ga vpraša, ko Jtštopi. celo kuharica. Mutimir je postal prvi na izbirni lestvici. Ostali kandidati so se nekaj časa prepirali, bili so presenečeni nad »visoko* zvezo. Eden izmed njih se je opogumil in stopil k Mutimir ju. Hotel je kaj več zvedeti o njegovem »dobrotniku«. Stopi v pisarno in vidi, kako se Mutimir po telefonu resno in domače pogovarja z »visokim« stricem«. Kandidat' hitro spremeni taktiko, ko vidi, da je postal »nekdanji« kandidat, čestita mu in obljubi, da bo glasoval zanj. »Saj veste, en glas več tudi nekaj pomeni«, je pripomniL VELJA OD 7. DO 14. DECEMBRA OVEN (21. 3. — 20. 4.) NE SPREJEMAJ nobenih naglih sklepov, ki so v zvezi s kakršnimikoli izdatki. Misli na silvestrovanje in ne izneveri se dragi osebi. Pismo od daleč te silno razveseli. BIK (21. 4. — 20. 3.) V NEKI težavni situaciji bodo prišle do "izraza tvoje sposobnosti. Skupaj z nekim kolegom opravljeno delo bo rodilo dober uspeh. Malenkosten spor zaradi denarja. Ljubosumnost ogroža neko prijateljstvo. DVOJČKA (21. 5. — 20. 6.) PRI SVOJEM delu naletiš na nasprotovanja, ki pa jih bo treba prebroditi s taktom. Previdnost pri sklepanju novih poznanstev. Črnogledost v četrtek popoldne ne bo na mestu. RAK (21. 6. — 22. 7.) USPELA POGAJANJA dvignejo tvoj ugled, seveda če ne zanemariš obveznosti. Obravnavati bo treba vprašanja, ki zavirajo tvojo dejavnost na vseh področjih. Prisluhni željam najmlajših. LEV (23. 7. — 22. 8.) OKOLIŠČINE BODO v prid tvojim čustvenim težnjam. V nedeljo občutiš bridke posledice lastne trmoglavosti. V diskusijah ohrani mirno kri,-zakaj nekdo te bo skušal namenoma razjeziti. Nepredviden zapitek se bo dvojno maščeval. DEVICA (23. 8. — 22. 9.) S SVOJO diskretnostjo si pridobiš splošno priznanje. Planirano silvestrovanje preklici, zakaj srečaš se z osebo, ki ti je že nekajkrat skalila srčni mir. TEHTNICA (23. 9. — 22. 10.) ZANIMIVA PONUDBA bo omogočila ponovno pridobitev izgubljenega zaupanja. Obetajo se nova poznanstva in s tem tudi nove možnosti dela. Koketiranje v sredo zvečer zna biti usodno. ŠKORPIJON (23. 10. — 22. 11.) SVOJE ODNOSE z ljubljeno osebo čimprej izboljšaj. Omahovanje zastran neke odločitve bo samo škodljivo, zatorej temeljito premisli in brž se odloči. Pomni: bolje vrabec v roki kakor golob na strehi. STRELEC (23. 11. — 22. 12.) NEDOLŽEN ZMENEK se nepričakovano spremeni v krokarijo. Zaradi prečute noči bo trpela tudi vsa tvoja okolica. Ne sposojaj si denarja, zdaj ga vsak potrebuje, ko se pripravlja na silvestrovanje. Tudi ti misli na to; hranilna knjižica je že prazna. 9~ KOZOROG (23. 12. — 20. 1.) fc^l ZANESI SE na sodela\ca. ki delo pozna in bo delikatno zadevo. ■Sel bolje rešil kot ti. Pri tem pa pazi, da ga ne izigraš, ko te prosi za posojilo. Brž kupi srečko: srečne številke 36, 9, 524. mgm VODNAR (21. 1. — 19. 2.) Ki NEPRIČAKOVANE VABLJIVE ponudbe nikakor ne zavrni, čeprav mžxM bo treba malce več prizadevanja kot sicer. Ves trud se bo bogato obrestoval Rahla, prehodna bolezen v družini. RIBI (20. 2. — 20. 3.) CNE REAGIRAJ preostro na malenkostne nesporazume in ne sprejemaj naglih sklepov. Na nepričakovani zabavici spoznaš ljubko bitje, vendar ne obljubljaj preveč.