Listek.
?,27
uspešno in velezaslužno štiridesetletno pisateljsko delovanje, o katerem v uvodu zadnje knjige sam pravi: »Z. velikim veseljem sem delal od 1. 1868. na tem delu, a prisiljen sem, odložiti pero — senui enim et oculi mei caligaverunt. Nadejam se pa, da se najdejo med lavantinskim duhovništvom možje, ki bodo nadaljevali to delo. Nadaljevanje tega dela bode tem lažje, ker je vendar že nekaj tvarine zbrane in so sedaj znani viri v pridobitev sem spadajoče tvarine. Vivat sequens!«
Ugleden nemški pisatelj je pisal piscu teh vrstic o pokojniku: »Rajnik si je pridobil pri vseh prijateljih domoznanstva nevenljivo slavo po svojih znamenitih raziskavanjih, in njegov spomin gotovo ne jzgine. Pri svojih študijah o dolenji Štajerski so mi bili spisi pokojnega prosta najboljši vir in so mi služili kot kažipot v nadaljno raziskav-anje. Pisateljeva skrbnost in vestnost pri spi-sovanju knjig, njega bogato in na proučevanju virov zasnovano znanje pridobila mu je ne le na Štajerskem, temuč tudi po vsem znanstvenem svetu spoštovanje in priznanje. Njegovi prijatelji naj nadaljujejo in častno izvršijo po njem pričeto delo!« —
Prost Orožen je bil tudi jako dovtipen in sarkasten mož. Humor ga ni zapustil nikdar. O tej strani njegovega značaja priča brez števila šaljivih anekdot. Zadnji dovtip je naredil še par ur pred svojo smrtjo. Ko ga je zdravnik vprašal, kako se počuti, mu je rekel Orožen: »Hm, kako bi se pač človek mogel počutiti na— veliki petek?!« —                                                                    Fr.  O.
f Anton Kos (»Cestnikov«), naš rojak, rojen na Slatini na Štajerskem, bivši sodni svetnik v Požegi, je umrl tam minolega meseca v visoki starosti. Kos-Cestnikov je bil svoje dni marljiv sotrudnik raznih slovenskih časnikov. Najbolj pa je znan po svojih preizvirnih humorističnih feljtonih, ki jih je objavljal pod psevdonimom »Spectabilis« (tudi »Oberspectabilis«) v »Slovenskem Narodu«. Čast njegovemu spominu!
Tiskarska razstava v Goteborgu na Švedskem. V spomin in v proslavo petstoletnice Gutenbergove se bode vršila letos od 15. julija do 1. septembra v Goteborgu velika razstava vseh stvari, ki spadajo v področje tiskarske umetnosti. Na tej razstavi se bo videl razvoj te umetnosti, katere oče je Ivan Gutenberg. V prvi vrsti seveda bode ta razstava švedska, no Švedi vabijo tudi druge narode, da bi pokazali, kako se je pri njih razvila tiskarska umetnost, ki je za razvoj človeške kulture naravnost epohalnega pomena. Lahko rečemo, daje ni iznajdbe, ki bi bila tako globoko vplivala na razvoj človeške misli, ki bi bila tako pospešila razširjanje ljudske izobrazbe, kakor izumitev tiskarstva. Ker je društvo »Svenska Bokindustri - Utstallningen i Goteborg« poslala tudi »Ljubljanskemu Zvonu« povabilo, gotovo želi, da se tudi Slovenci pokažejo na tej razstavi. Pokažimo, kako smo napredovali tudi mi glede popolnosti strojev, glede lepote in finosti črkovnega materijala, glede brezhibnosti in naglosti tiska, glede modernosti in elegance naših knjig in časopisov, posebno tudi kar se tiče s o-lidnosti papirnega gradiva naših knjig in časopisov. Pokažimo, da vemo tudi mi, kaj je dobri okus!
»Provincia Sclavonia ali Slavonia«. V nekem rokopisu c. kr. licealne knjižnice ljubljanske sem našel to zanimivo zgodovinsko ime. Listina ta izhaja iz bivšega kartuzjanskega samostana Freudenthal (»Frewnitz«) pri Ljubljani, in v njej stoji v dveh pogodbah kartuzjanskega   samostana Zajčkega   in Jurkloštr