Tednik ŠT. 51 PTUJ, dne 31. decembra 1965 Din 40 Letnik XVin. •Tednflr« tzhaj« pod tem ikra}!«- Qlm imenorc od 24 aov 1961 da- lje n» prcdlof Ob^malrb odborov SZDL Ptu) ts OrmoS - Izdaja tavod »TednUc« Ptuj - Odgovor- ni urednik" Antoo Bauman — Drednlltvo tu uprava Ptuj Lac- Irova 8 — Tel 158 - St tek ra- PROIZ- VODNOST, DELITEV PO DE- LU IN SAMOUPRAVNI OD- NOSI — CILJI PRIZADEVANJ SINDIKATOV« navzoči post, re- publiški poslanec in sindikalni funkcionar Jože Globačnik. Iz diskusije plode proizvod- nosti si je zapisalo največ de- legatov predvsem misli Jožeta Globačnika o nagrajevanju lju- di po delu, o interesu zaposle- nih za dvig proizvodnje, o raz- Mčnem osebnem dohodku in o raznih oblikah škodovanja pri- zadevanjem, da bi doscpli mar- ljivi ljudje ob večjem in- teresu za delo boljše uspehe in tudi primeren osebni dohodek. V zadnjem času se vedno več sliši o novatorstvu v zvezi s proizvodnjo in o smislu za raz- vijanje novatorstva po delov- nih skupnostih, o priznavanju uspehov novatorjem in o od- kritem razpravljanju o višjih osebnih dohodlTIli tistih priza- devnih članov kolektivov, ki se ne sramujejo marljivega pri- zadevanja, pa tudi ne debat o tem, zakaj toliko in toliko za- služijo. Skrb za novatorstvo ni samo naša skrb, temveč je skrb vseh podjetij v svetu, ne glede na družbeno ureditev, ker daje no- vatorstvo, ki je vsestransko preučeno in dokazano, največ možnosti za uveljavitev naj- boljših izkušenj vestnih in strokovno sposobnih ter priza- devnih delavcev, ki teh ne skri- vajo, temveč jih uveljavljajo v svojih podjetjih, kar tudi vpli- va na njihove osebne dohodke. Pri nas smo problem in pred- nosti novatorstva precej zane- marili. Sedaj, ob pogojih go- spodarske reforme, pa smo sko- raj prisiljeni več razmišljati o ljudeh, ki so že doslej mnogo stoffili za izboljšanje delovnih pc:#opkov v podjetjih, o lju- deh, ki so zahtevali razne iz- boljšave pri delu, pa niso bile upoštevamo, ter o mladih lju- deh, ki so pripravljeni mnogo storiti za izboljšavo dela, če jim bomo za to le dali možno- sti in priložnost ter če bomo to tudi upoštevali pri njihovem razvoju in napredovanju. Že doslej se je dogajalo, da smo dušili v kolektivih razpra- vo o tem, koliko zasluži ta ali drugi strokovnjak iznad pre- jemkov njegovih povprečnih sodelavcev, nismo pa se po- trudili ugotoviti in pojasniti, kakšne izredne koristi ima od njegovega strokovnega nova- torskega dela kolektiv. Včasih je neprijetno in nerodno go- voriti o višjih osebnih dohod- kih nekaterih ljudi v podjet- jih, kar pa ne sme in ne more biti, če smo ljudem tudi odkri- to povedali, zakaj mu je višji osebni dohodek priznan. Izred- no prizadevnih ljudi ne more- mo ovirati pri njihovem delu v smeri raznih koristnih nova- torstev, zlasti ko smo se o ne- katerih že prepričali, da so nam potrebna in v blaginjo proiz- vodnje potjetja. Ponekod v pod- jetjih pričakujejo posebne uspehe samo od šolanih in vi- skoko kvalificiranih kadrov in so pri tem včasih razočarani, ne priznamo pa tudi dragoce- nih izkušenj dolgoletnih prak- tikov, pač pa jih obratno celo večkrat^ podcenjujemo, name- sto da bi jih izpodbujali pri pri- zadevanju za čimboljši uspeh podjetja. Ne zadošča samo go- vorjenje o pametnem in bolj- šem delu, temveč moramo iska- ti oblike, da bodo delovni lju- dje zainteresirani za več in boljše delo, da bodo dobili za itoi moralno in tudi materialno zadoščenje v nasprotju z osta- limi, ki si preveč ne prizade- vajo, da bi koristili 's svojim delom ppdjetju in celotni skup- nosti. Pravilno ravnanje z mla- dimi, izšolanimi ljudmi, ko pri- dejo iz šol v podjetje, je pred- pogoj, da se bodo čutili nave- zani na podjetje in na kolek- tiv, sicer ni čudno, če se nji- hovo navdušenje za delo v tem ali drugem kolektivu ohladi in si pomagajo kaj kmalu drugam na delo in za drugačnim zasluž- kom. Ravno poudarek v paroli na samoupravne odnose dovolj zgovorno pove, da bi morali v samoupravnih odnosih najti vse, kar človeka na delovnem mestu izpodbuja, mu vzbuja nove zamisli, ga sili k vestne- mu delu in ga odvrača od tega, da bi delal ob velikem odstot- ku izmečkov izdelkov. Imeti posluh za vse koristne predlo- ge za izboljšanje dela in čas v samoupravnih organih, za pra- vilno ocenitev vseh koristnih prizadevanj, pomeni tudi pod- pirati interes delovnega člove- ka za,izboljšanje proizvodnje, za pravilnejšo delitev po delu in za pravilno delo samouprav- nih organov. Vse drugo je v na- sprotju z našo stvarnostjo, je v škodo našemu gospotlar- sitvu in času, ki ga izgublja- mo s slabim delom, name- domači in inozemski trg, da bi razumeli namen nove gospo- darske reforme in bi si ga pri- zadevali tudi doseči. Misli iz razprave gosta Jo- žeta Globačnika so podprli tudi ostali diskutanti, delegati in gostje, čeprav so razpravljali s stališča dela v proizvodnji, v kmetijstvu, v kulturi in pro- sveti, v zdravstvu ali socialnem varstvu. Na vseh teh področjih imamo prizadevne ljudi, ki mnogo storijo za koristi kolek- tivov in celotne skupnosti, pa sčasoma popustijo, ker se pre- pričajo, da povsod ne nagra- jujemo po delu, temveč tudi po neopravičljivih kriterijih. Na- men gospodarske reforme je odpraviti vse, kar jemlje našim delovnim ljudem interes za de- lo, zlasti pa za boljše delo, za kvalitetne izdelke, za varčeva- nje z materialom in časom, za upoštevanje dragocenih delav- nih izkušenj in novih odkritij novatorjev. Po večjem delu razprave so mogli dobiti vsi navzoči vtis, da se vsakdo v dvorani strinja z mislimi diskutantov, pa tudi vtis, da bo vsakdo odnesel vsaj del vsega, kar je slišal na zbo- ru, med svoj kolektiv, na svo- je delovne mesto, kjer bo z de- lom dokazal, da se s temi mi- slimi ne samo strinja, temveč jih tudi uresničuje. ▼j. Komisija za sklepe, prošnje in pritožbe na zboru Organizaelfa in problemi ormošli© zdravstvene službe Zdravstveni dom Ormož je že deveto leto samostojni zavod. Njegova osnovna naloga je zdravstvena pomoč in izvrše- vanje kurativnih in preventiv- nih zdravstvenih storitev na območju občine Ormož. Zavod opravlja zdravstvene storitve tudi prebivalcem iz območja sosedne Hrvatske. Zavod je organiziran po na- čelih družbenega in delavskega upravljanja. Najvišji organ za- voda je zbor delovne skupnosti, ki predlaga in izvoli svet za- voda. Svet ima 15 članov in od teh so trije zastopniki družbe- ne skupnosti. Upravni odbor zavoda šteje 7 članov. Lani je živelo na območju ob- čine Ormož 19.208 prebivalcev, od teh pa je bilo 10.228 aktiv- nih zavarovancev z družinski- mi člani, 8.012 kmetijskih zava- rovancev z družinskimi člani, 900 upokojencev s člani, 124 so- cialnih podpirancev z družin- skimi člani, 778 občanov pa ni bilo zavarovanih. Zdravstveni dom izvršuje svo- jo dejavnost v poslovnih eno- tah. Protituberkulozni dispan- zer dela dvakrat tedensko, di- spanzer za otroke s posvetoval- nico pa dvakrat mesečno v Ormožu, pri Miklavžu, v Ivanj- kovcih, v Podgorcih, pri Toma- žu in na Kogu. Poslovne eno- te so tudi dispanzer za žene, šolski dispanzer, antivencrični dispanzer, higienska postaja in splošne ambulante. V Ormožu so tri splošne ambulante, pri Miklavžu in pri Tomažu je or- dinacija dvakrat tedensko, v Ivanjkovcih pa zdravnik dola trikrat na teden. Samostojni poslovni enoti sta tudi diagno- stični laboratorij in babiška služba. Zdravstveno ambulantno Središče pa sestavljajo splošna ambulanta, posvetovalnica za otroke, dispanzer za žene in splošna ambulanta nn Kntrn. Zobne ambulante so v Ormo- žu, v Središču, pri Miklavžu in v Podgorcih. Vse zunanje ordinacije ka- kor tudi posvetovalnice oskr- buje centralna zdrAvatvena služba iz Ormoža, Zdravstvena postaja Središče ima stalnega zdravnika. Zdravstveni dom uporablja za svoje delo staro stavbo v Ormožu, v kateri so zobozdrav- stvena služba z laboratorijem, otroški in šolski dispanzer ter dispanzer za žene in uprava Zdravstvenega doma. Protitu- berkulozni dispanzer z najnuj- nejšimi prostori ima ločene prostore od ostalih služb, med- tem ko so splošne ambulante z ostalimi notranjimi službami v novem paviljonu, ki je bil lani zgrajen, opremljen in predan namenu. Zunanje ambulante Središče, Miklavž in Tomaž imajo svo- je prostore v stavbah, ki so bi- le lani dodeljene Zdravstvene- mu domu. Zgradba na Kogu, v kateri je pomožna ambulanta, je last splošnega ljudskega pre- moženja, ambulantni prostori v Ivanjkovcih pa Kmetijske za- druge Ormož. Konec letoš- njega leta bo ta ambulanta pre- meščena v nove prostore, ki bodo funkcionalno primernejši. Prostori ambulant Središče in Miklavž so bili že preureje- ni, stavbe popravljene. To pa še ni urejeno pri Tomažu in na Kogu, kjer predstavljajo ne- urejene sanitarije pereči pro- blem. V Zdravstvenem domu je bi- lo lani 43 zaposlenih, medtem ko se je povečalo to število na 47 v letošnjem prvem polletju. V občini je zaposlenih osem zdravnikov in zobozdravnikov, z visokošolsko izobrazbo pa bi jih po sistemizaciji potrebo- vali 12. S srednješolsko iz- obrazbo je v Zdravstvenem do- mu si.stemiziranih 28 delovnih mest, zasedenih pa 8. Glede na strokovno izol)razbo po sistemi- zaciji delovnih mest in dejan- sko zasedbo so velika nesoraz- merja predvsem pri zaposlenih s srednjo in nižjo šolsko izo- brazl)o. Svoječasno je nižja iz- obrazba zadostovala za nekate- ra delovna mesta, kot so babi-^ ce in bolničarke, medtem pa je razvoj zdravstvene službe napredoval in tudi za bolni- čarke in babice se zahteva več strokovnega znanja. Zdravstveni dom rešuje ka- drovski problem s tem, da za- poslenim omogoča obiskovati večerne šole in tečaje. Zdrav- stveni dom si prizadeva, da bi si sleherni zaposleni pridobil manjkajočo šolsko izobrazbo. S popolnejšim strokovnim zna- njem bo moč še kakovostne- je opravljati razna dela v zdravstveni službi. Zdravstveni dom posluje na podlagi programa in finančne- ga načrta. Glavni vir dohodkov mu je Komunalni zavod za so- cialno zavarovanje Ptuj, s ka- terim ima ZD sklenjeno pogod- bo. Zobozdravstvene storitve pla- čuje Komunalni zavod za soci- alno zavarovanje Ptuj za za- varovance po ceniku. Čeprav je zaključil Zdrav- stveni dom svoje poslovanje la- ni in letošnje prvo polletje ugodno, čakajo kolektiv v pri- hodnjem letu nove težave. Za zobno in splošno ambulanto v Ivanjkovcih bo treba nabaviti manjkajočo opremo in instru- mentarij. Urediti in opremiti bo treba tudi ambulanto na Ko- gu in funkcionalno preurediti in popraviti stavbo pri Toma- žu. Nadalje bo moral zavod po- svetiti vso skrb zasedbi si- stemiziranih delovnih mest s strokovnimi kadri. Okrepiti bo treba preventivno službo Zdrav- stvenega doma, organizirati predavanja in širiti zdravstve- no prosveto med prebivalstvom. Bolezni je treba v kali zatira- ti ali pa vsaj preprečiti njih širjenje. S tem ne bomo samo olajšali dela in razbremenili kuraiivne dejavnosti, ampak dosegli smoter, ki je za naše gospodarstvo odločilnega po- mena. D.R. Krajevni praznik na Kogu Prebivalci Koga in bližnje oko- lice vsako leto praznujejo svoj krajevni praznik. Za njih je 27 december svečan dan. Pred 24 leti, 27. decembra, je bil ustre- ljen v mariborskih zaporih na- rodni heroj Jože Kerenčič. Kot profesor in zaveden ter napre- den Slovenec je spoznal v zgod- nji mladosti krivico, ki se je do- gajala slovenskemu ljudstvu. Bil je organizator OF. Letošnji krajevni praznik na Kogu je bil 26. decembra. Pro- slava je bila v prostorih osnovne šole pred spomenikom .Tožeta Kerenčiča in spominsko ploščo ostalih borcev s Koga. Proslava je bila skrbno pripravljena. Uvodne besede je imel predsed- nik tamkajšnje krajevne organi- zacije ZB. Na proslavi je govoril Martin Curin o pomenu in važ- nosti praznika, o razvoju kraja v preteklih 20 letih in o nalogah, ki jih čakajo v prihodnosti. Po govoru je bil krajši kultur- ni program, ki so ga pripravili učenci osnovne šole Kog. Nasto- pili so tudi pevci in recitatorji. Po proslavi je izvedla dramo mladinska gledališka skupina. Obisk na proslavi je bil množi- čen, zlasti p.q na gledališki pred- stavi. Po proslavi in predstavi je bilo splošno ljudsko veselje s plesom Proslave krajevnega praznika sta se udeležila tudi predsednik občinske skup.ščine Ormož. Franc Novak, in predsednik občinske- ga odbora SZDL, Vlado Ožbolt. D. R. Varstvu mladine 1966. vso pozornost >>T E D M K« — petek, 31. decembra 1965 Zakifuček šole za starše v Rogoznici I Rogoznica je prijazen kraj v I neposredni bližini Ptuja. V I tem kraju živijo prijetni, raz- I pihani ljudje. Z lastnimi moč- mi in sredstvi so si zgradili zadružni dom, ki jim danes slu- ži kot dom kulture. Gledališke predstave, ki jih prireja zlasti mladina tega kraja in sosed- njih vasi, slovijo po svoji kva- liteti in napredni vsebini, zna- ne pa so tudi druge prireditve in proslave, s katerimi priredi- telji privabljajo ljudstvo, da se vključuje v naše kulturno-pro- svetno, politično in gospodarsko ter družbeno dogajanje sploh. Delavska univerza je ustano- vila ▼ svoji novi delovni sezo- ni tudi v Rogoznici Solo za starše I. stopnje. V to šolo so se vključile poleg Rogoznice še vasi Zabjak, Kicar in Nova vas. Udeleženci so poslušali deset predavanj iz zdravstva in vzgo- je predšolskih otrok in otrok obvezne osnovne šole, 21. de- cembra pa je bilo enajsto, za- ključno predavanje. Izobraževalni center v Rogoz- nici s tovarišem Žitnikom na čelu se je zelo trudil, da bi privabil k predavanjem čim več poslušalcev, vendar odziv ni bil tako velik, kot smo pri- čakovali. Število stalnih, naj- bolj zvestih poslušalcev se je sukalo okoli 20. Razveseljivo je dejstvo, da so bile med po- slušalkami morda najzvestejše ravno one iz Kicarja in Žabja- ka, za kar jim izrekam še po- sebno priznanje. Ob tej priliki bi rad pouda- ril, da bi bilo vendarle potreb- no čimprej izkoreniniti zasta- relo in napačno mnenje, da se naj bavijo z vzgajanjem otrok le ženske, moški pa se naj ukvarjajo z drugimi zadevami. Naše mnenje pa je, da sta za vzgojo otrok enako dolžna skr- beti tako mati in oče, s čimer dosežemo ravnovesje, ki je v priredi nekam samo po sebi ra- zumljivo. Pedagogi in psihologi so do- kazali, da sta za vzgojo otroka potrebna oba starša. Ce manj- ka eden ali drugi, nastajajo v vzgoji vrzeli, pomanjkljivosti, ki spremljajo Človeka vse živ- ljenje v negativnem smislu. Žal je bilo tudi v. Soli za starše v Rogoznici zelo malo očetov; ma- tere so bile v večini. Na zaključnem posvetovanju je bilo zelo živahno. Priznati moram, da smo bili navzoC;i pre- davatelji z razgibano razpravo o vzgojnih problen>ih zelo za- dovoljni. Diskusija se je raz- vila o enakopravnosti med mo- škim in žensko in v zvezi s tem o nezakonski materi in otroku, o vzgajanju otrok v predšolski dobi, o telesni kazni, o odnosu do knjige in še ne- katerih drugih vprašanjih. Iz- kazalo se je, da imajo starši v glavnem zdrave misli o vzga- janju otrok, vendar pa so tudi mnoge nejasnosti, ki naj jih razčistijo predavanja, zlasti pa diskusija po njih. Zato menim, da je delo Delavske univerze v tej smeri prepotrebno. Vsi udeleženci so obljubili, da se bodo v prihodnji sezoni udeleževali predavanj Sole za starše II. stopnje in poskrbeli, da bo poslušalcev več kot le- tos, predvsem pa očetov. SEPEC KAREE vodja poljudno znanstvenega sektorja Delavske univerze Deiavska unsverza Ptuj Predavanja v izobraže- valnih centrih SZDL 3. januarja 1966 — PTUJ — Tribuna mladih v šoli za življe- nje na ekonomski srednji šoli. NARAPLJE — Družina, otrok in šola (Angelca Žiberna). 4. januarja 1966 — GORIS- N!CA — Kaj vemo o potresih in kaj bi morali vedeti o njih (Jože Vratič). PODLEHNIK — Zaščitna sredstva v rastlinski proizvodnji (inž. Aleksander Kravos), NA- RAPLJE — Vzgoja mladega člo- veka k samostojnosti (Kristina Sepec). PTUJ — Zdravstveni problemi šolskega otroka (Mari- ja Klasinc) v šoli za starše To- neta Žnidariča. 5. januarja 1966 — HAJDINA — Poplave tudi naši občini ne prizanašajo (Jože Vratič). LOV- RENC — Gnojenje zemlje (Matko Žemljic). SELA — Zaščitna sred- stva v rastlinski proizvodnji. 6. januarja 1966 — NARAPLJE — Naš otrok ni več otrok (Ru- dolf Ceh). 7. januarja 1966 — MARKOV- CI — Zaščitna sredstva v rast- linski proizvodnji (inž. Egon Zoreč). PTUJ — Zrelost za zakon in izbira zakonskega tovariša (Kristina Sepec) v šoli za življe- nje na Gimnaziji. PTUJ — Zdrav- stveni problemi šolskega otroka (Marija Klasinc) v šoli za starše Ivana Spolenjaka. NARAPLJE — Naš otrok ni več otrok (Rudolf Ceh). Komunisti ormoškega ob- močja o aktualnih vprašanjih NA LETOŠNJIH KONFERENCAH OO ZK NA ORMOŠKEM OBMOČJU SO OBRAVNAVALI NAGRAJEVANJE PO UČIN- KU, POVEČANJE PRODUKTIVNOSTL IZKORIŠČANJE NO- TRANJIH REZERV IN KADROVSKA VPRAŠANJA. Konference OO ZK so na ob- močju občine v glavnem konča- ne. Bile so bolje pripravljene kot lani, udeležba pa je bila množična. Na konferencah so razpravljali o notranjih proble- mih v delovnih organizacijah, o proizvodnji, nagrajevanju In de- litvi osebnih dohodkov, produk- tivnosti dela, izkoriščanju notra- njih rezerv, kadrovskih vpraša- njih in drugem. Do izraza je pri- šla težnja, naj bodo osebni do- hodki strokovnjakov odvisni od učinka njihovega dela, od njiho- vega prizadevanja in uspeha na delovnem mestu. Nekateri pre- jemajo osebne dohodke v režiji, ne glede na učinek njihovega de- la, prizadevanje in uspeh na der lovnem mestu. Strokovni kader 1e treba zainteresirati za delo v proizvodnji. Pri strokovnjakih je treba vzbuditi popolnejši in- teres za večjo in kvalitetnejšo proizvodnjo. Produkti\Tiost de- la, ki je najrealnejše merilo za nagrajevanje, mora biti osnova osebnega dohodka. Vsaka druga delitev osebnega dohodka je de- stimulativna, neugodno vpliva na delavčevo razpoloženje in zapo- sleni nima interesa povečevati produktivnosti. Komunisti so se na konfe- rencah OO zavzeli za odprav- ljanje nepotrebnih administra- tivnih mest. Dejali so, da je ve- dno še preveč administracije, ki bremeni neposredno proizvod- njo in slehernega proizvajalca. Glede planiranja so menili, da naj bi bili plani čimbolj realni in konkretni, da bi ne bilo treba med letom delati rebalansov, kot doslej. Na vseh konferencah so se komunisti! zavzeli, da bi se naj samoupravni organi razvili v dejanske upravljalce. Odpraviti je treba vplive raznih služb in vodilnih ljudi na samoupravne [organe. Upravljalci so sposotim I samostojno odločati o proizvod- nji in s podjetjem dobro gospo- i dariti. I Samoupravna pravica naj bo resnična pravica slehernega proizvajalca, je v razgovoru po- vedal politični sekretar občin- skega komiteja ZK Ormož Dra- go Pintarič. Samoupravni orga- ni morajo biti bolj odločni in naj ostro kritizirajo vse slabosti, napake in pomanjkljivosti vodil- nih delavcev, ki so njim za svoje delo v celoti odgovorni. Na mnogih konferencah OO ZK so komunisti ugotovllli, da je nizka idejnost nekaterih čla- nov ZK vzrok minimalnega vpli- va na množice. Zato bi se naj idejno bolj izobraževali In uspo- sabljali za aktivno delo. Januarja prihodnjega leta bo pričela delovati večerna poli- tična šola v Ormožu in v ostalih krajevnih centrih na območju občine, ki bo imela 11 oddelkov. Seminarski tip šole bo slušate- ljem nudil ustrezno znanje iz go- spodarstva in družbenopolitič- nega življenja. V trimesečni 5oli se bodo slušatelji seznanili z najaktualnejšimi problemi in nalogami iz industrije, kmetij- stva, gradbeništva in družbenih služb. Na konferencah OO ZK so bili komunisti opozorjeni na to, da so bili nekateri izmed njih v zadnjem času premalo aktivni. Njihova neaktivnost se je odra- žala v tem, da so dopuščali, da so se stihijsko reševali nekateri pereči problemi in da sami niso imeli zadostnega vpliva na reše- vanje in odpravljanje slabosti ter problemov. OO ZK so *.udi vodile blago politiko do nekate- rih vodilnih delavcev v gospo- darskih in negospodarskih de- javnostih. Dopuščali so, da so reševali nekateri vodilni člani delovnih organizacij probleme po svoje. Takšno »reševanje« in samovoljno odločanje vodilnih večkrat ni bilo v skladu s širši- mi družbenimi interesi, niti v interesu delovne organizacije. Na konferencah OO ZK ie tu- di obveljalo mnenje, da je treba imeti več posluha za strokovno izobraževanje. Strokovnost po- staja vedno bolj cenjena in is- kana. Samo strokovno usposob- ljeni in politično dorasli proiz- vajalci so tudi lahko dobri upravljalci in gospodarji. Konference so sprejele tudi svoje programe dela, ki zaje- majo najaktualnejše probleme in naloge ZK v občini., Sprejeti programi dela 00 ZK se bi- stveno razlikujejo od dosedanjih v tem. da so bolj konkretni in izvirni. Komunisti se morajo bolj ak- tivno vključevati v samoupravni mehanizem in se zavzemati za čim bolj demokratično odloča- nje. Na konferencah so v razpra- vah sodelovali tudi nečlani ZK. Najboljša konferenca je bila v tovarni »Jože Kerenčič« in v osnovni šoli Ormož, dobro pri- pravljena pa tudi v upravi Kme- tij Sike zadruge. ^ Zinka: Čas - večni orač Staro leto, kam hitiš, mudi se ti od nas? Meni za spomin pustiš le razoran obraz! Ostani, kličem za teboj, pomudi se še malo; saj novo leto bo v obraz ' brazd novih zaoralo. Počakaj, prosim te, ta čas, da končam načrte svojej a leto kar naprej hiti, ne sliši prošnje moje. V upu nesrečnik mnog živi, goji mnoge želje, a čas, večni ta orač, spet nova polja orje. V Središču gradijo novo šolo Letošnjo jesen je pričelo graditi gradbeno podjetje Ograd iz Ormoža v Središču novo šolo. Gradnja hitro napreduje, čeprav imajo graditelji precej težav zaradi nestalnega vremena. Priča- kujemo, da bo pouk v prihodnjem šolskem letu v novi šoli. To se je graditelj s pogodbo tudi obvezal. Nova zgradba bo dozidana k obstoječi šoli in bo veljala 177,500.000 dinarjev, oprema pa 32,500.000 tisoč dinarjev. Z zgraditvijo nove šole bo povečan šolski prostor za 10 učil- nic, kabinet, zbornico, pisarno in druge potrebne šolske prostore. Nova šola bo za prebivalstvo precejšnjega pomena. Dosedanja zgradba je neprimerna za sodoben pouk in ker ima premalo pro- storov, je pouk v dveh izmenah. Sola v Središču je bila ustanovljena 1660. leta. Obstoječa šolska zgradba pa je bila zgrajena 1891. leta. Iz tisočletne zgodovine Ptuia 18 Slovenske troboinice plapolajo... Poleti 1848 Je tudi Ptuj doživel »vdor« Slovencev, Icakor se je to zgodilo 60 let pozneje, leta 1908. Pri Sv. Rupertu v Slovenslcih goricah (danes Veličina) so 6. avgusta obhajali primicijo (novo mašo). Vse je bilo okrašeno s slo- vensicimi zastavami, nad vhod v šotor se je bleščal napis »Bog živi vse slovenske brate Štajerce, Kranjce, Korošce Ino Primorce! Bog živi vse Slavjane!« Zbrano množico je zajelo pravo domo- ljubno veselje in narodno navdu- šenje, primicija je prerasla v pravo slovensico narodno slavje. v Ptuju... Od tu se je naslednjega dne na- potilo nad dvajset dijalcov in vi- sokošolcev proti Destern.ku. da bi tam na visokem hribu Ostro- vec, od koder je na široko pre- krasen, razgled, slovensko zasta- vo razvili. Spotoma pa si premislijo in sklenejo z zastavo oditi v Ptuj, da bi pozdravili spoštovanega doljuba Davorina Trstenjaka. Te- ga pa na njihovo žalost n' bilo doma. Nekdo ki se je tega po- hoda sam udeležil, je opisal do- življaje v Ptuju tako-le: »Od tod se dijalci vzdignejo in v vojaškem redu tiho po celem j mestu marširajo. Stražar doma- čega regimenta jih lepo po voja- ško pozdravi. Nadalje so srečali trumo vojakov istega regimenta. l in valovi radia Ptuj vsako hišo in vse prebiivalce z našega območja, ki jih zanima dogaja- nje doma in po svetu. Uredništvi in upravi stran ? »TEDNIK« — petek, 31. decembra 1965 Stran 7 Srečanje obmejnih organov z iugoslovansko-avstrijske meje v Ptuju v sobot«. 1&. decembra 1966, »večer je bilo v restavraciji ho- tela »Petovio« v Ptuju srečanje obmejnih organov s seittorja Šentilj glede na podpisan proto- kol o odpravi vizumov za poto- vanje v Avstrijo in na vedno boljše sosedne odnose z Avstrijo. Okrog mdze z jugoslovan^iko in avstrijsko zastavico so se zbrali ta večer predstavniki ca- rinarnic in varnostnih organov z obeh strani, vsi v civilnd oole- ki, dobro razpoloženi in v prijet- nem razgovoru. V Ptuj so pri- speli z avtobusom. To srečanje v Ptuju ni bilo slučajno. Uprava hotela »Peto- vio« Ptuj si resno prizadeva pri- dobiti za Ptuj domače in tudi injozemske turiste, zato so orga- nizatorji srečanja obmejnih or- ganov izbrali Ptuj za prvo skup- no snidenje in so se v njem tudi prav prijetno počutili. V nagovorih in razgovorih ja bilo poudarjeno obojestranska zadovoljstvo, da je prišlo konč-« no tudi do odprave avstrijskega vizuma za jugoslovanske potni-" ke in do odprave jugoslovanske- ga vizuma za avstrijske potnike, kar bo nedvomno močno vpli- valo na bodoči čezmejni promŠt in turizem. 2e doslej so se naši prebivalci, zlasti gostinci in turistični delav- ci, lahko prepričali, da so Av- strijci radi zahajali v naše kra- je na obiske, na oglede zgodo- vinskih zanimivosti in krajevnih lepot in da so se pri nas tudi ugodno počutili tako glede na ugbdno zamenjavo denarja, jra tudi na vljuden sprejem pri na- ših gostincih in turističnih de- lavcih. Ob tokratnem snidenju je bilo poudarjeno, da je v novi Jugo- slaviji postavljen promet med siosednima deželama, med Av- strijo in Jugoslavijo, na dober namen razvijanja prijateljskih odnosov na temeljih načel aktiv- ne koeksistence, utrjevanja miru v svetu in suverenosti sosednih dežel. Te ugodnosti niso naiine- njene elementom, ki bi izrabljali sedanje dobre odnose za oživlja- nje šovinizma in vsega, kar je prej razdvajalo narode sosedne j Avstrije in Jugoslavije in je po- glabljalo bolj sovražne kot do- bre sosedne odnose. Miroljub- nost socialistične Jugoslavije in nevtralnost sosedne Avstrije sta ob stalnem izboljševanju sosed- nih odnosov in zlDliževanju ljud- stva obeh dežel najboljše jam- stvo za bodočo stalno miroljub- no sožitje sosedov. Prav prijetno razpoloženi so v pozni noči vsi udeleženci tega srečanja zapustili Ptuj, ki bo ob novih pogojih za čezmejni turi- zem Icraj mnogih enaldh srečanj. Ormoški tnost zaprt za ves promet Sporazumno sta zaprli republiki Slovenija in Hrvatska do- trajani ormoški most čez Dravo. Podjetji za vzdrževanje cest Maribor in Varaždin bi morali do 15. decembra letos poskrbeti za brod, ki bi prevažal pešce čez Dravo v Ormožu. Slika kaže, da podjetji sklepa nista izvršili, zato še vedno hodijo občani so- sednjih komun čez most kljub nevarnosti. Debeli traverzi, ki onemogočata prehod na most, sta ovira pri prenašanju lesa, krom- pirja, stelje, koruze, umetnih gnojil, premoga, opeke in drugega. Občani negodujejo in prenašajo ter se jezijo nad cestnimi pod- jetji, ki nimata razumevanja za rešitev tega perečega problema. Zaprt ormoški most — težka prometna ovira MARIBOUSKl ŠKOF I PRI PREDSEDNIKU ^ OBČINE CENTER Včeraj dopoldne je predsedniki občine Maribor Center Boris Vad^ njal sprejel mariborskega škofa dr. IVIaksimilijana Držečnika. Po-, govarjala sta se o cerkvenih pro-i blemih na območju mariborska! škofije. i Provizorij čakalnice na Trgu svobode Na zasedanju obeh zborov ob- činske skupščine Ptuj je bilo v začetku decembra 1965 med dru- gim več povedanega tudi o Trgu svobode in avtobusni postaji na njem, zlasti pa o potnikih, ki ča- kajo na avtobuse Avtobusnega podjetja Maribor, Celje, Varaž- din in Zagreb, začenši od 4. ure zjutraj pa do 21. ure zvečer. Re- čeno je bilo celo, da mora biti Ptujčane sram, da morajo otroci in priletni ljudje stati na prepi- hu po bližnjih hodnikih in na prostem v mrazu, dežju in sne- gu, namesto da bi se lahko umaknili v primerno čakalnico za avtobusne potnike, ki bi mo- rala biti na tem trgu zgrajena. In končno je zgrajena na Trgu svobode čakalnica za avtobusne potnike, ki pa še ni gotova. Za- vod za komunalno dejavnost je poskrbel za material in dal stro- kovne delavce, pogoje za obliko in prostor za čakalnico pa je do- ločil Zavod za spomeniško var- stvo Maribor. Provizorij čakalnice, ki je bolj šupa kot okusno izdelano, skromno zatočišče potnikov, ima dva soseda, in sicer bife Haloški biser in pekarno ter prodajalno bureka, ki je tudi našla tukaj pred nedavnim svoje mesto. Ti trije objekti imajo vsak svojo obliko in predstavljajo za Trg svobode začasno »kazilo« tega dela mesta, ki ga~ lahko opazi nešteto skozi Ptuj vozečih se potnikov v avtomobilih in ga ves čas občuduje vsak na postaji čakajoči potnik. Marsikdo zmaje z glavo. Ne- poučeni so mislili, da je izbral tako obliko čakalnice Zavod za komunalno dejavnost Ptuj ali kdo drug iz Ptuja, pravilno in- formirani pa se čudijo Zavodu za spomeniško varstvo v Mari- boru, iz kakšne vneme do ptuj- skih zgodovinskih zanimivosti se je le mogel odločiti za čakalnico izpod tako visoke strehe, kot je ta na samostanu, ki jo lahlčo zmendra plaz snega ob odjugi. K sreči je provizoriju čakalnice na ljubo napravljen na strehi snegobran, da je čakalnica sedaj vsaj varna, če že ni ničemur po- dobna. K sreči je letošnja zima dokaj mila, da ni mnogo snega, vetra, m-aza in deževja, zato lahko ljudje še dalje stojijo na pro- stem in le malokoga vidite v novi čakalnici. Od prvotno za- mišljenih vrat je komunalni za- vod odstopil, ker je tako čakal- nica odprta proti sončni južni strani in proti bifeju Haloški bi- ser. Lokacija za novo ptujsko av- tobusno postajo in zgraditev ptujske avtobusne čakalnice na končni avtobusni postaji ne bo samo skrb ptujske občinske skupščine, temveč tudi avtobus- nih podjetij, katerih proge vo- dijo skozi Ptuj, in so zato tudi zainteresirana, da se bodo pot- niki tudi med čakanjem ugodno počutili. Dober namen za zaščito pot- nikov je v glavnem dosežen, vendar v tej obliki le začasno, ker turizem v Ptuju ne bo dolgo mogel dovoljevati takih objek- tov, kot so navedeni trije, na važ- nejših trgih, ker je težko najti kaj podobnega v turistično važ- nih krajih. Začasno bomo pač ostali pri tem, vendar ob želji, da bi bili pri bodočem reševanju enakih potreb glede oblike in lo- kacije pomožnih objektov neko- liko kritičnejši, da nam ne bd vsakdo očital, da nimamo okusa in smisla za čas in prostor in da brez potrebe dovoljujemo, da se nam kljub dobrim namenom imejejo tudi tisti, ki jim je mar- sikaj v korist. V. J* Provizorij čakalnice za avtobusne potnike Novoletni pozdrav z Desternika Tudi v gozdarstvu mnogo uspehov Učinkovita reklcmia Gospa Nell de Bock-Luiting, ki je bila letos 2 dnd v Mariboru, je pred kratkim objavila v nizozem- ski avtomobilski reviji Avtomobil (De Auto) obširno reportažo o tu- rizmu v Mariboru, na mariborskem Pohoirju in P{uju. Na treh straneh revijskega formata je opisala v.s<> lepote in mikavnosti letnega in zimskega turizma, precej pozorno- sti pa je posvetila pustnim obi- čaiem na Ptujskem poliu. zlasti kurentovanju v Ptuju. Mimo teaa je v reviji objavila tudi obširne informacije o hotelskih zmogljivo- stih, prometnih zveza Maribora z Nizozemsko, cenah na vzpenjačah na maritK>rskem Pohorju itd. ŠE MNOGO LET PROSLAV- UAJTE Z NAMI! Nekaj podjetij v ptujski ob- čini izkazuje svojim upokojen- cem ob raznih priložnostih po- zornost med drugim tudi 8 tem, da jih povabi ob novoletnem praznovanju na sprejem, kjer jih obdari s skromnimi darili in jih pogosti v mejah svojih možnosti. V restavraciji hotela >Peto- vio< Ptuj se je zbralo 28. de- cembra 1965 dopoldne 32 upo- kojenk in upokojencev Kmetij- skega kombinata Ptuj na pova- bilo podjetja z namenom, da bi skupno s predstavniki podjetja proslavili odhod v pokoj neka- terih članov kolektiva in pra- znovanje novega leta 1966. Ob mizah, razvrščenih v ob- liki črke U, so posedli skromno, vendar svečano oblečeni upo- kojenci iz vseh predelov obči- ne, iz Ptuja, s Ptujskega in Dravskega polja ter iz Haloz in Slovenskih goric. Večina med njimi še ni bila nikdar v hote- lu niti v restavraciji in sedaj so to prvič doživeli na povabilo podjetja. Nasmejani so se med- sebojno pogovarjali pa tudi ša- lili do pričetka slovesnosti, ko jim je predsednik DS podjetja Matko Žemljic v krajšem na- govoru izrekel priznanje in po- livalo v imenu podjetja in ko- lektiva za večdesetletno delo v gospodarstvu, zadnja leta pri kombinatu Ptuj, prej pa pri raznih gospodarjih in deloda- jalcih. Poudaril je, da se po- slavlja od kolektiva Kmetijske- ga kombinata Ptuj generacija, ki je preživela 2 svetovni voj- ni in težke čase med vojnama, ki je prispevala svoj delež v obnovi naše domovine in ki je dočakala pravice iz zavarova- nja, v katerega je vsa leta de- la in zaposlitve sama prispe- vala. Za ves trud in požrtvoval- nost se jim je zahvalil ter jim je želel, da bi še dolgo uživali upokojenske pravice. Ni čudno, če so se po končanem nagovoru in po razdelityi skromnih no- voletnih nagrad spogledali med- sebojno s solznimi očmi, ko so jim izrekli zahvalo in čestitko za novo leto 1966 Matko Žem- ljic, Ivan Krajnc in Anica Bra- tec kot predstavniki podjetja. Po prihodu na svoje mesto je vsakdo pogledal le čestitko za novo leto 1966 in posvetilo: »Delo ti bilo je razvedrilo, delo te je tudi utrudilo, let število je zadosti, daleč je že maj, le odloži delo in spočij se zdaj I«, zavitka pa ni nikdo odvil. Na vprašanje, zakaj ne, je odgovo- ril eden izmed upokojencev: To bomo odvili doma šele pri obedu na novoletni dan 1966, naj bo doma še enkrat sloves- nost v zvezi s pozornostjo, ki nam jo je izkazal naš kolektiv. Zanimivo je bilo pri tej slo- vesnosti, da sta se znašla pri isti mizi upokojeni delavec in inženir, oba utrujena od dol- goletnega dela in skrbi in oba vesela, da se ju je spomnil de- lovni kolektiv in jima na svoj način želel vse dobro za novo leto 1966. Takšna pozornost upokojen- cem ne pomeni slovo od kolek- tiva, temveč še eno zlato nitko, s katero so nanj navezani in od katerega se ne bodo ločili do zadnjega dne svojega živ- ljenja. V. J. Stran S »TEDNIK« — petek, 31. decembra 1965 Stran 8 Ceste, gramoz in prizadeven cestar Prejšnje dni je bilo na račun slabih cest in njihovih uprav- ljavcev izrečenih precej pikrih. Ceste so na mnogih predelih bi- le tako zdelane, na njih so bila ob času dežja že cela jezerca, da se ni bilo kam izogniti. Pred dnevi pa smo videli pre- cej tovornjakov, ki so vozili na cesto Ptuj—Gomila gramoz. Na nekaterih odsekih ga je sedaj dovolj, razen od Mostov do Jur- šinec, kjer je še, vse po starem. 7ato smo mnogi uporabniki te ceste zelo v skrbeh. Ob dežju ali snegu in odjugi smo ob sre- čavanju z motornimi vozili ve- dno oškropljenl in umazani. Prejšnji ponedeljek sem videl proti večeru na cesti na meji Podvinci—Pacinje pri 4. kilo- metrskem kamnu cestarja, ki je še v polmraku delal z lopato na cesti in urejal cestišče, ki ga je čez dan oral plužnik. Stroj je pustil na cesti visok greben zemlje in da ne bi ponoči oviral voznikov, je hotel delo na vsak način končati, kar je hvale vredno. Mislim, da zasluži cestar priznanje in naj v upravi ta nje- gov čut odgovornosti upošteva- j jo, ko bodo urejali osebne pre- jemke. To pa tudi sicer zahteva njegov del cestišča. integracija malih podjetij Zavod za stanovanjsko gospo- darstvo in Komunalno podjetje Ormož združena v novem Stano- vanjsko-komunalnem podjetju. Na zadnji seji občinske skup- ščine Ormož so odborniki med ostalim tudi rtlasovali za prene- hanje Zavoda za stanovanjsko gospodarstvo in poslovne pro- store. Pred glasovanjem so te- meljito analizirali vlpgo in po- men zavoda in so prišli do za- ključka, da je najbolje iz Zavo- da za stanovanjsko gospodarstvo in poslovne prostore in iz Ko- munalnega podjetja ustanoviti skupno stanovanjsko-komunalno podjetje. Združitev zavoda in P'^djetja v novo podjetje bo vse- stransko koristno, saj se bodo na ta način zmanjšali stroški poslo- vanja, potrebno bo nran) admi- nistrativnega kadra in podobno. Integracija malih podjetij ali zavodov je priporočljiva. To je pokazala tudi dosedanja praksa na ormoškem območju z zdru- žitvijo prejšnje Opekarne in Gradbenega podjetja Novo pod- jetje ima mnogo večje sklade, lažje načrtno investira, zaposlu- je boljše kadre in jih racionalno uporablja, ima boljše pogoje za štipendiranje in več sredstev za nakup strojev in večje možnosti za uvajanje boljših tehnoloških postopkov v proizvodnjo. Za vršilca dolžnosti direktorja novoustanovljenega Stanovanj- sko-komunalnega podjetja je bil imenovan Ivan Vencelberger. TR2NE CENE POVRTNINE IN SADJA V PTUJSKI POSLOVALNICI POVRTNINE (PRI MAGDI) Opomba: SD pomeni stari di- nar, ND pa novi dinar. Cvetača 300 SD, 3 ND, ohrovt 130 SD, 1,30 ND, peteršilj 200 SD, 2 ND, radič 300 SD, 3 ND, solata (majniška) 300 SD, 3 ND, zelje (sveže) 88 SD, 0,88 ND, ze- lje (rdeče) 130 SD, 1,30 ND, red- kev (črna) 130 SD, 1,30 ND, aj- dova kaša 440 SD, 4,40 ND, ječ- menova kaša 180 SD, 1,80 ND, česen 350 SD, 3,50 ND, čebula 130 SD, 1.30 ND, krompir 90 SD, 0,90 ND, korenček 120 SD, 1,20 ND, pesa (rdeča) 130 SD, 1,30 ND, paprika (vržena) 375 SD, 3,75 ND, kumare (vložene) 430 SD, 4,30 ND, koruza 110 SD, 1,10 ND, pšenica 120 SD, 1,20 ND, proso 170 SD, 1,70 ND, fižol (»tetovec«) 230 SD, 2,30 ND, fižol (prepeli- čar) 390 SD. 3,90 ND, repa (kisla) 130 SD, 1,30 ND, zelje (kislo) 150 SD, 1,50 ND, radenska (liter) 86 SD, 0,86 ND, slatina Donai; (liter) 90 SD, 0,90 ND, prosena kaša 390 SD, 3,80 ND, hrana za papige 270 SD, 2,70 ND. grozdje 360 SD, 3,60 ND, hruške 390 SD, 3,90 ND, jabolka la 350 SD, 3,50 ND, jabolka Ila 220 SD, 2,20 ND, orehi (jedrca) 2800 SD 28 ND, slive (suhe) 650 SD, 6,50 ND, banane 490 SD, 4,90 ND, limone 390 SD, 3,90 ND, pomaranče 430 SD, 4,30 ND, rozine 980 SD, 9.80 ND, grappefruit 330 SD, 3,30 ND, ■ radgonski biser (liter) 830 SD, 8.30 ND, kapeljski biser (liter) 586 SD, 5,86 ND. vino rdeče (li- ter) 504 SD, 5,04 ND, vino belo (liter) 436 SD, 4,36 ND, vino rdeče i (2 litra) 1040 SD, 10,40 ND, vino j belo (2 litra) 1200 SD, 12,00 ND, i jajca 56 SD, 0.56 ND, med 260 ' SD, 2,60 ND, sir 1488 SD, 14.88 ND, vrečke iz papirja (kg) 300 SD, 3,08 ND. Nedolcončana dela pri regulaciji Pesnice V Juršincih so letos lepo ure- dili melioracijski potok, ki sedaj zlahka odvaja vso vodo s celot- nega gornjega območja Juršincev. Vse bi bilo v redu, če bi delo izvedli natančno, tako pa se je nekje le nekaj zataknilo' Ko so bageristi Izkopali jarek, so isto- časno zakopali starega in tako zaprli pretok vode iz mlinskega gornjega potoka v melioracij- skega. Tako nastopa vsa voda sedaj iz mlinskega potoka čez travnike, da so že takšni kot si- birska tajga. Kamor stopiš, se globoko pogrezneš. Ves čas, od- kar je izkopan nov potok, stoji voda na travnikih. Voda je celo zrahljala teren v globino in ze- meljske plasti so se začele pre- mikati; ne bo dolgo, ko bo kom- pleks dveh, treh arov zdrsnil v melioracijski potok in ga zasul. Nujno je to zadevo čimprej ure- diti ter tudi stari mlinski potok preusmeriti v melioracijskega, hkrati pa prvotnega pri nekda- njem izlivu odpreti. To bi sicer napravili tudi last- niki zemljišč, vendar tega ni malo. Potrebno bo izkopati ve- liko materiala. Hkrati se nekateri kmetovalci še vedno pritožujejo, da do se- daj še ni bilo tistega, ki bi jim uredil površino travnikov, ki so jih z najrazličnejšimi stroji po- polnoma uničili. Opolnoči 31, decembra 1965 bodU> nd Bortu tudi s tem zoončkom naznanUi začetek leta 1966 OBVESTILO Skupščina občine Ptuj, odde- lek za notranje zadeve obvešča lastnike motornih in priklopnih vozil na območju občine Ptuj, da bo podaljševal letne registracije^ motornih vozil od 10. januarja do vključno 15. februarja 1966 vsakodnevno od 8. do 12. ure in ob sredah še od 14. do 17. ure po naslednjem vrstnem redu: ^ Ostala priklopna vozila se bo- do registrirala do 10. februarja 1966. Vlogo za podaljševanje regi- s'racije motornih vozil se vloži v enem izvodu in kolkuje s 700 din državne takse. K vlogi se priloži odrezek položnice o plačani cestnini in statistični list* Vloga se napravi na obrazcu, ki se dobi v sprejemni pisarni ob- činske skupščine Ptuj, Srbski trg št. 1, s statističnim listom in po- ložnico za plačanje cestnine. Obrazec mora biti izpolnjen s pisalnim strojem, V to svrho bo na razpolago strojepiska v spre- jemni pisarni. Obvezno zavarovanje za od- govornost se bo urejevalo pri registraciji, kjer morajo stranke predložiti polico obveznega za- varovanja za leto 1965. Iz pisarne oddelka za notranje zadeve Lunine spremembe | ih vremenske^ hopjoV^ OD 30. DECEMBRA 1965 DO 9. JANUARJA 1966 Prvi krajec bo 31. decembra ob 2.46. Polna luna bo 7. januarja ob 6.17. Napoved vremena: Zadnje dni 'decembra in prve dni januarja bodo večje snežne padavine z burjo, kar bo povzročilo snežne famete. Na splošno je pričakovati v prvi polovici januarja veliko snega. V drugi polovici januarja bo lepo vreme in oster mraz. Alojz Cestnik ČESTITKE VOJAKOV Svojim domačim ter vsem pri- jateljem in znancem želita v no- vem letu 1966 mnogo uspehov in sreče vojaka Meglic Janko in Ficko Jože iz VP 4848/8, VE-1 Bjelovar. Svojim staršem, bratom in so- rodnikom v Spuhlji želi vse do- bro v novem letu 1966 Franc Meglic iz VP 2977-10/3, Beograd. Brez besed Mestni kino Ptuj predvaja 1. januarja 1966 ame- riški film DAVID IN LIZAj 2. ja- nuarja 1966 ameriški barvni (ci- nemascope) film SALOMON IN SABAj 3, januarja 1966 italijan- ski barvni (cinemascope) film STOTNIK OGENJ ter 5. in 6. ja- nuarja 1966 jugoslovanski film KUUC. Kino Gorišnica predvaja 1. januarja 1966 jugo- slovanski barvni (cinemascope) film KAROLINA RESKA. Vsem društvom prijateljev mladine, pionirskim odredom, pionirskim starešinskim svetom, kolektivom vzgojiteljev v šolah in vzgojno varstvenih ustanovah želi v novem letu mnogo sreče, zadovoljstva in novih delovnih uspehov Občinska zveza prijateljev mladine PTUJ