Poštnini plačana v gotovini. Posamezna številka 1 Din. Št. 7. Leto XIX. - Kranj, 16. februarja 1935. Uredništvo in uprava je v Kranju, Stross. '> x*» "■. k; . S tem pa je tudi rečeno, da je sklep kranjske občine od 5. septembra 1934 neveljaven, dalje da je bilo pobiranje davščine od Mlekarske zadruge neveljavno in protizakonito in da moril občina, kar je od Mlekarske zadruge te davščine pobrala, tudi povrniti. Ob sebi je umevno, da je s to sodbo, ki je principijelnega značaja, od sodišča ugotovljeno, da je bilo pobiranje prav tako kakor pri Mlekarski zadrugi, tudi pri drugih nezakonito. * O. v. Ta razsodba nam potrjuje, kako pravilno je bilo naše naziranje, potrjuje nam pa tudi, da smo vršili samo svojo časnikarsko dolžnost, da smo ljudstvo o resničnem in pravem stanju poučili. — Ta razsodba pa naj bo tudi kranjskim meščanom v pouk in navodilo, kako se imajo ravnati in po kateri poti morajo iti, ako se hočejo braniti proti občinskim davščinam, o katerih mislijo in so prepričani, da so neupravičene. Položaj JNS „Hrvatska straža" poroča: V JNS se še niso odločili. Ne ve se, če bo stranka nastopila pri volitvah. Dr. Kramer, Janez Pucelj, llija Mahailovič in tovariši predlagajo, da se članom JNS puste proste roke, da morejo vsaj kot poedinci kandidirati na listi g. Jevtiča, če ne morejo kot člani JNS. To žele zlasti bivši samostojni demokrati iz dravske banovine. Ti dokazujejo, da JNS ne sme postaviti svoje državne liste, ker ne more računati na glasove volivcev i\ *>--m>.ncv V"-: *•. G. Deme-trovic je izjavil, da JNS v savski banovini ne more postaviti lastne liste. O ti ljuba „velika večina naroda"! — Le zakaj ne bi ta ..večina" kandidirala? Kaj je povedal novi ban dr. Puc Novi ban dr. Puc, bivši ljubljanski župan, se je predstavil 12. t. m. banske-mu svetu. Ko je v uvodu nagovora omenjal narodno in državno edinstvo in potrebo nacionalne vzgoje, je poudaril tudi pomen kulturne in etične vzgoje. Pri tej priliki je izjavil: „S kriminalnimi duhovi ne moremo delati nacionalne politike. Z ljudmi, ki so duševno manjvredni, ne morete braniti domovine. Le tisti, ki je duševno neomadeževan, ki ima dobrosrčnost in kulturno srce. more biti dober nacionalist." Glede gospodarstva je novi ban priznal pomen kmetijstva, vendar pa je obenem poudaril, da sjovenska zemlja sama ne more prehra-niti vsega kmečkega prebivalstva. Zaradi tega je potrebno, da se ljudstvu preskrbi zaslužka. To pa se ne sme delati na račun krčenju prejemkov, ampak s tem, da se dvigne kupna moč naroda. Radi tega bo deloval, da se zviša donos zemlje, znižajo železniški tarifi, pametno izrabljajo naši gozdovi, da se z javnimi deli pomaga ljudstvu preko težkih časov. Obenem poroča, da je od nameravanega investicijskega posojila namenjen velik del Sloveniji za javna dela. Zagotovoljena je cestna zveza Slovenije z morjem in prečna cesta od Št. llja do morja ter zveza iz Belgrada preko Dolenjske na Gorenjsko. Poleg tega da se nam že obetajo nekatere nove železnice. Glede banovinskih davščin in javnih del obljublja držati se svetov banskega sveta. — V socialnem pogledu je novi ban izjavil: ..Cenejše je v pravem času skrbeti za mladino, da zraste in se vzgoji dobra in zdrava na duhu in telesu, kakor pa, da jo mora pozneje zapirati ali pa vzdrževati v bolnišnicah." C. ban je glede vladnega proglasa poudaril: .,Todn če stojimo na tem stali- šču, mislim, da je treba vedno in povsod Soudarjati, da smo res na začetku nove obe, da prihaja nov duh v upravo dr-dave in da je potrebno, da se narod tega zaveda. Ne stojimo na ozkem piedista-lu ene stranke, ampak na mnogo širši platformi sodelovanja vseh konstruktivnih sil države. Vsi so dolžni, da sodelujejo, in zato vabimo na sodelovanje vse tiste, ki do sedaj v politiki niso sodelovali." H koncu govora je izjavil, da bo pravičen in objektiven. Novi ban in uradništvo Ko je novi ban dr. Puc odgovarjal na pozdrave uradništva ob prevzemu poslov dne 12. t. m., je glede uredništva izjavil, da mu bo naklonjen in da se to razume samo po sebi. On noče igrati vloge nadrejenega, ampak prijateljskega sodelavca, kajti le tako bo mogoče olajšati položaj prebivalstva, „da nas ne bo vodil birokratizem, temveč ekspedi-tivnost... Naloga politične uprave mora biti prav ta, da ima narod zaupanje do nje, ne pa neprijetnega občutka, ki se pojavi takrat, kadar se naziva uprava policijska uprava. Pravica, varnost, disciplina, pokorščina morajo biti, toda vse to se mora izvršiti v taki obliki, da bo vsakdo imel občutek, da se dela tako zato, da se bo posamezniku in vsem sku- f>aj boljše godilo." Uradništvu obljub-ja nato zaščito, podporo in pomoč. Minister Marušič izjavlja Ob priliki bivanja v Ljubljani je minister za socialno politiko dr. Drago Marušič podal dopisniku „Vremena" na vprašanje, kako bodo postavljene kandidatne liste v dravski banovini, sledečo izjavo: „To bo odredil nosilec liste predsednik g. Jevtič. Organizacije, ki že obstoje v banovini, bodo sodelovale pri volitvah, kakor tudi vse tiste osebnosti, ki izjavijo, da so voljne sodelovati." DELAVSTVO Občni zbor JSZ V Kranju V nedeljo 10. februarja je imela kranjska Jugoslovanska strokovna zveza svoj občni zbor, ki je pokazal vse veliko delo organizacije za boljši položaj kranjskega delavstva. Obširnejše poročilo o dosedanjem delu JSZ bomo priobčili v eni prihodnjih številk. — Občni zbor je izvolil tudi novi odbor, ki je sedaj sestavljen takole: Predsednik Tomažič Jože, podpredsednik Gogala Jože, tajnik Tone Fajfar, blagajnik Rogač Janko, odborniki Pestotnik Janez, Papež Franc, Cegnar Mirko, gospodar Franko Dušo, nadzorstvo dr. Anton Megušar, dr. Igo Šilar in Šimenc Luka, razsodišče Götz, Tomat Vili in Smolej Roza. Tedenske novice KRANJ O Jugoslovanski nacionalni stranki, v.'t.; *> - ■■i. - *< s v.. >».^. Občinska finančna politika Poslužiti se hočemo izjave finančnega ministra gospoda dr. Milana Stojadino-viča, ki dovoljuje svobodno, javno diskusijo o gospodarsko-finančnih vprašanjih, ter hočemo načeti razpravo o sedanji finančni politiki kranjske občine vobče s posebnim ozirom na davščino na blagovni promet in trošarino I. Občinsko finančno politiko do lanskih občinskih volitev hočemo za enkrat ka-rakterizirati le s par besedami, ker jo nameravamo itak obdelati v posebnem članku. Pač pa hočemo posvetiti vso pozornost finančni politiki, če se sme sp loh tako imenovati, ki jo je poskušala uvesti sedanja večina kranjskega občinskega odbora, katera je bila pod znanimi okolnostmi izvoljena lansko leto. Naš Kranj je prav za prav le malo mestece, saj so pri zadnjem ljudskem štetju našteli komaj nekaj nad 4000 prebivalcev, prilično toliko, kakor imajo druge kmečke občine v naši okolici, od katerih pa je marsikatera večja. Pravo merilo gospodarske moči občine daje davčni izkaz, pred vsem izkaz direktnih davkoplačevalcev, ker samo ti plačujejo občinske doklade. ki tvorijo glavni dohodek občine. Taki občani imajo zaradi tega tudi večji interes na občinskem gospodarstvu, ker so rui občino ve- Stran 2 »GORENJEC« Stev. 7 liko bolj navezani, kakor vsak drug občan, in je ne morejo tako lahko zapustiti, ako se razmere v kaki občini poslabšajo. Če tudi je po novem davčnem zakoniku vsa obdavčba javna, vendar malokdo ve, kako in v kaki meri je kdo v Kranju v resnici obdavčen. Vse preveč se govori o kranjskem bogastvu, ki je pa mnogokrat le kranjska baharija. Tudi obdavčbo gleda vsakdo le pri drugem in še to meri le na podlagi tendencijoz-nih gostilniških govoric. In vendar bi se lahko vsakdo prepričal o resničnem stanju. Najboljša ocena gmotnega stanja i'e davčna ocena pridobnine, ki si jo lah-:o vsakdo ogleda v času, ko je stavljena javnosti na vpogled. Vsakdo občuti, da je bil dohodek v vsakem posameznem gospodarstvu v Kranju v zadnjih letih brez izjemene v resnici mnogo slabši, kot v prejšnjih letih. Kljub temu pa je davčna oblast i'n. . •- i. \ . \ * >. .... ' -~ vsako leto pridobnino skoraj vsakemu posamezniku v zadnjih dveh letih zelo zvišala. Posledica tega zvišanja je bilo za občino, da so dohodki iz občinskih doklad silno narasli ter da je imela občina ogromno več dohodkov, kakor je izkazoval proračun. Poslabšanje dohodka, obenem pa zvišanje davkov, je rodilo to posledico, da je moral v Kranju že marsikdo ustaviti svoj obrat, ker ni mogel več shajati. In sedaj si oglejmo nekaj v adnih številk: Ves Kranj ima le 360 cenzitov za pridobnino, to se pravi, od vseh 4000 prebivalcev Kranja jih samo 360 plačuje pridobnino. In še od teh znaša od 92 dohodek letno manj kot 5000 Din, radi tega je njih davčna moč prav majhna. Ostane tedaj še 268 srednjih in večjih davkoplačevalcev. Na teh 268 gospodarstvih Teži vsa kranjska davčna moč. ti 268 plačujejo vse občinske doklade ter nosijo po večini vsa občinska bremena. Sedanja večina občinskega zastopa pa ima med svojimi 20 člani 8 zastopnikov teh davkoplačevalcev, vsi ostali, torej njih velika večina, pa ne plačuje nobenih direktnih občinskih davkov. Pa bo ta večina užaljena porekla, da plačuje vendar indirektne davke, kar je res. Toda indirektne davke plačuje tudi onih 360 gospodarjev, ki plačujejo pridobnino, in sicer še v veliko večji meri kot ostali, ker ima običajno vsak plačevalec pridobnine večje število potrošnikov v svojem gospodarstvu, kakor pa oni, ki ne plačujejo pridobnine. Kot primer vzemimo le naše trgovce in obrtnike, ki morajo skrbeti poleg svoje družine še za celo vrsto svojih vajencev in uslužbencev. Temeljne številke pri presoji kranjskega občinskega gospodarstva so tedaj sledeče: število prebivalcev nekaj nad 4000, število plačevalcev pridobnine 360. To je edina realna podlaga, vse drugo pa le cvičkarska fantazija. In sedaj naj ta mala peščica davkoplačevalcev začne v sedanji gospodarski krizi z velikopoteznimi investicijami, V \ T. \> , k (Se nadaljuje.) Oddaja mizarskih del v občinski hiši. Pod tem naslovom smo v zadnji številki opozarjali kranjske mizarje, da se pobrigajo za oddajo večjega dela kranjske občine. Ni nam znano, če so kranjski mizarji nasvet ubogali, kajti sedaj smo culi, da se je delo oddalo in sicer ne kakemu kranjskemu mizarju, ampak nekemu drugemu izven Kranja. Zadevo hočemo obdržati v evidenci, skušali bomo dobiti o njej točne podatke, nakar bomo poročil!i. Ženski strelski odsek sporoča vsem članicam in prijateljicam strelskega športa, da se vrši odslej naprej malokalibersko streljanje vsak četrtek od 8. ure dalje pri Zlati ribi. Vstop je dovoljen le članicam in po njih vabljenim gostom. Novi občinski proračun bo po šušljanju v vseh bistvenih točkah mnogo višji od sedanjega. Zelo verjetno je, da ga ne bo mogoče dobiti v pregled prej, kot prav zadnji trenotek. Gospodarski krogi so rudi tega ugibanja v velikih skrbeh. Film o modernem pridelovanju krme. V Kranju v kinematografu ..Talija" se bo predvajal dne 18. februarja o!) 10,30 uri dopoldne film o modernem travništvu, pašništvu in njivskem pridelovanju krme. Film je izredno poučen in zanimiv. Vabijo se kmetovalci in drugi interesenti iz okolice Kranja, da si film ogledajo. Flmske slike bodo sproti tolmačili. Vstopnine ni. Začetek točno ob določeni uri. Že grozijo. Ker se vse pripravlja na volitve-, se v Kranju tudi Že dogajajo stvari, ki jih je zmožen član JNS. Znan nam je primer, ko je šef tvrdke, ki bi moral biti hvaležen, da živi od žuljev domačinov, zagrozi! uslužbenstvu z odpustom, če ne bo volilo tako, kot bo on ukazal. — Bomo videli! Skupina poselske zveze sporoča, da ima svoj redni sestanek zadnjo nedejo v februarju, t. j. 24. t. m. v pevski sobi v župnišču ob pol 4 pop. Stavite v loterijo in — zadenete. Kolika radost! In če ne zadenete, kar se največkrat zgo- ♦ ♦ X Ker je mogoče, da kdo radi pomo- te ni dobil vabila za I. FANTOVSKI VEČER ♦ ki se vrši v soboto 16. febr. ob pol 9 ♦ J zveč. v dvorani hotela Stara pošta, ♦ J opozarjamo, da so mu vabila in ♦ ♦ vstopnice na razpolago pri prire- ♦ ♦ ditvenem komiteju v kavarni Sta- ♦ ♦ re pošte vsak večer. ♦ ♦ ♦ di? Kaj potem? Razočaranje in jeza. Prihranite si rajši srd in ne igrajte se s srečo! Tudi pri perilu ne. Preizkušeno Zlatorog-ovo milo Vas nikdar ne bo razočaralo. Pri njem je treba, da ostanete. Zlatorog-ovo milo je splošno priljubljeno radi svoje velike čistilne moči in radi svoje izdatnosti. Resnica je, kar trdi ljudski glas: „Le Zlatorog milo da belo perilo!" Priporočamo ga tudi mi! Kulturna prireditev v Črni mlaki bo ponovljena na odru Ljudskega doma v nedeljo ob 4 popoldne. CERKLJE V Lahovčah se pripravljajo. Zdaj za Valentinovo bodo gospod Valentin dopolnili 70 let trpljenja polnega življenja, o sv. Treh kraljih pa je minilo 25 let, odkar so med Lahovci kot ljubezniv dušni pastir. In zato se vrli Lahovci pripravljajo, pa čeprav je sredi zime; ljubezen ho vse ogrela. Da pa imajo svojega gospoda zelo rodi. to je znano. Kako pa bi jih ne imeli! Sumi tolažbe potrebni, druge tolažijo, sami pomoči potrebni — pa druge podpirajo; težki so sedmeri križi življenju, malo da se ne zgrudijo pod njimi, pa še pridigajo, mašit jejo, spoved u-jejo, obiskujejo. Imajo pa lahovški gospod tudi svoje veselje. Samo okrog farovža poglejte! Vrt razodeva umnega sadjarja in čebelnjak spretnega čebelarja. In sem hodijo Lahovci in še marsikdo že dolgo v dobro sadjarsko in čebelarsko šolo. Sadje drugi pojedo, čebelca se že dolgo ni kaj obnesla, pa gospod Valentin upa, upa... Ljubezen ne išče svojega. — Mi pa želimo skromnemu jubilantu še dolgo let bivanja med Lahovci, ki za svojega gospoda res vzorno skrbe; naj mu v nedeljo ne bo preveč nerodno v preveliki skromnosti; naj bi mu tudi njegova ljubljenca, drevo in čebelca, prav z:i to jubilejno leto obrodila svoj peindvajseteren in petinsedemdeseteren sad. Jubilejni križ. Lepo vsoto so nabrali naši fantje za ta križ. Sedaj je pa glavno vprašanje, kje bo postavljen in kakšna bi bila najbolj primerna oblika. Sprva se je mislilo, naj bi stal pri Podgorškovem znamenju ob poti v Stisko vas. Kapelica naj bi se preuredila v kapelico žalostne Matere božje, v kapelico pa bi se včlenil križ, v križu bi bile žarnice. Tako bi se razvetlil križ ob posebnih prilikah: ob prvih petkih, v postu, ob praznikih sv. Križa. Razžar-jeni križ bi se s pobočja videl daleč po fari. Tudi stroški bi bili razmeroma majhni. — Nekaterim pa to ni všeč, da bi se križ premalo videl po spodnjih vaseh, da bi bil preveč od rok. Zato predlagajo, naj bi se križ postavil na ravnem, na Robasovem (Kuralt) svetu pod vasjo, 50 m od glavne poti. Mislijo, da bi se zgradila posebna kapelica v podobi križa, ki naj bi služila pri procesiji sv. Rešnjega Telesa za ireiji oltar, kapelica nu ovinki! pri Kovaču pa bi se odstranila. Tudi uvaževanja vreden predlog. Seveda pa je treba računati v tem primeru na večje stroške, potem še, da bi bila kapelica ob procesiji preveč od ceste, da bo težje najti res okusno obliko. — Ljudska sodba bo pač odločilna. Odstopila bi vsaka vlada, ki v parlamentu ne bi prodrla z večino svojih predlogov. To za- hteva doslednost in duh demokracije. Kaj pravijo k temu večinski odborniki naše občinske uprave, ki pa niso pri proračunski seji bili več v večini! In kaj oni, ki se je zaklel, da odstopi, če s predlogom ne prodre? PRIMSKOVO Naša občinska uprava. Po zadnjih občinskih volitvah se je pri nas marsikaj spremenilo. Mogoče na zunaj ni toliko vidno. Lahko pa vse to ugotovimo, če pregledamo občinske zapisnike zadnjega leta. O vsem bomo točno poročali v eni prihodnjih številk našega lista. Iz teh poročil bo razvidno, kdo zna voditi naše občinsko gospodarstvo v korist vsega prebivalstva. Žalostno je dejstvo, da je bila prejšnja uprava do nekaterih občanov tako nedostopna. Zagrizeno strankarstvo še nikoli ni bilo pravično do vseh ljudi. Danes na naše veselje vidimo, tla tisti, ki so bi'i nekoč tako mogočni in nam grozili, padajo. Mnogo so trobili v svet, češ, vsi so za nami, ali naše ljudstvo ve, kuj jim je bilo treba storiti pri zadnjih volitvah. Danes se šele zavedamo, da smo izvolili res moža, ki ni pristranski, ampak dela po svojem globoko vernem prepričanju pravično v korist nas vseh. Nov gospodarski dom. Z velikim veseljem so se nekateri, ki jim pa ni mnogo za korist naroda, ampak za sebe. pričeii delati nov gospodarski dom. Mi smo o tem že poročali, da je ta dom nepotreben. Poročali smo pa tudi mnogo o potrebi preureditve pokopališča in ureditvi prostora pri cerkvi. Nekateri, ki so še vedno zagrizeni pristaši gotove strani.e, so mnenju, da je treba še in še izkoristit: narod v svoje dobro. Kaj nam bosta kar dva gospodarska doma! Mi bomo tudi s tem š!i med ljudstvo in naj se ljudstvo samo odloči ali za nov gospodarski dom ali za ureditev prostora pri cerkvi. Sramota bi bila in ta sramota bi ležala, vedno nad našo vasjo, ko bi mi zapustili cerkev. Koliko se trudijo drugi narodi za cerkve in koliko so morali žrtvovati naši predniki, da so postavili toliko lepih cerkva, in danes tisti, ki jim je politika bog, hočejo odvrniti tudi druge od cerkve. Zavedajte se, vaščani, da je cerkev prTa. ki nas je sprejela med svoje ob rojstvu, in da bo cerkev zadnja, ki nas bo spremila do groba. Zrtvujmo se za dobro naše cerkve. Ona naj nam bo središče vsega našega življenja. Povzdignimo glas proti tistim, ki se branijo in preprečujejo delo pri cerkvi. Bog bo blagoslovil naše delo in naši potomci nas bodo veseli. Torej na delo za cerkev! TUDI TO JE MOGOČE, da dobite pri meni po nizki ceni, a dobro izdelane vse vrste čevljev, kakor smučarje, gojzarje, škornje, in vse ostale po modnih vzorcih izdelane čevlje. Dela izvršujem točno po meri. JANKO PERČIČ čevljar — RUPA 30 PRI KRANJU I. delavsko konzumno društvo je najsolidnejši, najcenejši nabavni vir za vsakega konzumenta! Ali si član te zadruge ? — Ali kupuješ vse pri zadrugi ? Lavtižar Josip: Junaška doba Slovencev Zgodovinska povest iz 15. stoletja. Godi se na Gorenjskem v dobi turških vpadov. Nadaljevanje Drugi dan so nosili hlapci težko kamenje v zgornje grajske prostore. V slučaju napada bi metali to težo na glavo oblegovalcev, zakaj strelsko orožje je bilo takrat še tako nepopolno, da ni dajalo nobene gotovosti za uspeh. Dekle so pripravljale velike posode, iz katerih bi vlivale vrelo vodo na sovražnike, ako bi plezali po zidovju in plezali v notranjščino. V grajskem stolpu se je brez prenehanja menjavala straža, ki je opazovala, od katere strtni bi se bližali Turki. Vsi pa so nestrpno čakali, kdaj pride grajski gospod Jurij iz Ljubljane in jim prinese zanesljivih novic. Toda ni prišel ne v torek in ne v sredo. Lahko si mislimo, da je bila družina v velikih skrbeh. Kako pa so sprejeli ljudje v Tržiču, v Krizah in sosednih vaseh poročilo o sovražniku? Za binkoštni ponedeljek zvečer, ko ie dospela Lenca iz Gerngro-ba, so slutili nevarnost. In ko so v torek zvečer gorele grmade tudi na drugih hribih, ni dvomil nihče več, da so Turki blizu. Nič ni bilo v takratnih časih hujšega, kakor to naznanilo. Čeprav niso imeli ljudje gotovosti, da pridejo duš-mani tudi v njihov kraj. so se vendar /. vso naglico pripravljali /a sovražni obisk. Kopali so jame, shranjevali vanje blago in jame zopet zasuli, Zazida-vali so kleti, kamor so skrili imovino. Živino so gnali na planine, i/, katerih je ni mogel nihče odgnati. Ko so na ta način spraznili hiše in hleve, so čakali. kdaj pride tudi zanje čas, da zapustijo dom ter bežijo visoko v gorovje. Kdo ve, če pridejo še kdaj nazaj? In če pridejo, bodo našli domove požgane, pogrešali pa marsikoga, ki so ga Turki odpeljali s sužnost. Da bi zvedeli kaj več, so prišli občinski možje k Grašiču s prošnjo, naj gre povpraševat v Kranj, kako daleč je že prodrl sovražnik. Grašičeva žena Katarina in hčerka Lenca sta mu branili od doma. češ, naj ne hodi v tako nevarnost. On pa je rekel, da ima kot žu-lan dolžnost skrbeti za svojo občino in judeni pomagati na ta ali oni način, zato naj ga ne ovirata v njegovi službi. Zasedel jc konja ter se odpravil na pot. \ si so klicali za njim, naj pride kmalu nazaj. Krepko ie priganjal „pramča" in pri-jahal v dobri uri v Kranj. Tukaj ie našel vse zaprto. Mesto je izgledalo kakor izumrlo. Vprav takrat so začeli zidati novo gotsko ladjo mestne župne cerkve, pa ni bilo nikogar pri delu. Sem in tja je še srečal kakega zakasnelca, ki mu je eifal strah z obraza. Ker ni nikjer opazil ognja, je jahal čez savski most in navzgor proti sorskemu polju. Strašen pogled! Samemu sebi se je čudil, da je upal v bližino turških grozot. V okolici škofje Loke je videl črn dim in ognjene plamene. Spoznal je. da ne sme iti dalje. Obrnil je konja ter ga pognal v Ick. da bi bil čimprej doma. kjer ga je težko pričakovala vsa vas. Ljudje skoraj niso verjeli Grašičevemu pripovedovanju. Bali so se najhujšega. Med tem so na gradu Gutenbcrgu neprestano gledali iz visokih stolpovih lin. kdaj pride Jurij I amberg iz Ljubljane. Toda potekel je ves teden po binkoštih, pa grofa ni bilo od nobene strani. Kako huda negotovost! Kaj se mu je zgodilo? Ali ga ne bo več nazaj? In kje so zdaj Turki? Na Gutenberg je sicer prišla novica, da požigajo že okrog Škofje Loke, toda nobenega človeka ni bilo, ki bi bil povedal kaj več. Končno je vendar prijahal Lamberg na Gutenberg. Kakšno veselje! Videli so ga živega in s tisočerimi vprašanji silili vanj. Tudi veliko drugih ljudi se je zbralo pred gradom, da bi zvedeli, kako je s Turki. Poslušajmo, kaj je pripovedoval graščak. ..Binkoštni torek zjutraj so pridrli Turki na svojih malih konjih v Ljubljano. Naši brambovci so se jim ustavljali, pa ne dolgo, ker nismo imeli izvež-banih vojakov. Turški paša Ezebeg je dobro vedel, da se mu v naših deželah ni treba bati nobenega odpora, ker je bil cesar Friderik zaposlen na državnem zboru v Regensburgu." Tedaj je eden izmed kmetov, stoječih pred gradom, vprašal s krepkim glasom : „Ali bi nam povedali, kje so Turki danes. Zelo nas skrbi." ..Le mirni bodite", je odgovoril Lamberg. ..Lahko vam povem, da jih ni več v Kranju." Veselo iznenadenje je završalo med ljudmi. Huda skrb jim je padla od srca. Lamberg je nadaljeval med smrtno tišino: „\eliko ljubljanskih meščanov je zbežalo mi grad, med njimi tudi jaz. drugi so odšli iz. mesta. Med grajskim zidovjem smo bili dobro zavarovani. Z višine smo gledali, kaj se godi v Ljubljani. Najprej je začelo goreti v mino-ritskem samostanu. Nihče ni gasil, zalo je segal ogenj na vse strani. Turki so plenili brez ovir. Kmalu je bila v pla- ni enu avguštinska cerkev s samostanom. Koliko dragocenosti uropanih in uničenih! Razdejanja ni bilo ne konca ne kraja. Po dovršitvi strašnega dela v mestu je razdelil paša svoje vojake na tri dele. Ena četa je dirjala proti Šentvidu in Škof j i Loki v Kranj, od tu pa skozi Kokro na Koroško. Veselo so se oddihnili ljudje, kakor bi jih kdo zdramil iz mučnih sanj. ,.Da". je ponavljal Lamberg, ,.iz Kranja so ubrali pot skozi Kokro. Druga četa se je obrnila iz Ljubljane v Kamnik in skozi Tuhinjsko dolino proti Celju. Koliko so v teh krajih naredili škode, ni znano. Slišal sem le toliko, da so oropali samosUina Velesovo iti Mekinje ter odgnali nune1. Tretja četa pa je šla nazaj na Dolenjsko. V Stični je porušila cistercijanski samostan. Opat Urlik je z večjim številom menihov zbežal v ondotne hribe. Kar je menihov ostalo doma. so jih Turki mučili na razne načine. Toliko sem zvedel tisti teden po odhodu sovražnikov iz Ljubljane." ..Kako pa ste, gospod grof, potovali iz Ljubljane na Gutenberg?" „Vse boni razložil", je odgovoril graščak. „Ko sem zvedel za gotovo, du so odšli Turki iz Kranja skozi Kokriško dolino na Jezersko in v Železno Kaplo, me ni več skrbelo priti na Gutenberg. Odjahal sem danes precej zgodaj iz Ljubljane, toda žalostni je bila ta pot. Povsod so ljudje hodili po pogoriščih ter iskali med ogljem in pepelom, če bi našli še kako stvar za rabo. Semintja se je še kadilo pri razmetavanju ožganega lesa. In kakšno je bilo polje! Obetala se ie prav dobiti letina, ob najlepšem bin-kostnem času pa so konji pomandrali ves pridelek. Marsikje sem obstal in tolažil ljudi, ki so bili kakor topi. 1 9 3 4 4 >R U L----~- — < Matija Škerbec: Ob desetletnici Tržiška ,,Runo", usnjarska in čevljarska zadruga, je deset let stara. To sicer ni nikak srebrn ali zlat jubilej, vendar pa je prav, da se tudi ob njeni desetletnici nekoliko pomudimo, ne toliko radi njene starosti, ampak radi njenega pomena. Usnjarska in čevljarska zadruga „Ru-no" je važen faktor v socialnem življenju Tržiča in okolice, njen postanek in njen razvoj je pa tudi prelep zgled, kako je treba delati, da se ozdravijo neznosne moderne socialne razmere. Kakor neka mora je ležala težka skrb nad tržiškim usnjarskim delavstvom v letih 1921 in 1924. Vsak, kdor je le količkaj bil sposoben, da je mogel presojati položaj, je moral videti, da bo tržiška usnjarska obrt in industrija v razmerah, v katerih je životarila, morala f>rej ali slej propasti. Kam bo šlo de-avstvo, ki je v usnjarski industriji zaposleno? To je bilo težko in moreče vprašanje ne samo za prizadete delavce, ampak tudi za — tržiškega župnika. Mlajši bi morda že dobili kako zaposlitev, a kdo bo sprejel stare in že skoraj onemogle delavce? Saj tovarne na novo sprejemajo le mlajše moči, starih, onemoglih pa se vsakdo brani. Med tržiški-mi usnjarskimi delavci so bili najboljši katoliški možje; če bi bili ti morali iz Tržiča za kruhom, bi bila to velika moralna škoda. Vse te okoliščine so bile take. da tržiški župnik ni mogel gledati brezbrižno, kako bodo prišli najboljši na cesto in se bodo morali razkropiti za kruhom v tujino... In še en važen motiv je bil. ki je nujno silil, da je treba nekaj v gospodar-sko-socialnem pogledu ustvariti. Tržiško krščansko misleče delavstvo se je zelo živahno gibalo, toda majkalo mu je moralne in gospodarske opore in ugleda. Naš slovenski malomeščan in tržan je pač po večini prepojen z liberalnimi predsodki in to neredko celo ljudje sicer krščanskega mišljenja. Meščanski obrtnik in preddelavec ali posestnik male mestne bajtice igra rad vlogo ..gospoda". Njemu se zdi silno imenitno, če se senči v družbi „gospode", če ga takozvani ..boljši krogi" sprejmejo milostno v svoj krog, pa naj bo \,,,vOi-';:. gospodarski ali politični... Delavec ne-manič nima pri teh ljudeh nobene veljave, pa naj bo še tako izobražen, pošten, značajen. delaven in zmožen. Ljudje majhnega obzorja kar zamaknjeni gledajo v mogočne vaške ali trške gospode, ki se znajo delati vplivne, imenitne, bogate, pa je pogosto pri njih vse prazno žep in glava. Tudi tržiškemu obrtništvu, ki je po ogromni večini zelo dobro in versko živeče, je mogočnost liberalnih prvakov zelo imponirala. Borbe krščansko mislečega delavstva niso umeli. Tako je nastal v Tržiču čuden položaj, da so se zastopniki krščansko mislečega obrtništva ločili od krščansko socialnega delavstva in se združili z liberalnim meščanstvom. In tako so v občinskem odboru v Tržiču po peščici krščjinsko socialnih delavskih zastopnikov udrihali liberalni zustopniki. obrtniki in socialistični ..delavski" zastopniki. Tak je bil položaj v Tržiču po smrti pokojnega /upnika Potokarja. Liberalno buržujski duh je v veliki meri zastrupil tudi našega delavca. Med slovenskim delavstvom niso bili redki 'lučaji, da je kak socialističen delavec napredoval do nadzornika, preddelavca in celo mojstra, pa je postal „gospod" in se čutil blaženega, če se je smel senčiti v milosti gospode. To človeško in še posebno slovensko slabost so pač vedno in povsod znali nekateri podjetniki izkoristiti. Razni socialistični delavski voditelji kar čez noč postanejo preddelavci, mojstri, gospodje" in so na eni strani voditelji in zaupniki delavstva, na drugi pa zaupniki — kapitalista. No, to je v Evropi nekaj vsakdanjega, da so veliki socialistični generali postali milijonarji, njih krajevni zastopniki pa mojstri, in oboji so z odprtimi jadri pripluli v liberalno kapitalistične vrste in s pristno kapitalističnimi zastopniki nato udrihali po „kierikalnih" delavcih. V vsej zgodovini delavskega gibanja se opazuje ta čuden pojav, da so kapitalisti, celo oni katoliškega mišljenja, zelo radi koketirali s socialisti, katoliške delavske organizacije: pa so jim bile zelo neprijetne. Nekoč še v Avstriji je vprašal nekdo nekega kapitalista, kako je to, da podpira socialistične organizacije, ne pa krščansko socialnih. Pa se je mož nasmehnil in odgovoril: „Nam so vedno ljubše one organizacije, kjer upamo več doseči..." Nočem pač nikomur v Tržiču osebno kaj očitati, hočem le pojasniti, da je bil pač ta buržujsko liberalni duh med meščanstvom in tudi socialističnim delavstvom vzrok, da je vse udrihalo po krščansko orientiranih delavcih, da so se socialisti politično družili s kapitalisti in obrtniki proti svojim delavskim tovarišem! Voditelji krščansko usmerjenega delavstva v Tržiču so po svoji izobrazbi, po svoji značajnosti in svojem nastopu presegali marsikaterega „gospoda" s „plača", ki je kdaj morda obiskoval gimnazijo ali celo univerzo, toda veljave to delavstvo ni imelo pri večini prebivalstva skoraj nobene. In temu brihtnemu, poštenemu, zna-čajnemu in idealnemu delavstvu je bilo treba dati moralne in gospodarske opore, pripomoči mu do ugleda in mu dati priliko, da pokaže, kaj zna in da more tudi bolje voditi gospodarstvo in javne socialne ustanove, kakor visoka „gospo-da". ki je z viška gledala nanje. In to je bil tudi eden glavnih vzrokov, da se je ustanovila zadruga „Runo". kjer so delavci pokazali in dokazali, da po svojem intelektu, po svojih gospochirskih zmožnosti visoko nadkril ju jejo one, ki so se nad njimi kdaj povzdigovali, ki so jih kdaj omalovaževali... Bogate hiše. stara in močno fundirana industrija, trdne obrtne hiše — vse se je v povojnih krizah zrušilo kakor stare papirnate škat-1 je, delavci so pa v najtežjih časih iz nič ustvarili novo industrijo, pokupili stare in častitljive tovarne in delavnice in iz podrt in je zraslo novo življenje, ki daje kruha, zaslombe in ponosa mnogim delavskim in obrtniškim družinam. In med tem časom so po zgledu Rune nastajale nove usnjarske industrije; marsikdo je mislil, da je pač to lahek posel, če zmorejo to delavci brez kapitala in brez izobrazbe, bomo tudi mi. Pa so rasla konkurenčna podjetja, a vsa so po kratki dobi skrahirala. ..Buno" pa je rasla, se razvijala in krepila v močno podjetje, ki danes uživa ugled že po vsej državi in tudi preko njenih mej, tako da tudi stari in ugledni Mallvjevi firmi ne dela sramote. In kadar pridem v Tržič, pa gledam to delo. ta napredek in vidim našega janeža z usnjarskim predpasnikom in zavihanimi rokavi hoditi po tovarni, pa se spomnim onih ironičnih besed: .,Kaj bo Zonček storil ... ". ki sem jih slišal v le- tu 1924, ko sta Majeršič in Kogoj letala okrog in začela prirejati staro usnjarsko delavnico tam na voglu! Tisti časi in današnji! Kako preprosta in beraška je bila prva delavnica! Po desetih letih pa velika, moderna tovarna, ki bi lahko zaposlila, če bi ne bilo krize, do 200 delavcev! Škota j bi ne mogel verjeti, da je res tako. Tržiška „Runo" je sijajen dokaz, da krščanska socialna načela niso samo na papirju! „Runo" je mogočen spomenik poštenega, velikega in vztrajnega krščanskega dela za dobrobit delavca. ■— „Runo" je pa tudi jasen dokaz, da more tudi pošteno in zavedno delavstvo enakovredno sodelovati z izobraženimi gospodarskimi krogi in da jih lahko celo nadkriljuje. „Runo" v Tržiču bi morala biti vsakemu zavednemu delavcu v ponos, ker priča, da tudi delavec nekaj zmore, če se mu nudi prilika za samostojno ude jstvo vanje. In danes, ko se marksistični socializem in komunizem tako silno borita za delavske duše v slovenskem narodu, ie po mojih mislih prav, če ob tej priliki pribijemo, da je marksizem bil v slovenskem narodu v teku petdesetletnega dela popolnoma jalov, da ni mogel ustvariti ne enega podjetja v korist delavstva, da bi osamosvojil vsaj svoje liudi; v težkih gospodarskih krizah in delavskih borbah ni niti enkrat ustvaril kaj pozitivnega za delavstvo. Pa ni samo tržiški zgled, ki jasno priča* o živptvorni krščansko socialni misli. Poglejte v Kropo! Tam je bilo žebljar-sko delavstvo na tem, da propade in se mora izseliti. Kdo ga je rešil? Ali so socialisti žrtvovali le eno paro za njega? Krščansko zadružništvo je kroparske-mu kakor tržiškemu delavcu kreditiralo milijone in jih riskiralo za to, da reši delavca. Krščansko misleči socialni delavci so zavihali rokave in žrtvovali čas in denar in stavili na kocko vse svoje premoženje, da rešijo obstoj delavskega sloja. Kje in kdaj so socialistični milijonarji žrtvovali kako paro za delavca? Tržiška Runo naj bi bila pa tudi svetel zgled slovenski javnosti — našemu kmetu in slovenskemu obtrniku, da mu v težkih dneh krize ni treba obupavati. Treba se je družiti v močno stanovsko organizacijo, ki naj jo pač vodijo zmožni, nesebični, krščansko misleči ljudje, ki bodo delali za splošen dobrobit. Naše čevljarstvo na Gorenjskem je popolnoma na tleh! Tuja konkurenca ga je ubila. Ob porodu Rune smo pridigovali tržiškim čevljarskim mojstrom, kaj bo Erišlo; napravili so se tudi poskusi, da i jih organizirali, pa žal takrat ni bilo dovolj umevanja. Morali so v bridko šolo propadanja. Mislim pa, da je Runo pokazala vsem pot, po kateri morajo hoditi: z združenimi močmi, z idealnim in požrtvovalnim delom je mogoče še rešiti tudi propadlo čevljarsko industrijo in morda se bo prav okrog tržiške Rune zbral oni krog, ki bo prinesel re-šenje našim čevljarjem. In končno naj zapišem še eno in poglavitno misel! Še malokje sem v življenju tako jasno in živo gledal pred seboj božji blagoslov, kakor pri nastopu in razvoju tržiške Rune! Bog je zidal to podjetje, božji blagoslov je rosil na njo in dal šibkim in majhnim moč, modrost in zmožnost, da so vodili, vzdržali in prodrli. Na praznik Brezmadežne se je porodila ta zadruga. Z blagoslovom, sv; mašo in molitvijo se je pričelo delo. Na praznik Brezmadežne se je preselilo podjetje v lastno prenovljeno veliko Mallyjevo tovarno, ki je posvečena Njej in presvetemu Srcu Gospodovemu. Naše delavstvo ni samo delalo, ampak tudi molilo, in Bog je rosil svoj blagoslov! In ko obhajamo desetletnico tega delavskega doma, te krušne matere mno- Stran 4 • GORENJEC« Štev 7 gih delavskih družin, moramo pač priznati, da je Bog podpiral večkrat na čudovit način to delo in zato: Bodi zahva-lien, Oče naš, ki si v nebesih, ki nam daješ naš vsakdanji kruh! Naj bo desetletnica Rune pred vsem velik Te De-um laudamus! -- Janez Mujeršič: Runo in njeno delo Dne 8. decembra 1924 je bil sestavljen prvi zapisnik Usnjarske in čevljarske zadruge ..Runo" V Tržiču. To je bil rojstni dan zadruge. Bilo je treba precej časa pripravljati pot temu dogodku. Nevede se je pripravljala ta pot morda že leta in celo desetletja nazaj, Zakaj in kako, hočem odgovoriti v uvodu. Ako bi nam božja previdnost ne poslala socialnega papeža Leona XIII., ki je izdal znano okrožnico Rerum novarum, na podlagi katere se je začelo krščansko socialno gibanje za blagor najširših mas ljudi, človeštva, za olajšanje gorja in trpljenja najbolj bednih in zatiranih, bi najbrž, naše zadruge ne bilo. V letih od 1894 dalje so se začeli zbirati naši delavci in ustanovili so leta 1897 Katoliško slovensko izobraževalno društvo sv. Jožefa. Dogodki so se vrstili drug za drugim. Čim večji razmah je zavzemalo katoliško gibanje med Slovenci, tem bolj globoko je poseglo tudi v življenje Trži-čanov. Skoraj ne smemo podcenjevati ob tej priliki tudi narodnostnega boja, ki se je pri nas razvijal nekako vzporedno s katoliškim. Tisti, ki so se šteli za ..boljše" ljudi, so se prištevali Nemcem, in tiste čase, do konca svetovne vojne, je nemčurstvo cvetelo v Tržiču. Bil pa je ie zadan takorekoč smrtni udarec nemčurstvu l občinskimi volitvami leta 1912, ko je prodrla slovenska lista in je bil izvoljen prvi slovenski župan v Tržiču g. Franc Ahačič, mož odločno katoliškega mišljenja. V tisti dobi je bil narodnostni boj — boj ponižanih in razžaljenih, zaradi česar je imel tudi nekak socialni značaj. Združevanje katoliško mislečih je imelo nalogo boriti se v trojni smeri: 1. Za svoja verska načela proti socialistom v tovarnah, ki so na gnusne načine blatili vse, kar je bilo svetega katoliško mislečim. Enako se je votli I boj proti liberalnim mogotcem, ki so udarjali na iste strune svobodomiselstva. 2. Za narodne pravice, ker se je med našim delavstvom močno gojila slovenska narodna zavest. Boj se je vodil proti takratnemu ..Sehitl-vereinu" in proti nadoblasti nekaterih nemških gospodov, ki so bili tovarnarji, uradniki, mojstri v raznih tovarnah itd. Ti ljudje so našega delavca vedno zapostavljali. Bilo pa je tudi nekaj delavstva, ki je simpatiziralo z nem-štvom. posebno med socialisti je bilo dosti takih. 5. Za zboljšanje socialnih razmer. Ta vrste boj je bil pa zelo šibak v dobi pred svetovno vojno. Splošne razmere v Tržiču so bile precej ugodne. Nekateri so od svojih plač še celo nekaj prihranili, si postavili svoje domove in so se na ta način počutili srečne ter niso čutili posebne potrebe za zboljšanje lastnega socialnega položaja. Drugi pa. ki so se tolažili z alkoholom, pa itak niso bili sposobni za resno socialno borbo. Zaradi tega je stala tudi večina delavstva izven vsakega društvenega življenja. Da se pa more posamezni delavec uveljaviti, je bila in je še danes možnost le v tem, da se druži s sebi enakimi. Na ta način nastane organizirana moč, po kateri tudi šibkejši lahko pride na svoj račun. V že prej omenjenem društvu sv. Jožefa so se sestajali naši delavci in obrtniki, se pomenkovali in zabavali ter imeli prireditve in poslušali predavanja. Iz vsega tega se je razvila misel, da bi se osvobodili oderuških trgovcev, in ustanovili so prvi konzum, s pomočjo katerega so si člani oskrbeli svoje življenjske potrebščine. Toda bili so na vodilnih mestih novinci, ki niso cele stvari jemali dovolj resno in niso videli posledic svoje luhkomišlje-nosti. zato je prišlo do tega, da je moral I. 1908 konzum likvidirati v veliko veselje liberalnih trgovcev, celemu katoliškemu pokretu pa v veliko škodo. Vendar ta preizkušnja ni pomenila za \ se slabo. Oni katoliški krogi, ki so že zaupali na svojo življenjsko moč, so vedno ponos no razmišljali o napakah, ki so se godile in ki so prinesle polom prve delavske konzumne zadruge v Tržiču. Proti koncu svetovne vojne, letu 1917 se je spet odprla prodajalna konzuma kot podružnica Prvega delavskega konzumnega društva v Ljubljani. Med vojno je usnjarska in čevljarska industrija in obrt dobro uspevala. Kmalu po prevratu se je ustanovila Čevljursku in gospodarska zadruga, katere ("lani so bili pred vsem čevljarski mojstri. Zadruga je delala zelo dobro. Do gotove meje je hitro napredovala. Nučel-slvo in nadzorstvo pa ni bilo kos svoji nalogi in je napravilo mnogo napak, med člane se je vneslo nc/uupunjc, proti uslužbencem in delavstvu seje pričela postopati bolj trdo. /urudi česar tam delavstvu ni bilo pričakovali kaj trajno dobregu. Pri ustanovitvi te /radruge je pomagal s svojim nasvetom pok. g. /upnik Jožef Potokar, ki je umrl junija 1922 leta. Njegov naslednik čg. Matija Škerbec jr nekaj časa od strani motril celoten položuj v Tržiču. Razmere v zadrugi mu niso bile všeč. Mislil je, kako priti do vpliva v zadrugi in jo ozdraviti nezdravih razmer. Pa ni šlo. Tako se je porodila misel ustanoviti Usnjarsko in čevljarsko zadrugo. Ustanovitev zadrugo „Runo" >Nekako spomladi leta 1924 smo prvič vprašali Riharda Mallvja, če je pripravljen dati v najem del svoje delavnice. Pa se nismo mogli sporazumeti. Stvar je zaostala. Oktobra 1924 je pa Rihard Mallv umrl. S to smrtjo je stvar oživela. Takoj smo stopili v stik z vdovo go. Antonijo Mallv, posredoval je nekoliko tudi kot bližnji sorodnik g. dr. Kozina Ahačič, ter se dogovarjali o zakupu usnjarske delavnice. Obenem smo pa osnovali zadrugo. Posvetovanj je bilo nešteto. Sklicali smo sestanek onih, za katere je bilo upati, da bodo pristopili k novi zadrugi. Razmišljali smo. kako priti do potrebnega kapitala, kako naj bi se pričelo z delom itd. Sklep je bil: določiti tako visoke deleže, da se bo ob razmeroma malem številu članstva zbrala tako velika vsota, da se bo moglo pričeti za silo obratovati. Vendar naj ne bodo deleži previsoki, tla se delavcem omogoči članstvo. Zato se je določilo, naj delež znaša Din 1000.— s štirikratno garancijo, katero pristo-pivši člani takoj vplačajo z deležem vred. Sejni zapisnik z dne 2. januarja nam našteva 25 sprejetih članov, ki pa niso vsi vplačali takoj deležev. Takoj jih je vplačalo samo 14, kar je zneslo 70.000 Din. S to vsoto si je z.ndruga kupila novo partijo surovih kož. Nabavila si je tudi potrebno orodje, sredstva za strojenje, apno, razne neobhodno potrebne kemikalije in popravila se je delavnica. Polagoma so vplačevali tudi drugi že sprejeti in na novo pristopivši člani svoje deleže. S tem se je krepila finančna podlaga zadruge. Že takoj ob začetku januarja smo zaprosili za 150.000 Din kredita pri Hranilnici in posojilnici v Tržiču. Načelstvo hranilnice je dovolilo zaprošeni kredit in zadruga je na ta način razpolagala z vsoto 250.000 Din obratnega kapitala. Tako se je lahko že kupila druga partija surovih kož. Kmalu po ustanovitvi, to je 22. januarja 1925, sejni zapisnik že pove, da se uvede trgovina z usnjem, katerega doma predvidoma ne bo mogoče izdelovati. Dne 25. januarja je bilo že sklenjeno, da se prevzame večja količina raznega usnja. Tako je bila poklicana v življenje tudi trgovina. Trgovina, popravljanje delavnic in stremljenje za tem, (hi bi se čimprej pojavil zadružni izdelek na trgu in da bi prišlo čimprej do cirkulacije denarja, ki je bil vložen v podjetje, je povzročilo zelo veliko živahnost. Marljivost članov načelstva ni poznala meje. Slo se je za biti ali ne biti. Konkurenca je pritisnila, (ene usnju so v Tržiču padle takoj z nastopom Rune za 10—15 odstotkov. Ko pa je zadružni izdelek prišel na trg, so tudi temu padle takoj cene za dva dinarja pri kvadrat čevlju, kar je našo kalkulacijo potisnilo nazaj za 18 odstotkov. Čim večji je bil pritisk, tem več skrbi je bilo in mišice članov so se še bolj napele. Prišlo je do vrhunca. Posamezna konkurenčna podjetja so začela zapirati svoje obrate drugo za drugim. Bivša čevljursko-gospodurska zadruga, Tovus, Reitharek in naposled je prišla na vrsto tudi tovarna K. B. Mallv. Z.adruga Runo je p;i ostala in pokazalo se je. da ima zdravo podlago in dobro izvežbano vodstvo. V Zadruga v socialnem pomenu .Kmalu potem, ko je prišel v Tržič za župnika čg. Škerbec, nam je rekel: ..Treba je. da se gospodarsko postavite na lastne noge." Tukozvu-na visoka konjunktura v čevljariji in usnjarstvu je polagoma ponehavala. Neznanje in s tem tudi nesposobnost ljudi, ki so imeli v rokah usnjarska podjetja, je bilo znamenje, da se podjetja bližajo koncu in s tem bi bilo usnjarsko delavstvo brezposelno. To je delalo tudi skrbi g. župniku, ki je hotel to nesrečo na vsak način preprečiti. Zato je vedno snoval načrte, izpraševal ljudi usnjarske in čevljarske stroke, ali bi bilo to ali ono izpeljivo, dokler se mu ni nudila prilika, da se njegova zamisel uresniči. Kakor se je polagoma zbiral kapital, tako se je večalo število zaposlenih. Od početka je zadruga prevzela dva delavca od pok. ge. Mullv-jeve, to sta bila sedaj že pokojna Dečnian F'r. in Nupret Vincenc. Bila sta oba že v visoki stt«-rosti. Nato sta prišla iz bivše Čevljurske in gospodarske zadruge Kogoj Liane in Toma/in Lr. V februarju spet dva. I od Reitliareka. drugi od zadruge. Tako se je delavska družina polu-gotiui večala. Pravi pomen /a delavstvo, pred vsem za starejše, je pa zadruga pokazala, ko so začela posamezna usnjarska podjetja zapirati svoje delavnice. Stari usnjarski pomočniki, ki so veliko večino svojega življenja pustili v svojem poklicu, bi ostali brez zaslužka na cesti, ako ne bi bilo naše zadruge. Ko se je zaprla tovarna K,nI B. Mallv, so postali brezposelni možje, ki so delali pri t v ril k i po 50, 41) in tudi več let. Kam naj gre človek po tolikih letih? Ali ne bo upravičeno zuklical s hlapcem Jernejem: "Štirideset lei sem /veslo služil, sedaj s,, m, pa spodili i/ hiše in plavijo, da nimam vir pravice v liisi" Tem našim oranimi se je godilo tako. Naenkrat s,, bili postavljeni pred tovarniška vrata, kalna se /a njimi /uprla, in ni bilo izgleda, da lu v ilogledueiit času še mogli stopiti v poslopje katero | m je bilo Inku dra- go, ni katero je bilo navezano vse njihovo življenje, katero so smatrali takorekoč za del svoje lastnine. Te potrte ljudi je sprejela pod svojo streho zadruga ..Runo". Na ta način so prišli spet do kruha z zavestjo, da so preskrbljeni tudi na stara leta. V tem pogledu je zadruga izvršihi v polni meri svojo socialno dolžnost, česar niso mogli in ne morejo zanikati celo ljudje, ki zadrugi in zadružnemu vodstvu niso naklonjeni. Druga važna socialna stran zadruge je v tem. ker ni med člani skoraj nobene socialne razlike. V tovarni ni nobene razlike med delavstvom in vodstvom. Vse pridno in mirno dela od predsedniku do zudnje delavke. Nikogar ni, ki bi bil postavljen izključno za to, da pazi na delavstvo, in da bi zato, ker drugim ukazuje, siiin ne debil. Prav vsak nosi delovni predpasnik in ima od dela udeiane roke. Neštetokrat se dogodi, (hi potniki vprašujejo za šefa in se jim ta predstavi v delovni obleki, pa skoraj ne morejo verjeti, da imajo pred seboj pravega. Šele v pogovoru spoznajo resnico in navadno se dogodi, tla potnik odnese najlepši vtis. — Zadruga ima tudi svojega usnjarskega strokovnjaka, ki je dovršil 8 razredov gimnazije, govori in razume domala vse evropske jezike, dopisuje celo v francoske strokovne revije, pa tudi tu nosi delovno obleko in opravlja poleg umskega tudi ročno delo ter se obrača najmanj tako urno, kakor drugi ročni delavec. Kaj pa razlika v prejemkih? Nikdo nima kakšne tlirektorske plače. Predsednik prejema prav tako vsako soboto svoje plačilo, kakor vsak drug delavec. Le pisarniško osobje in zgoraj omenjeni strokovnjak prejemajo mesečno plačo, ker pač tako predpisuje naša socialna zakonodaja. Vendar med plačami ni bistvene razlike. Vse razmerje poteka nekam domače brez. socialnih razlik. Kljub temu pa vlada v tovarni vzorna disciplina in red. Včasih meti delavstvom tako razviti alkoholizem je prenehal popolnoma. Sploh, vsaka nemorainost je omejena, kolikor se pač du omejiti. Med delavstvom in tudi od posameznih se ne sliši sirove kletvine in umazanem govorjenja. To usnjarsko delavstvo, ki je bilo svoj čas na precej nizki stopnji, se danes zaveda svojega človeškega dostojanstva in je ponosno samo nase. Sodrugi-marksisti vseh strti j od skrajne levice do desničarske mešanice,ki ne ve več. ali spada med buržuazijo ali meti prolétariat, pridite se sem učit, kako je treba zboljšati delavski položaj, kako blažiti socialne razmere v človeški družbi, kako dvigati delavca in ga vzgajati za koristnega člana človeške družbe! In tudi zastopniki kapitalizma, današnjega družbenega reda. nuj se pridejo učit sem, če imajo še kuj smisla za ozdravljenje današnjih razmer in če jim ni že popolnoma zamrl vsak čut do sočloveka. Videli bodo, da je mogoč obstoj industrije, čeprav se človeka in njegovih moči ne izžiime do poslednje potne srage. Priznati je pač treba, da se nahaja tudi v vrstah zadružnega delavstva kuk nezudovoljnež — ali v splošnem mora priznati vsak. kar se tudi lahko dokaže, da so delavske razmere precej boljše, kakor v katerikoli drugi usnjarski tovarni. Zlate pravičnosti se menda na tem božjem svetu ne najde iu brez. pomanjkljivosti tudi zadruga ni. Stremi se pa nn celem zadružnem področju za čini pravičnejše odnošaje meti podjetjem in človekom. Vse iislužbenstvo, delavstvo in pisarniško osobje, je član zadruge. Ne samo teoretično, ampak tudi praktično in sicer po zadružnem zakonu. Nihče ne prejema tantijem, vsuk mora vse zaslužiti, kur prejme. Takozvano paraz.it-stvo je izključeno: velja načelo: ..Kdor ne tlela, naj tudi ne je." Delavstvo iz drugih obratov to vidi in želi imeti take delovne pogoje, kakor jih ima naše. Brezposelni prosijo vsak dan, a zadruga jih ne more sprejeti na delo pod svojo streho, ker prva dolžnost je, tla preživi te ljudi, kar jih je do sedaj, ker tudi zadruga čuti zelo občutno današnjo krizo, predvsem v pomanjkanju gotovine. Poleg delavstva ima pu zaslužek še marsikdo, ki ni naravnost pri zadrugi zaposlen ali včlanjen. Precejšnja vsota gVe vsako leto /a vo/nino, zii razna popravila itd., kar opravljajo ljudje izven zadruge. Nakupuje se apno, čreslo in drva od okoliških kmetov, ki imajo tudi koristi od zadruge. Tako se nudi ob 10 letnici 50 zaposlenim članom in še drugim primeren zaslužek, kur gotovo lajša današnje niizerno socialno-gospodursko stanje. Strokovna izpopolnitev ( )d začetku se je delalo in strojih) zelo enostavno. Sreča je bilu v tem, du odjemalci niso bili preveč izbirčni, /aradi česar se je izdelek še nekako spravil v denur. Odjemalci so pu žareli /alitcvaii čim bolj izpopolnjene izdelke. Konkurenca je nudila vsak dan kaj novega in treba je bilo Mi s časom naprej. Pomagali smo si, kakor sum s| pat' /nali in mogli. V začetku oktobru I92S je stopil v podjetje g. Mali Anton in je to breme v pretežni večini prevzel nase. Izdelek se je tako stalno boljšal, vendar mi sumi nismo bili iu Muli še nismo popolnoma /ado v <■ 11111 s svojim izdelkom. Vedno in vedno se raziskuje, kako m k|e je treba še /boljšali izdelek. Napredek v i/delku je bil od po, etku jako ole/kočen. Strojev ni bilo. delavnice za- nemai jene. /uradi česar s..... s, morali puma gilli. kakor suni vedeli iu /mili. \ se je šlo le /a silo. Pole;' lega moramo tudi pri/nuli. da je bila naša strokovna usnjarska i/ohru/hu /elo majhna. \ kroinoveni stroju smo bili popolno- ma novinci. Zurudi tega smo se držali največ le vegetabilnega strojenja. Manjše partije smo delali tudi s kromom. Pri izdelovanju nam je bilo zelo olajšano potem, ko smo dobili v najem delavnico pri Deu-u. S tem smo prišli do boljših strojev, tio urejene pogonske sile na električne motorje in tudi prostori so bili dosti bolj praktično urejeni, kur je vplivalo na boljšo in cenejšo izdelavo. Kratkomalo z izpopolnjevanjem celotnega podjetja se more beležiti tudi napredek v izboljšanju iz.ddke in danes lahko trdimo, da so :-delki Rune med najboljšimi t drža vi. Pridobivanje nepremičnin Od početka je imela zadruga vse svoje prostore le v najemu. 2e v letu 1925 meseca septembra, ko je prenehal Viljem Reitharek z us-njurijo pri Deu-u, smo prevzeli tudi te prostore v najem, ki smo jih potem imeli v najemu do meseca marca 1927. Tedaj smo pu kupili vse delavnice od Deu-u za vsoto 480.000 Din. Pričeli smo misliti, kako i/koristiti vodno moč nekdanje Ahačičeve fužine, ki je postala zadružna last. Med tem časom smo vzeli v najem od Alfonzu Mallvja takozvano Pollakovo delavnico. Odločili smo se /ii zgradbo vodne turbine, ki je bila tlo jeseni dograjena in drugo nedeljo meseca oktobru jo je blagoslovil čg. župnik Matija Škerbec v navzočnosti vsega delavstvu in drugih članov. 11. maja 1929 pu je bila sklenjena kupna pogodba z gg. Emilom in Alfonzom Mallv za stanovanjsko hišo "Novo Mantovo" za vsoto Din 200.000. S tem nakupom je pokazala zadruga voljo, tla hoče skrbeti tudi v stanovanjskem ozi-ru za svoje ljudi. 6. junija 1929 je bila sklenjena druga kupna pogodba z zgoraj omenjenima gospodoma za takozv. Pollakovo delavnico tudi zu vsoto Din 200.000. Tako je zadruga čimdalje bolj pridobivala trdna tla. S tem. ko je prišla do lastnih delavnic, je bilu rešenn skrbi, če le ne bi mogoče ta ali oni gospodar nn kak način odpovedal najemno pogodbo. Zadruga je zadobila proste roke, lahko so se prostori praktično preurejevuli in lažje je bilo kaj investirati, ker v to porabljeni denur ni bil zavržen. Povečalo se je veselje do tlela in korak za korakom je zadruga napredovala. Prišlo je poletje leta 1952. Ob neki ugodni priliki ponudi v nakup g. Lrich Gismann Mally-jevo tovarno, ki je bilu zaprta že otl leta 1926, za vsoto, ki se nam ni zdela prevelika. Začeli smo se zanimati in pogajati z. lastniki ter končno 27. avgustii istega leta sklenili kupno pogodbo /ii vsoto Din 775.000. Težko je bilo to, posebno ker je tako primatijkovalo gotovine. Vendar se je kupčija končno izpeljala s pomočjo Ljudske posojilnice v Ljubljani. S prevzemom tovarne so prišle nove skrbi, kako urediti poslopje, da bo postalo rentabilno in dii bo mogoče pričeti z delom, ker so bila poslopja močno ruiniruna. Treba je bilo urediti električno omrežje, urediti vodno silo. uredili tovarniški vodovod, centralno kurjavo itd. Dela s popravili je bilo več ko dovolj, a danes ob 10 letnici lahko rečemo: ..Hvala Bogu. urejeno je tovarniško poslopje vsaj tako. da izdelovanja ne ovira." Promet izdelkov v posameznih letih V Tržiču so se že od nekdaj izdelovale le ov-čine in koz i ne. \ bivši tovarni C. B. Mallv se je izdelovalo dolgo vrsto let 600 komadov tegu blaga dnevno. Seveda je bila pred svetovno vojno trgovina s tem izdelkom lažja. Pokojni Carl B. Mallv je imel svoja velika skladišča mi Dunaju, Budimpešti, Pragi in Lvvovvu. Ta mesta so bila nekaki centri, od koder se je izdelek razpečuval dalje. Ko je po svetovni vojni razpadla avstro-ogrska monarhija, se je tudi v tem pogledu mnogo spremenilo. Sicer je pn že med svetovno vojno nekako svobodna trgovini! z usnjem odpovedala. Vojaštvo je zaseglo vse usnjarske izdelke in so se skladišča v omenjenih mestih suma po sebi ukinila ter se po -vojni niso mogla več obnoviti. Radi tegu se je motili iskati nov trg v južnem delu nuše države. Precejšnji! množina se je pu proda lu «loma-čim čevljarjem. Izdelek se je lahko prodal, poleg ovčin so pu že med vojno upcljuvuli tudi druge izdelke gornjegu usnja. Runo je prvotno ■si roj i Li le ovčine in kozi ne. Kakšen je bil napredek in promet skozi 10 let, nam pokažejo sledeče številke: Let.! kupljeno produ no ovčin iu ko/.iu 1925 1 1.1 52 ki un. 5.569 kom. 1 920 51.282 kom. 21.995 kom. 1927 56.400 kom. 46.951 kom. I92S 58.055 kom. 60.564 kom. 1 929 79.769 kom. '5.446 kom. 1950 67.289 kom. 72.225 kom. 1 95 1 5 7.961 kom. 61.95H kom. 1 952 55.742 k o 111. 50.298 kom. 1 955 47.052 kom. 45.646 kom. 1 954 65.(>(r» ko h. 60.75H kom. /e takoj prvo let i nam pok iže. da je /udril- ga prijela resno /a delo. K ii p i lu je 1 1.1 52 kom., prodala je pii 5.569 1.....!.. kur | louieni ver kakor polov ici j iii Ulj pilili i il iIi k ikor kupljenih. \ /rok tej razliki je Mil la. da je bila to leto zelo huda koli k ii1 eni 1. Illll s o poldni neseci od aprila do seplem na tako slabi. • lil s e je prodalo ko- maj toliko domučeg a i/.ih Ika. la so se krili le koči i/dall i. Zii surov i m ni ircostulo nič. t'«' Stev. 7 -GORENJEC« Stran 5 Osobje tovarne „Runo" Luženje kož v tovarni „Runo" zadruga ne l)i bila imela na strani Hranilnice in posojilnice v Tržiču, bi bil obstoj močno ogrožen. Meseca septembra se je šele obrnilo na boljše, ko se je pričela sezona za kožuho-vino, katere smo imeli precej na skladišču pripravljene. S kožuliovino so se pa začeli bolj živahno prodajati tudi drugi izdelki. Zadruga se je s tem izmotala iz zadrege. Konkurenčni boj je bil tako hud, da je Alfonz Mallv sam nekoč izjavil, da je imel samo pri eni partiji škode 50.000 Din. Kakor je že spredaj omenjeno, so v splošnem cene padle tem izdelkom za 18 odstotkov. Zadruga je stala na stališču, da ne zniža cen izpod svoje kalkulacije, za kar je bila posledica, da se več kot 4 mesece ni skoraj prodalo. Vodstvo zadruge je bilo prepričano, da mora konkurenčni boj prenehati, kar se je tudi v resnici zgodilo in Runo je zmagala. V naslednjih letih do leta 1929 je bil spet velik skok naprej. Ta porast je treba pripisovati tudi temu, ker smo pričeli zlasti leta 192? in 1928 izdelovati večje množine usnja za površnike. Ta izdelek je dosegel svoj vrhunec tudi v letu 1929. Odjemalce za ta izdelek smo dobili največ v Slavoniji, Bački, Banatu in Vojvodini. Pozneje se je pa v spodnjih krajih pojavilo več konkurenčnih podjetij, kar se je pri nas začelo takoj čutiti. Poleg tega je pričela pritiskati čimdalje večja kriza in zadruga je bila prisiljena iskati novih potov, kako se obdržati na višini. Mesto drobnega usnja, ovčin in kozin, smo pričeli naslednja leta izdelovati tudi težje usnje, kakor svinjine za aktovke, boks-teletine, etne in barvane, goveje juh-us-nje za zimske športne čevlje, goveje usnje za sandale, konjine itd., kar je vsaj nekoliko nadomestilo padec v drobnem usnju. Leto 1934 nam kaže spet navzgor in zdi se. da smo že prebredli najhujše čase krize. Promet v trgovini Trgovina z usnjem, katerega nismo izdelovali doma, je napredovala hitreje, kakor pri blagu, doma izdelanem. Vzrok temu je spet v tem. ker je bil pri domačem izdelku tako hud konkurenčni boj. Takoj naslednje leto je ta promet nazadoval v primeri z domačim, vendar je promet napredoval do leta 1929. Potem pa v času krize spet tapidno pada. Kako je ta promet padel oziroma naraščal nesorazmerno z do« mučim izdelkom, naj služijo sledeči primeri. Kupljeni tuje izdelki: 1925 1926 1927 1928 1929 1930 1951 1952 1935 1954 S p Ijivo. se je Inda: Din Din Din Din Din Din Din Din Din Din 1.502.745 I .882.260 2,579.941 2,851.845 3,613.007 2.088.415 1,369.182 1,197.028 1,055.060 1.112.064 Kupljene surovine za domačo izdelavo: Din 1.112.565 Din 2.501.209 Din 4.121.520 Din 4,806.696 Din 6,471.697 Din 5.6S5.909 Din 3,089.077 Din 3,089.077 Din 3,272.257 Din 4,421.887 idcem cen in omejitvijo obrata je ruzuin-da je padel tudi denarni promet. Kako dvigal in padal, nam podaja naslednja tu- 1925 leto Din 8,808.076.25 1926 15.275.552. 1927 22.606.178. 1928 26,746.910. 1 929 54.069.957. 1 950 28,952.081. 1931 20.585.12?. 1932 16.585.075. 1933 I5.50S.265. 1 934 20.714.195. Spel vidimo pri denarnem prometu od ustanov ifve do lela 1929 hiter porast, nato pa rn-piduo pudunje. \ letu 1954 se je promet spel dvignil nasproti letu 1955 /a 33.6 odstotka, te do podrobnosti premislimo vse številke, do sedaj navedene, imamo /uvest, da zudrugu sloji na /elo solidni podlagi. (lospodurskn kriza jo je potisnila na v/dol, a vendar se je obdržala pri soeMist duha iu iskalo se je polov, kako prepre- čiti pot navzdol, kako se obvarovati pogina. Posrečilo se je zadrugi najti pot in to se je pokazalo leta 1954. Oe bi vodstvo zadruge ne ohranilo mirne krvi. bi bil polom neizbežen. Tako je pa, hvala Bogu. zadruga prišla spet na zeleno vejo. V svoji delavnici je pokazala dober korak naprej, če tudi pri manjšem zusluž-ku. Kredit Da je Runo zmogla ta obrat, je morala dobiti posojilo tako za nakup nepremičnin, kakor tudi za obratni kapital. Naša zadruga je vse to zmogla, ker ji je šla na roko domača tržiška Hranilnica in posojilnica in Ljudska posojilnica v Ljubljani, deloma tudi Prometna banka v Ljubljani. Največ dolga smo imeli leta 1951, ko je sredi leta dosegel višino okrog 3 milijone Din, to pa predvsem radi velikih zalog, ki jih je takrat imela zadruga. V splošni krizi smo zaloge zmanjšali, zaradi česar smo mogli vrniti precej dolga in smo tudi dobili potrebno gotovino za obrat. Plače delavstva in nameščenstva Ozrimo se še enkrat na socialno stran zadruge. Že v enem prejšnjih poglavij so bile socialne razmere v splošnem opisane, vendar naj se to pokaže še v bilančnih številkah. Delavstvo in nameščensivo je prejelo vsako leto sledeče plače: 1925 leta Din 148.398.23 1926 298.187.15 1927 415.474.92 I92H 619.459.56 1929 680.785.S2 1950 666.997.25 1951 596.252.67 1 952 592.918.77 195", 647.012.49 1 954 651.750.53 Kuj naj posnamemo iz teh številk? Prva leta so šle številke hitro navzgor. Mesec /a me-e em se je dvigal. Največ se je dvignila ta postavka I. 1927. Dvignilo se je kar za 215.285.- ali v procentih 72.2. Nuj višjo tečko je pu tudi doseglo leto 1929, kur je razumljivo v primeri s prometom iu s številom izdelanega blaga. Od te najvišje točke je polagoma padala ta postavka, vendar ne v sorazmerju s padcem izdelkov. Če primerjamo padec izdelkov s padcem izdanih plač. vidimo, veliko razliko in vsakdo mora priznati, da je tudi v tem primeru zadruga vršila popolno svojo socialno dolžnost. Kakor že od početka. tako se drži skozi vso dobo načelo, da je zadruga ustanovljena /a človeka, da mu pomaga, in v navedenih številkah se to prav nazorno pokaže. V dobi krize se plače niso znižale, kakor v drugih usnjarskih podjetjih, čeprav so padale cene tako sirovinatn kakor izdelkom. Kakršne plače so bile pri najboljši konjunkturi, take so se tudi ohranile v krizi. Od začetka se je sprejelo načelo, da naj dobi vsak tuko plačo, kakršno je imel v prejšnji službi, radi česar imajo nekateri boljše plače in teh je precejšen odstotek. Od 47 delavcev imu od ure po 5—4 Din 6 delavcev, 12 delavcev po 4—5 Din, II delavcev 5—6 Din, 19 delavcev pu od 6—6.75 Din. Številke z boljšimi plačami so precej večje od onih z nižjimi plačami. Manjše plače imujo V. tisti, ki so pozneje prišli k zadrugi, in pu oni, ki so se pri zadrugi izučili, kajti podjetje ne more v krizi zviševati plač, kukor se ne more odločiti za korak, da bi se plače boljše plačanim redueirule. Postavka plač v letu 1955 je znatno narasla zaradi popravil in vzdrževanju kupljene tovarne. Tako je na kratko orisano desetletno delo naše zadruge „Runo". Vsak nepristranski opazovalec mora priznati, da je v desetih letih izvršila veliko gospodarsko in socialno delo. Dajatve državi Pri zadrugi ..Runo" je prišla tudi država na svoj račun, čeprav nekateri zadrugi očitajo, češ, da ne plačuje davkov. Poglejmo! 1925 1926 1927 1928 1928 1950 t<)29 1951 1950 195J | zjutraj, združena /. ravno lako obveznim darovanjem za vse člane Darovanje je bilo za tistega g. kaplana, ki je bral mašo. \eliki križ z Stran 6 • GORENJEC Štev. 7 razpelom na pokopališču je postavila bratovščina usnjarjev in tudi skrbelu dolgo vrsto let za luč pri tem križu. Od pomočnikov je bil določen za oskrbovanje luči Balosarjev Francelj, star usnjarski pomočnik. S takimi verskimi običaji, ki so tu le nekateri omenjeni, je bito prepleteno vse delo v teh bratovščinah. Skrbelo se je za obolele člane, predvsem pa so našli podporo potujoči usnjarski pomočniki, za katere je bilo že kar po pravilih določeno, koliko dobi darila (Schenk). Obenem se je tudi skrbelo za prenočišča potujočim pomočnikom: prenočišče se je imenovalo „Herrberk". Ako je prišel pomočnik na soboto ali nedeljo, je Iirejel od upravitelja dvojno darilo, lah-i.o je pa tudi ostal čez nedeljo ali praznik v Tržiču in je dobil za tisti dan tudi oskrbo. Mnogokrat so pa člani med seboj napravili zbirko za kakega poznanega pomočnika. Brez zlorabe dobrodelnosti pti tudi tisti časi niso minili. Z razpadom stanovskih bratovščin je vse to minilo. Polagoma je pričel pronicati duh modernizma. Minili so lepi časi idealnega tovarištva in zagospodči-ril je seveda od zgoraj navzdol duh sirovega materializina. Stopile so na plan strokovne organizacije. Človeška družba, zlasti nekdanji obrtni stan se je raz-klal na dva nasprotna polja. Na eni strani objestni mojstri, na drugi strani izkoriščani pomočniki in vajenci, ki so bili samo na papirju še pomočniki in so bili pahnjeni v takozvani proletariat. Stanovska zavest je bledela in še vedno bledi, popolnoma pa še ni zamrla. Biti ie morala jako močno utrjena v srcih ljudi takratnih časov, ker od takrat že hodi drugi rod proti večnosti in prihaja na dan že tretji rod. ali tuja generacija, pa ta stanovska zavest še vedno brli v naših srcih. Ze v precej razruvanih stanovskih razmerah se je med usnjarskimi pomočniki pojavila želja po skupnosti. Leta 1°()7 so si ustanovili Podporno društvo usnjarskih pomočnikov. Namen društva je bil gojiti tovarištvo in v potrebi podpirati svoje člane. Toda kmalu so se pojavila nesoglasja in društvo se ie že v letih pred vojno razšlo. V začetku svojega obstoja je imelo to društvo svoje prostore pri ., loncu", kjer se nahaja sedaj socialistični konzum. Zadnja leta pa je društvo preneslo svoj sedež k „Basteljnu". to je gostilna Perne. V tej nostilni je ostal usnjarski grb še potem, o se je društvo razšlo. Z zadrugo Runo pa se je spet poživila zavest tovarištva med usnjarji, ki so se spomnili na svoj grb. Med tem časom je društvo sv. Jožefa prevzelo v najem gostilno pri Perkotu. Ob neki priliki se je grb slovesno prenesel v to društveno gostilno, v katero so radi zahajali ne samo naši usnjarji, ampak tudi drugi ljudje. Ko društvo ni imelo več gostilne v najemu, je imel grb spravljen eden izmed starejših usnjarjev, od katerega ga sedaj prevzema v svoje varstvo zadruga Runo. Z zadrugo Runo stopa na dan čisto nova gospodarska organizacija, ki nudi streho in kruha usnjarskemu delavstvu. Starega tovarištva v obliki bratovščin pač ne nudi v taki obliki, kakor je bilo. ker se gibljemo v čisto novih razmerah, v katerih se ruši kapitalistični družabni red. Runo naj bo luč, kako in na kakšnih načelih se mora graditi bodoči gospodarski red. ako se svet hoče obvarovati propada v morju krvi revolucije izmučenih mas človeštva. Zdravniki človeške družbe, pridite se sem učit. da spoznate socialno delo. katero je pople-meniteno z globokim verskim čuvstvom in da ie edino na visoki moralni podlagi človeške družbe mogoče združiti komunizem z zasebno lastnino. V zadrugi je vse naše in to diši po komunizmu. Prejema pa vsak svoje plačilo in to je zasebna last. Prepričani smo. da je samo na ta način mogoč izhod iz kaosa, v katerem tiči danes svetovno gospodarstvo., M. Š.: Naši zadrugarji .Neki vojskovodja je rekel, da je za vsako vojsko treba trojnega: prvič de dar j a, drugič denarja in tretjič spet denarja. Morda to velja res za vojsko, ker z zlatom se dobe vojaki, orožje iu zavezniki. Pri socialnih in gospodarskih ustanovah pa ta izrek gotovo ne velja. Tudi tu je treba treh reči in to so: prvič poštenih, nesebičnih in zmožnih ljudi, drugič poštenih, nesebičnih in zmožnih ljudi in tretjič spet poštenih, nesebičnih in zmožnih ljudi. Kolikor se spominjam, sva o zudevi najprej govorila o ustanovitvi usnjar- ske in čevljar, zadruge z Janezom Ma-jeršičein, ki je bil takrat zaposlen pri tvrilki Reitharek. V svojem življenju sem srečal še malo tako globokovernih, idealnih, požrtvovalnih in za vse dobro vnetih duš, kakor je predsednik Majer-šič. Sicer se bo gotovo hudoval, ko ga tako osebno popisujem, pa saj ni to radi njega, ampak radi stvari same. O njem sem dobil prepričanje, da bi mu lahko izročil milijarde, pa bi bil brez skrbi za nje. In ko bi ne bilo tega idealizma, požrtvovalnosti in vnetosti za vse dobro, ki sem jo opazoval pri ..Žončku", pa bi ne biio nikdar usnjarske in čevljarske zadruge ..Runo" v Tržiču. Majeršič pa ni bil samo res izkristalizirati katoliški značaj, anipak sem pri njem moral občudovati veliko izobrazbo, ki si jo je pridobil čisto sam, ko je mnogo čital in je posebno dobro poznal vso socialno literaturo. Tudi v svoji usnjarski stroki ni ostal samo pri znanju, ki ga je potreboval kot delavec, anipak ie vedno iskal večje strokovne izobrazbe. — Takoj je v zadevo posvetil tudi Franca Kogoja, ki je bil takrat uslužben pri Gospodarski in čevljarski zadrugi pri Peharcu. Tudi pri njem sem opazil veliko socialno izobrazbo, velik idealizem, močno voljo do ustvarjanja, ko-rajžo in vztrajnost. S tema dvema smo se pogosto razgo-varjali o žalostnem stanju tržiške usnjarske industrije, o nevarnosti, da bodo kmalu vsi delavci na cesti, in o sredstvih, kako priti do lastnega podjetja, kjer bi bili delavci sami svoji gospodarji. Nekoč prihitita vsa vesela v župnišče z novico, da bi se morda dobili za to potrebni lokali pri Mallvju na oglu. Prva pogajanja niso rodila uspeha. Po smrti Rinarda Mallvja pa se je odprla možnost, da se dobe v najem skromni in zanemarjeni lokali njegovih opuščenih usnjarskih delavnic. Lokali so bili tu. Majeršič in Kogoj vsa navclušenu! Sedaj je pa nastalo resno vprušunje strokovnega vodstva. Kogoj in Majeršič sta bila pač navadna delavca, na njune kalkulacije se še ni bilo mogoče zanesti, treba je bilo poiskati strokovno moč, ki bi vodila pisarno in trgovino. Takoj sta pričela govoriti o gospodični Marici, ki je bila voditeljica pisarne Gospodarske zadruge pri Pehar-ČU. ki je pa takrat že hirala in umirala. Gospodično Marico Kocijančič so vsi delavci imenovali „nušo gospodično". Bila je še mludo dekle, a si je znala s svojim nastopom pridobiti spoštovanje pri delavcih. Bil sem že dve leti v Tržiču, pa še nisem vedel, katera je ta gospodična". Ko mi jo Mfiieršič in Kogoj opišetu, sem šele spoznal, da je to tista gospodična, ki sem jo včasih srečal v „gasi", ko je šla z odločnim korakom v pisarno in se ni ozrla ne na levo ne na desno, pravi tip preudarne in odločne ženske. „Ta bo prava! Pokličite jo!" In pride skromno in distingvirano nekoč v zupno pisarno. Kogoj jo je že informiral o naših načrtih. ..Gospodična, ali bi mogli napraviti točno kalkulacijo, ki bi gotovo držala za obrat, ki bi ga ustanovili." ..Sigurno, popolnoma točno kalkulacijo vam lahko napravim", mi odgovori. ..Prosim vas. gospodična, napravite za tak obrat, kakor ga hočemo ustvariti, točno kalkulacijo, pa jo v najkrajšem času prinesite in se potem odločimo. Ali bi bili pripravljeni vstopiti v novo zadrugo kol voditeljica pisarne in trgovine?" »Zakaj ne", je odgovorila. ..vidim, da je resna stvar in da so pošteni ljudje pri vsej akciji." Čez dan ali dva mi prinese kalkulacijo. I a je dobro kazala. ..Ali garantirale, da bo ta kalkulacija d ržalu ?' ..('isto lahko v iirn zagotovim, gospod župnik, da bo kalkulacija v teh razmerah pravilna." I o zagotovilo je bilo odločilno, listi irenotek je bila nova zadruga dejstvo. Razvoj je pokazal, da je naša ..gospodična" do pičice točno kalkulirala. Delo in razvoj zadruge Runo je kasneje sijajno dokazalo, da so imeli delavci popolnoma prav. da so ..naši gospodični" lako zaupali. Kukor mati je ..naša gospodična" spremljala vse vesele in žalostne dni naše zadruge s skrbjo, vestnostjo, ljubeznijo in požrtvovalnostjo. Rila je dolgo sama v pisarni in vodila vse knjigovodstvo iu trgovino. Ko so Tržičani hodili zvečer po ..placu" sem in tja. je ona sedela pogosto pozno v noč in delala iu delala, da je bilo vse v pisarni v najlepšem redu. Milijoni in milijoni so šli skozi njene roke. a pohlep po denarju, ona prokletu lakota po zlatu, kakor jo imenujejo Rimljani, ni nikdar okužila njene duše. Ko smo podpisovali menice za stoti-soče in milijone, me je včasih kar zazeblo: kaj bi bilo, če bi prišlo do kakega krolui... Pa sem gledal to trojico, kako se trudi, gara. dela, trpi in idealno misli, pa sem bil miren... Tem jih lahko zaupamo. Pa smo jim zaupali talente, ki jih niso zakopali ne zapravili, ampak z njimi trgovali, kakor svetopisemski zvesti hlapec... Ko so iz drugih podjetij hodili naku-povat surove kože. so dobivali nakupo-valci lepe provizije. Ko je dobil kateri izmed naših običajno provizijo, jo je prinesel nedotaknjeno v zadružno blagajno. — In ko srno kasneje sprejemali mojstre, poslovodje in delavce v službo, srno se pri vsakem vprašali: ali je mož veren, zvest, delaven, požrtvovalen? Le take smo iskali. Jn je prišel iz čevljarske zadruge stari moj ter Zupec Jožef, od Reithareka naš delovodja Janez Golma-jer, od Mallvja stari oče usnjarjev poslovodja Mali Jurij, častitljiva starina, in končno njegov sin Tonče Mali, ki je po maturi pustil bukve in šel za delavca usnjarja in se izvežbal v svoji stroki in postal naš delovodja. Sami možje značajni. delavni, vestni, poštenjaki, ki so pomagali, da je zadruga Runo rasla, se krepila in utrdila. Ko bi ne bilo teh in takih oseb, bi ne bilo usnjarske in čevljarske zadruge Runo v Tržiču. Ime zadruge Ko je bilo gotovo, da se ustanovi v Tržiču nova zadruga, je nastalo vprašanje, kako ime naj dobi. Po dolgem premišljanju smo se odločili za .,Runo". Kaj to pomeni? Morda marsikdo tega ne ve, da je to pristno slovensko ime. Runo pomeni kožo ovce oziroma ovna. Ker se je prvotno pečala zadruga le s strojenjem ovčjih in kozjih kož, je bilo to ime kakor nalašč, ker je v bistvu povedalo, s čim se zadruga peča. Morda ste žetkdaj brali staro grško pravljico o zlatem runu? Pri Argonav-tih, ki so šli iskat zlato runo in so na svojem potu prišli skozi naše kraje. — Otroka kralja Atamasa sta imela zlalo kožo ovna. zlato runo. Pri begu čez Tle-lespont, današnje Dardanele. je Tlela utonila, brat Friksos pa je prišel v Kol-hido in obesil na hrast zlato runo. Tam je to zlato kožo čuval velik zmaj. Jason je šel s svojimi tovariši v Kolhido, da odnese zlato runo. On in njegovi tovariši se imenujejo Argonavli. Po raznih bojih, nesrečah in dogodivščinah dobi jason s pomočjo Medeje, kraljeve hčerke, zlato runo. Mora pa bežati pred zasledovalci in na poti pride po Savi in Ljubljanici s svojo ladjo ..Argos" tudi v naše kraje in od tod na Kreto. To je kratka vsebina pravljice o zlatem runu. Naj bi bila naša „Runo" „zlata" zakladnica in nosilka sreče za vse njene člane in delavce! A. Mali: Zadruga v Guisc (Aisnc) na francoskem Dne s. decembru I'>i4 je obiskal zadrugo Runo iu si jo ogledal glavni tajnik zadružnega oddelka pri mednarodnem uradu dela v Ženevi g. Colonibain. Izjavil se je jako pohvalno o ustroju zadruge. Da je odnesel res dobre vtise iz Tržiča, se lahko sklepa, ker se je tudi v Ženevi spomnil na Runo in ji poslal francoski zadružni časopis „L'Association Ouvrière", v katerem opisuje neko francosko zadružno podjetje, podobno naši zadrugi. Prinašamo izvleček, prestavljen iz francoščine, v katerem se opisuje osebnost ustanovitelju in ustroj podjetja. I stanovitelj največje tovarne za peči Jean Baptiste André Godin je bil rojen v letu 1817 kot sin ključavničarja. Kljub slabemu zdravju se je enajstletni deček lotil ključavničarstva v očetovi delavnici. Trdo delo iu skromno življenje sta šibkega dečku spodbujala k razmišljanju in iznajdljivosti, c-prav je pred njim ležalo življenje (rdeti, delu in revščine, je imel vedno občutek, da ga čuku \ družubnem življenju velika naloga. Osemnujstletni mladenič je zapustil očetovo delavnico. Kot je bila tedaj navada, se je tudi on odpravil nn potovanje po I'ranci ji, la bi se izpopolnil \ svoji obrti. Vsak dan. pripoveduje sain V svoji knjigi ..Rešitev družbe", se je ponavljalo trdo naporno delo od petih zjutraj do osmih /večer. Videl sem golo revščino in stiske delavcu. V vsej potrtosti, ki sem jo občutil in kljub majhnemu zaupanju v svoje /možnosti sem si dejal: Če se kdaj povzpnem in se i/kopljein i/ te revščine, bom našel sredstva in možnosti, d i ustvarim delavcu življenje lepše in znosnejše. Dvignil bom delo iz. njegove poniževalnosti. Ti plemeniti sklepi dvajsetletnega mladeniča so s časom zoreli, dokler se niso popolnoma uresničili. Godin se je po treh letih, polnih težkih pre-skušenj, vrnil na svoj dom. Pričel je z dvema pomočnikoma izdelovati peči. Tedaj so železne peči še kovali. Njemu pa se je posrečilo zgraditi peč iz. litega železa. Ta izum se mu je tuko obnesel, da je imel leta 1846 že trideset delavcev. Tedaj se je preselil v novo zgrajeno delavnico v Cuise, kjer se je podjetje hitro širilo. Pozneje je Godin ustanovil še podružnico v Belgiji (l.eekenles Bruxelles.) Pred smrtjo ustanovitelja I. 1887 je bilo v obeh tovarnah \*>2b delavcev. Kupčij pa je bilo tedaj za 3,4M).47*).52 frankov. Koliko neumornega dela in železne volje je bilo treba, preden so bile postavljene največje in najmodernejše delavnice te stroke! Kolik* tehničnih izumov je olajševalo napredek, koliko skrbi je prizadejala vzgoja vodilnega osob-ja. — Čim lepše se je razvijalo njegovo podjetje, v tem večjem obsegu je uresničeval Godin svoje sklepe, da bo pomagal delavcu. Delovni čas je skrajšal od 14 na 12 in kmalu nuto na 10 ur. Že v počet k u je ustanovil blagajno za medsebojno pomoč. Dohodki so pritekali v to blagajno od kazni rudi prestopkov proti delovnim pravilom ter od odtegljajev radi slabega obnašanja itd. — Da bi priskrbel delavcem prostorna stanovanja ter razne prednosti, ki jih do tedaj delavski stan ni poznal, je sezidal v bližini tovarne velike, a vzorne stanovanjske hiše, otroško zavetišče, šole, knjižnico, bolnišnico, lastne trgovine, velike vrtove in tako dalje. Godinu francoska vlada ni bila prav nič naklonjena. Svarili so ga, naj nikar ne preku-cuje obstoječega redu. Po vztrajnem in dolgoletnem boju je končno dosegel v tem pogledu prvi uspeh. Kapital in delo sta se leta 1880 združila v ..Komanditno družbo Godin in Co.". Z drugimi besedami: Godin je prostovoljno", rekli bi samovoljno, stopil v družbo s svojimi delavci. Tako je Godin uresničil svoj dolgoletni načrt. Tako do podrobnosti je bil načrt izdelan in tako dobro je imel izvežbane svoje ljudi, da je enostavno izročil svojo vrhovno oblast upravnemu predsedniku in posli so se razvijali naprej brez motnje. Samo vaško šolo je obiskoval Godin, pa vendar se je pozneje z vztrajnim prizadevanjem tako izpopolnil, da je postal eden prvih mislecev svojega stoletja. Pri vsem ogromnem delu za hitro rustoče podjetje je še vedno imel dovolj časa. da je spisal več pomembnih knjig, takt) n. pr.: Bogastvo v službi ljudstva, Politik« dela in politika privilegijev, Oblast in pravice ljudstva, Delavske zadruge, Ne davkov ne posojil itd. Ko je pisal zadnje poglavje svoje knjige Republika dela in parlamentarne reforme, ga je doihtela smrt. Vse svoje življenje je bil I. B. A. Godin nc-utrudljiv oznanjevalec miru. Na svojih mesečnih predavanjih, ki jih je imel v dvorani gledališča, je učil in bodril svoje ljudi z besed« in osebnim vplivom. V svojih knjigah in listu ..Dolžnost", ki ga je izdajal, je spodbujal k samostojnemu mišljenju in hotenju. Leta 1882 je bil Godin odlikovan / redom legije časti. Ko je Godin leta 1888 umrl, je zapustil zadrugi vse svoje premoženje v znesku 3,100.000 frankov. — Nemoteno se je zadruga razvijala naprej. Ustanovitelj zadruge je izpolnil svojo besedo do delavcev. Pred svetom pa je njegovo življenje v/or dela in žrtve za družbeni mir. ki more obstati le na svojem resničnem temeljil, pravičnosti in enakopravnosti. Organizacija zadruge Udruženje med (Udom in kapitalom je bilo ustanovljeno v Guise Iv avgusta 1880 nu pobudo J. B. A. Godina v obliki zakonito priznane enostavne komanditne družbe za dobo 99 let. Družba nosi ime svojega upravnega vodje, lako se sedaj od leta 1-897 imenuje: Ancienne Maison Godin-Société du Familistère de (luise, Colin e Cie, a Guise (Aisne). Družba organizira sožitje članov z udeležbo dela in kapitala na dohodkih podjetij. Poleg onih, ki so pri podjetju zaposleni in so udeleženi s svojimi prihranki, je tudi veliko število poinagačev, ki dobivajo samo svojo plačo in jih more uprava po potrebi odpustiti ali pa sprejeti zu redne člane, če so izpolnili v pravilih točno označene pogoje. Uprava Družbo vodi upravni vodja, kateremu pomugu upravni odbor. Vodja je edini predstavnik družbe pred svetom. On imenuje in odpušča delavce in funkcionarje, vendar se mora pri tem točno držati zadružnih pravil. Pravico podpisovanja izroča tudi dvom članom odbora tovarn v C i ii i se. enemu podruvnutelju tovarne v Bruslju ter enemu upravniku stanovanjskih naselbin. Vodju predlaga občnemu /boru v pretres vprušun ju. ki spadajo v delokrog zbora. On poroča na občnem zboru o nruvnein, industrijskem in denarnem stanju zudruge. \ posebnih slučajih se obrača za svet na upravni, industrijski in stanovanjski odbor. Mnenju občnega /bora iu upravnega odboru glede notranje ure- Štev. 7 »GORENJEC Stran 7 ditve zadruge so odločilna tudi za upruvnega Todjo, kot določata čl. 59 in 99 zadružnih prn-Til. V vseh drugih primerih ima vso zakonito pravico odločanja kot zastopnik tvrdke na zunaj, ter je za svoju dejanja odgovoren občnemu zboru. V tem, da nadzira na splošno celotno obratovanje podjetij, združuje v sebi vso oblast. S plemenitostjo svojega značaju mora urejevati odnošaje med člani, biti dušu sloge med vsemi predstojniki oddelkov, med numeščenci, delavci in člani družbe. Poleg plnče in udeležbe na kapitalu mu pripišejo 4 odstotke dividende. V točno določenih slučajih ga more občni zbor na predlog odbora odstavili. Imenuje ga občni zbor za neomejen čas. Sam od sebe pa more odstopiti. Predsednik mire postati samo član upravnega odbora. Upravni odbor i. Na čelu mu je upravni vodja. 2. trije odborniki, od vseh članov iiijno izvoljeni za eno leto, 5. deset ravnateljev kol stvarnih svetovalcev, 4. končno vsi tisti, ki upravljajo tako važne posle, da se more smatrati njihova prisotnost v odboru potrebna za dober razvoj poslov. Odbor obsega sedaj 14 članov: upravni vodja, 3 izvoljeni svetovalci in 10 zastopnikov glavnih funkcij. Poleg drugih dohodkov ima vsak član odbora 1 odstotek dividende. — Odbor se sestane vsak mesec, da razpravlja o vseh tekočih vprašanjih. Odbor nadzornikov Tudi nadzornike volijo člani tajno na občnem zboru. Trije po številu skrbijo za to, da se vsi člani točno držijo pravil ter nadzirajo tudi knjigovodstvo. Vsi trije imajo delež na 2 odst. dividende, katera se deli na tri enake dele. Osebje Zadruga ima več vrst članov: i. zadružniki, 2. sodrugi, 3. soudeleženci, 4. navezanci in 5. po-magači. Po zasluženju in prihranku mtpredu-jejo člani v višji razred. Le izmed članov 1. in 2. skupine morejo biti imenovani in voljeni člani odborov. Rezervirani prihranki Sinovi članov uživajo to prednost, da jim vsako leto pripišejo kot prihranek isti delež kot soudeležencem. Vendar se jim ti prihranki pripišejo v last šele po končanem 23. letu in to le tedaj, če so bili v vsakem pogledu vzorni. Sicer pa jim prihranke odpišejo in jih nakažejo v fond za splošno zavarovanje. Vsakega člana razen zadrugarja more izobčiti občni zbor. Izobčenje zadrugarja pa izreče le upravni odbor. Vendar velja izobčenje le, če se za to i/rečeta dve tretjini in če vrh tega dve tretjini glasov na občnem zboru izključitev potrdita. Poleg tega imajo edino le zadrugarji pravico udeležbe na občnem zboru, ki odloča o vseh važnih vprašanjih. Vendar sme občni zbor razpravljati le o tistih stvareh, ki so na dnevnem redu, katerega je sestavil upravni vodja na nasvet upravnega odbora. Zadružni kapital je znašal leta 1926 11,500.000 frankov. Ustanovitelj zadruge ni izročil podjetja nekaterim izvoljencem v samohotno izrabo, ampak je postavil taka pravila, da si more ustvariti vsak član človeka vredno življenje ter se za starost zadostno preskrbeti. Tako je Godin postal eden prvih pionirjev zadružnega življenja na Francoskem. „Kuno". Beseda runo je sicer srednjega spola, govoriti in pisati bi morali: naše Runo, trži-ško Runo, toda Tržičani niso na to mislili, da je to kaka slovenska beseda. Večina ljudi, tudi niarsikak izobraženec, misli, da je ta beseda kaka tujka ali kaka skovanka, radi tega so smatrali, da je beseda „runo" ženskega spola. Tako je prišlo splošno v navado, da Tržičuni govore: naša Runo, tržiška Runo. Ker je to prišlo splošno v navado, se tudi mi držimo tegu, da pišemo, kakor da bi bila beseda Runo ženskega spola. Da se je pri besedi Runo v Tržiču spremenil spol, je pred vsem to vzrok, ker je vsak mislil pri tem na besedo ..zadruga Runo", in ker je beseda zadruga ženskega spola, je to prišlo tudi nu okrajšano izružanje. Tržičani sploh navadno pravijo Runu in je prišlo žc v navado, da pravimo „naša tržiška Runo". STRAŽIšCE PRI KRANJU Dobri vojak Švejk. Krajevna organizacija Boja priredi v soboto 16. trn. ob 20. uri, v nedeljo 17. febr. ob 3 popodne in v nedeljo 24. febr. ob 7 zvečer zubuvno igro ..Dobri vojak Švejk" ▼ Šmurtinskem domu. Gostuje J. Novak, priznani igravec in član Ljudskega odra v Ljubljani. Že njegov nastop kakor tudi prizadevanj«; domaČih igruvcev nam jamči za siguren uspeh igre. Pred dvemi leti je uprizorilo ta-mošnje prosvetno društvo to komedijo dvakrut v veliko zadovoljnost publike. Pri tretji uprizoritvi pu so nastopile ..višje" sile in jo preprečile. Letos pa se uprizori ta komedija ne dvakrat, ampak trikrat. Pretep. V nedeljo so se v neki tukajšnji gostilni trije funtje precej ostro sprli. Pr:šlo je do prizorov, ki so mogoči le ob poznih urah in v nenormalnem stanju. Kmalu je eden i/med treh potegnil no/ in svojega nasprotnika precej temeljito obdeloval. Ranil ga je na več krajih, da so ga morali prepeljati v bolnico. Za neveste vsa kuhinjska posoda, jedilno orodje, vse za gospodinjstvo ' H I e b Š Ve,,k pop"«* slike, okvirji, ogledala, K r SI fi j steklenina, porcelan PREDDVOR Na dan sv. Valentina obhaja nas preč. gospod svetnik Valentin Sitar 37. god. Ker Vam letos, g. svetnik, ne moremo osebno čestitati. Vam kličemo: Bog Vus živi in nam Vas ohrani še mnogo let! Ilrastje pri Kranju Igra „Domcn" bo uprizorjena v nedeljo 17. februarja ob 3 popoldne v Hrastju v Društvenem domu. Vsi domačini in okoličani se bodo tudi te igre razveselili. NAKLO „Gozdnega čuvaja dobimo". Je že sklenjeno! Kajpada bo obenem tudi popazil na polja. — Kmetom je s tem ustreženo, mnogim se bo pa skiep zdel nesocialen, ker so pozabili na 7. božjo zapoved. Lovci imajo svojega čuvaja, prav! Naj ga dobe še kmetje, tem bolj pravi Sàmo: kdor uganja, preganja in kroti lumpe, je zaso-vružen, celo v življenjski nevarnosti. Moral bo imeti dokaj kornjže pa trdo kožo, kdor bo prevzel neprijeten posel. Gorenjčevega dopisnika ngibajo. Kdo bi neki bil? Na vso moč so radovedni tisti, ki so toli-krat okrlačeni. Ce je ie enkrat samkrat zapisal neresnico, ga kur pihnite! Pa zakaj dopisnik krtači? Zato, da bi se prizadeti vendar že enkrat unes)i, spametovali, poboljšali. In zakaj so prizadeti užaljeni? Hm! ,.Če psu na rep stopiš, zacvili." ,.Resnica v oči bode". T^rej pamet, poštenje, pa bodo gotovi ljudje lahko povsem mirni ob Gorenjčevem pisanju. Ali ne? SKARUČINA Igra. Bojevniki bodo uprizorili na Skaručini igro „Domen" v nedeljo 17. febr. ob 3 popoldne. Čisti dobiček je namenjen za popravilo spomenika padlim vojakom. V ta namen je dala občinska uprava že 300 Din, vendar ta znesek ne bo zadosten in bo treba najbrž še po vaseh nabirati male prispevke, za kar se že v naprej priporočamo za naklonjenost. KRIZE Igra. V nedeljo 17. februarja se bo vršila v Sturi šoli ob 3 popoldne burka „Charlejeva tet-ka". Ker je dobiček te igre namenjen za popravilo znamenja v Sebenjnh, priporočamo fa-runom in drugim, da pridejo pogledat igro v čim večjem številu, da bo dvorana do zadnjega kotička polna. Gospodarstvo Praktični tečaj. Gorenjska selekeijska zveza priredi s pomočjo kranjskega sreskegu kmetijskega odbora praktičen tečaj za obrezovanje in negovanje parkljev pri goveji živini. Tečaj bo v četrtek 21. febr. v Hrašuh pri Smledniku. Pričel se bo ob 10 in trajal s kratkim opoldanskim premorom do večeru. Trg v Kranju. Opaža se, da je postalo nekam bolj živahno na živinskem trgu, čepruv radi slabega vremenu tudi v ponedeljek ni bil ravno prevelik dogon. Vse kmete opozarjamo, da sedaj, ko prodajajo male prašiče, ne pokvu-rijo cen. Vsak. kdor bi hotel prodati dobro blago, nuj se zaveda, du cene kažejo navzgor ali se bodo vsuj držale, če kmetje sami ne bodo cen spodbijali. To pruv dobro vedo tudi kupci. Ker se bo v kratkem pričelu tudi kupčija konj in volov, opozurjumo prodajalce dobrih živali na izboljšanje konjunkture. Zadruga drž. uslužbencev zu nabavo kredita v Kranju je imela v nedeljo 10. februarja občni zbor, ki gu je vodil njen predsednik g. Slavec Ivun. Skupščina se je vršila v najlepšem redu ob splošnem zadovoljstvu člunov lepo se ruz.vi-jajoče zadruge. Zadruga imu 129 člunov z 283 deleži, ki znašajo 28.010 Din. Zadrugu je lani članom posodila 283.430 Din, od kuterih je bilo vrnjenih 148.275 Din. Posojenegu je še 74 člui mini 209.425 Din. Vifiina vlog znaša 31.578.89 Din. Lastnih sredstev ima zadruga 72.971 Din, ki pa se stalno zvišujejo. Kredit pri Zvezi znašu Din 148.544, čisti dobiček lani znaša 2.758 Din radi ni/ke režije. Ker gre del (1363.78 Din) čistega dobička v rezervni fond, se tu zvila na 2007.71 Din. Cisti dobiček se poleg tega uporabi za povečanje fonda zu splošne namene, članske namene in obresti. ŠPORT Blejski športni klulr Triglav je adaptiral plu-ninsko kočo na (Jrujski planini, 10 minut oddaljeni od Mrzlega studenca nu Pokljuki. Koča imu deset ležišč, leži na vzmi/ju Kokošitice in imu prelep ruzgled na vso Triglavsko skupino. Je oskrbovana in nudi gostom celodnevno oskrbo po 40 Din za osebo. Stnuške ture: na Ogorcljek. po vsej Pokjuki, nu Kokošinjco, odkoder je napravljen preko Rečiške Planine idealni sestop (preseki skozi gozdove) na Rčitno in dalje na Bled. Smuška pota so markirana. Na Koprivnik 1 uro preko Ogoreljeka ali preko Golega vrha na Gorjuše. Vsepovsod sijajna smuka. — Vsa eventuelna ostala pojasnila pri oskrbniku koče. Športni klub Savica v Stražišča pri Kranju. Velike sankaške tekme se vrše v nedeljo 17. febr. Proga: Šmarjetnu gora vrh—vznožje. Tekmujejo lahko tudi nečlani. Prijave se sprejemajo na vrhu Šinurjetne gore do 9. ure. Začetek tekem ob 10. Prijavnina znaša za člane 4 Din, za nečlane 8 Din in je mišljena ne od osebe, ampak od sani, ker se tekmuje v dvojicah (2 osebi na enih saneh). Nagrade: 1. darilo dvosedežne sanke, darilo kolarskega mojstra J. Dolenca iz. Stražišča, 2. darilo žepna ura, 3. darilo častna diploma, JEZERSKO Naš šport. V nedeljo iO. febr. je bila med-klubsku smučarska tekma. Proga je bila 18 km dolga. Start je bil pri Štularju, od tu je šla proga pod Ruvensko Kočno, preko Štularjeve planine, pod Makekovo Kočno in od tu na cilj Požar—Kazina. Prvi je prišel nu cilj g. Valentin Ogris iz Jezerskega. Vozil je i uro 12 minut. Dobil je lepo darilo, srebrni pokul —- prehodno na dve leti. Prihodnje leto bo moral biti spet prvi, ali pa bo treba izročiti pokal hitrejšemu smučarju. Sneg je bil suh pršič in torej za tekmo prav ugoden. Vsi tekmovalci so prišli brez nezgode na cilj. — Klubsko in med-klubsko smučarsko tekmo smo to zimo imeli. Seduj pa bodo imeli tekmo še šolski otroci, ki se je že celo zimo veselijo ter vedno sprašujejo, kdaj bo otroška tekma. KAM HITIŠ? Ker najlepše in najcenejše ti napravi vse pohištvo po modernih vzorcih in po tvoji želji domača tvrdka Zupančič Josip mizar — PRIMSKOVO PRI KRANJU Vedno imam vse v zalogi. Vsak naj se pred nakupom prepriča o ceni in kvaliteti! Samo Din 143 Št.995. Elegantna ivr fo. j. v Jr^iču priporoča sledeče lastne in žito najcenejše izdelke: ovčine v raznih barvah, kozine za pletene sandale usnje za površnike, boks, ševro. juhtovino. galanterijsko usnje itd. Obiščite nas! ÏÏÏHLI OGLHSI Za vsako beseda v malih oglasih se plača 050 D. Naimanjšt znesek |e6 D. Otomnne, divane, modroce in vsa v to stroko spadajoča dela vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapetnik, v hiši g. F. Ažmana. Spalnica iz mehkega lesa, popolnoma nova, se poceni proda. Naslov v upravi Gorenjca. Večjo množino sladkega sena in otave nudi Ivan Zeni, Sp, Besnica, p. Kranj. Len a psica se proda. Informacije daje B. Rangus, zlatar, Kranj. (Ljudski dom) r. z. z n, z. Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. — Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom poštne hranilnice in so vlagateljem tozadevne položnice na razpolago. Nove hranilne vloge se obrestujejo po dogovoru in se izplačujejo vsak čas brez napovedi. H.anllne vloge se obrestujejo najugodneje. K5H5233ES353I ÎE3 BE3EE BELI BMEYI If. il. — XI It 1 Neobeljeno platno (molinos) Sir. 68 cm D 4 2 Boljše vrste Din 5 3 Neobelj. platno boljše vrste 76 cm, Din 6 4 Zelo močno grobo pl Din 7.50 5 Neob. platno za rjuhe šir. 150 cm Din 12 6 Zelo močno pl. Din 16 il ï 11 Brisače na meter, 50 cm 7 Neobeljene m Din 7 8 Modro karirune 8. 9 Bele dumast Din it Savni-kovo platno Namizni prti po metra 10 Belo kockasti šir. 145 cm m Din 29 11 Beli damast Din 34 12 Rdeči, roza, modri, kockast meter Din 32 13 Vata za odeje kg D 950, 11, 19, 28 14 Reklamno belo platno, meter samo Din 5 15 Boljša kvaliteta D 6 16 Jugoslavija platno, zelo dobre kval. Din 18 Savnikovo platno, specialno fino in trpež- 17 Finejša vrsta Din 8|no, šir. 80 cm, Din 10 j 19 Reklamni sifon, m samo Din 5 20 Boljše vrste Din 8 21 Angleški fini šir. samo Din 9 22 Schroll-šifon, kval. 90 cm šir. sifon 23 Platno za rjuhe, do- 26 Naravno mešano perje, reki. cena kg Din 8 h-« Wv»l šir 150 D 15 2: Mešano perje, boljše vrste kg Din 16, 20, 25 bra kval. lir. 150, U 15 28 nJa^a kemifn0 čišceno kg Din 33. 45 najfin. ^ BoU^ vrsta D 17.50 Din 22 25 Najfinejše Din 25 29 Fino belo perje kg Din 60, 80, 130 30 Sivi fini puh kg Din 130 31 Najfinejši beli puh kg Din 170, 190, 200 39 Gradi za madrace š. 120 cm, lepo progast D| 20, 26, 30, 35 40 Damast gradi 34 Najfinejši originalnih Najf. Macco"bTn ^dSLS?g«Sl UI Schroll Din 38 'šir. 120 cm pm 35^401 32 Platno za kupne ten-135 Inlet š. 80 cm, D 9.75 konitno, 180 cm Din 23 36 Boljše vrste Din 13 53 Boljša vrsta Din 28p7 Inlet šir. 120 cm Din 15—25 42 Gladki beli žep. rob-■ ci tucat Din 18 I 43 Ista vrsta z až.urjem Din 30 44 Fini gladki beli z ažurjem tuc. Din 42 45 Najfinejši Din 60 46 Pisani žepni robci t. Din 28 47 Boljše vrste Din 36 48 Bela frotirka z lepo|50 Frotirka z napisom barvasto borduro, vel.-Dobro jutro" vel. 40x „„ • „. .75 cm, Din 7.50 30x50 cm, samo Din i I G]adka hoiirka 49 Boljša, vel. 40x65 cm z ali brez bordure, vel-H' Težja, vel.50xl00 cm Din 6.50 ¡40x85 cm, Din 10 52 Bela frotirka z' lepo barv. borduro, vel. 45x 100 cm, Din 15 |Din 20, večja Din 25 54 Spec. težka kvalitet, frotirka z lepo borduro vel. 60x124 cm Din 35 vel. 60x135 cm Din 45 56 Največja trobarvna vel. 60x150 cm Din 50 57 Fini pisani žep. robci tuc. Din 42 58 Se finejši Din 58 59 Najfinej. beli žepni! robci z lepo borduro in| ažurjem, tuc. Din 68 60 Se finejši Din 78 6t Kuhinjske brisače, rdeče ali modro karirune vel. 58x58 cm Din 7 62 Večje 67x67 Din 12 à'M K' V4 63~Krasna zidna preproga z vezano sliko Jezusa ali Marije, vel. 40x60 cm. kom. Din 39 64 Modri ali rdeči kockasti nami/ni prti vel. 120x115 cm. Din 32—39 65 Damast beli namizni prti vel. 135x135, D 50 66 Krasna bela čajna damast garnitura, prt vel. 140xi45 in 6 servi-etov 60x60 Din 102 67 Boljša vrsta Din 150 68 Posteljne garniture za mizo in 2 postelji v lepi rdeči barvi z zeleno nli rumeno rožasto borduro, kompletna garnitura Din 210 69 Finejša vrsta v rdeči, modri ali zeleni b. 355 70 Najfin. vrsta, s svilo komb. vzorci D 520—580 70 Stenska preproga „Kolo" kost 78x180, lepo s svilo vez veli- 72 Krasna stenska preproga s sli-D 128 kami Orient, jeleni itd. v velikosti 85x135 ali 76x148 Din 80 *s ^ 73 Reklam, tekač z večbarvnimi progami, šir. 62 cm, m Din 16 74 Ista vrsta šir. 65 cm meter Din 18 75 Moderni tekuč v lepih žakard vzorcih, šir. 65 cm, Din 36 76 Boljši Din 45 7? Predposteljniki v moder. vzorrili,80 Moderna zidna preproga vel. 68x120; 65x128 cm, Din 32, 45jfin.^uta-velura,^lepi onenta 78 Orientalski predposteljniki, veli \¡¡J I' g? 82 Rožaste odeje /. belo 84 Krasne brokut odeje 86 Cen. siamnuti pred-vato, ročno delo D 99 Din 185—246 praznik Din 10 83 Trpežne klot. odeje 85 Najfin. svilene odeje 87 Večji pleteni v. 35x S Din 117, 18« Din 485 g ^kokosa' D,n ,4, 32 in Din 35 Ikost 60x128 cm. Din 65 !79 Najmoder. juta, 68x125 Din 12j iz naj-ntalski vz., velikost 80x184 Din 350 89 Močan predpražnik, *52x55 cm Din 32 90 Večji 40x70 cm D 50 91 Tigraste cenejše flu-nel odeje samo Din 26 92- Boljše vrste 35—75 93 Krasne tople rožaste flanel odeje Din 75—85 IVAH tAVHIK KRAMI Za uredništvo in izdajatelja odgovarja Kari Eržen v Kraniu. Tiska Tiskarna Tiskovnega društva v Kranju, predstavnik France Uhernik.