?R. SFJTK'VIKRA — STOVIC.KI — I.FTlt) XXVf — CtKNA I IM»^ JLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO. SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC DOBRODOŠLI Da les popolfire ob štirih o na atletskem stadionu jadivarja slavnostna otvori- >v obrtne ranstave v okviru etega .sejma obrti in turiz- la tei šdste ziatart-ko razsta- I. Dve uri za tem bodo v lovenskem Ijudskf^m gledali- 5U odprli turistično razsta- 0 ob 10. liri pa v muzeju ävolurije še še^to ziatarsko azstavo. Tri velike razsteve v okvi- u enotne prireditve pa niso dine, ki bodo izpopolnjevale B/smski prograin. V tej zvezi aže posebej opozoriti na kupno posvetovanje članov eljskega in ljubljanskega po- lovnega združenja za obrt, . oktobra, na katerem bodo Balizirali stanje in perspek- ive obrti. Aktualno bo tudi kupno zasedanje članov po- točnih strokovnih odborov 1 obrt in gostinstvo pri re- lobliški gospodarski zborni- t ki bo posvečeno osebnemu felu in zato osnutku novega ^)ubliškega zakona. Pomembno posvetovanje o (^tiO^ni problematiki pri-^ r pravlja Izletnik, več zanimi- vih prireditev pa bo tudi v okviru šeste zlatarske razsta- ve. Na sporedu je več semi- narjev m demonstracij pa tu- di posvet skupine zlatarjev pri zvezni gospodarski zbor- nici. Peti sejem obrti, turizma in šesta zlatarska razstava bodo v Celju od 28 septembra do B. oktobra. Razstavru prostori bodo odprci" vsaic dan od 9. do 18. oziroma zlatarska raz- stva tudi do 19. ure. Celje no tako že petič za- pored ^;aži\ elo svoje sejemsko življenje. Me.sto bo sprejelo predstavnike blizu 50 doma- čih in tujih razj'tiivljalcev. Celje bo znova v središču pozornosti Organizatorji pri- čakujejo veli.; obisk Vsem, ki bodo te dni pri- šli v celjsko' mesto, želiriio iskreno dobrodošlico in pri- jetno bivanje, obrtnikom in drugim poslovnih ljudem pa poleg tega še dol>re uspehe.. SOGLASNA ODLOČITEV VEMO N» zaUn^ seji deUvskega sveta, bila j« v torek, je bila enogJasno sprejeta odločitev, da se potrdijo vsi doslej podvzeti ukrepi v zvezi s pred- videno integracijo z združenim podjetjem ISKRA, iinejiovali l)a so tudi posebno tričIan.sko komisijo, v kateri so Z()R.'%N TR.VTNIK, M.1RJ.\N PILUl in .\NTON ROJEČ, ki ima nalo- go, da pripravi vse, kar je ■ nadaljnjim potokom za.stavljene akcije še potrebno. Ob tem dogodku smo naprosili za krajšo izjavo vršilca dolžnosti direktor- ja EMO, MIRKA JANCI- GAJA, fci je povedal na- slednje: »V trenutnem po- ložaju predstavlja odloči- te? delavTskega sveta po- membno potrditev in odo- britev naporov, da najde- mo najugodnejšo rešitev za jasno začrtani razvoj EMO. Osebno sem prepri- čan^ da je v začaranem krog:u težav, s katerimi se E\IO bori že leta, predvideni trend ukrepov realna vizija dalj.še pri- hodno.sti.« B. STRMONIK JOŽE KRALJIČ je mizarski mojster v Arciinu pri Vojniku in je razen enkrat vselej sodeloval na sejmu obrti v Celju. »Veste,« je dejal v pogovoru, »prav je, da imamo tak sejem, saj bi sicer ne mogli pokazati, kaj delamo in kako. Drugi takšni in podobni sejmi so predaleč in bi nas preveč stali, tale je kar pravšnji in želim mu. da bi ostal in se razvijal. Začetek je bil dober!« (Foto: MB) ^ aw w ■ mm OBISKI Kakor smo zvedeli, name- I obiskati obrtni sejem in I udeležiti posveta o proble- •tiki obrti v torek, 3. ok- 'lära tudi člana predsedstva RU Mitja Ribičič in Marko ^c. v ponedeljek pa bosta Rja Ribičič in Marko Bule ' povabilo občinske konfe- ®ce ZKS Celje prišla na ce- ••änevnl obisk v celjsko ob- lo, kjer se bosta tudi sre- s komunisti ene večjih ^jskih delovnih organizacij. Uredništvo Novega tednika * pripravlja pogovor s se- f®tarjern sekretarijata cen- ^ega komiteja ZK -Sloveni- inženirjem Andrejem Ma- rcem. Pogovor bo prihodnji iden IZPOVED O SMRTI Prißla je v uredništvo in je iskala Natašo. Noge so se ji zapletale, iskala je stol, se usedla in se iaipovednla. »Prihajam od zdravnika. Težko sem se odpravila k njemu, zmanjkuje mi časa. 2e nekaj ča.sa sem se p>očutila slabo, potem sem morala iti. Mislila sem, zaradii otrok. Ko me je pregledal, je molčal. Dolgo je molčal. Poteim me je vprašal, koliko otrok imam. Pove- dala sem, da dva. Deset in dvanajst let.« Prenehala je pripovedovati. Tre«oöe ustnice so se skrivile. »Zaslutila sem, od kod zdravnikova resnost. Stisnilo me je, premagala sem slabost in zahtevala resnico. RESNICO O KONCU!« Zaarl se md je v oči in md povedai RESNICO. Na mojo izrecno željo. Zdaj, kaiko naj z njo živim? Zbiram moči, v trenutku sitiske sem prišla k vam. Nisem bila še doma, moram po- vedati nekomu, ki ga to ne bo pri- zadelo. Še dve leti in nič več! Vem, da bodo poizikušali vse, a zdravniki ne morejo delati čudežev ... Obhajajo me zJe misli. Pobegnila bi! Kam? 2e danes tja, kjer nd povratka. Pa otroka? Naj jima vse povem? Ne, ne bom! Pa možu? Tudi ne! Naj v svoji oq tu^oj jfaideu BAtood psouoiqes mučenik on! Kako zdržiati, kako ponu- diti zvečer otroku lice za lahko noč, kako nasmejana hodita v službo, kako biti do konca možu dobra tovarišica? Kako vse to?« Vprašanja so ostala nedorečena in brez odgovora. Besede so se kotrljale med jezikom in vsaka je imela pose- ben zven. Vstala je- mati, noge so se ji zaple tale malo manj m je odšla. Vprašanja so se zagriida v stene, tam so se od- bila naizaj v prostor. Bo vzdržala? BO? BO, BO, KER JE MATI. NATAŠA ZBOR BO ZASEDAL V petek iK) v sejni dvorani skupščine občine Šmarje pri Jelšah XXIV. seja občinskega zbora in XXIV. seja zbora delovnih skupnosti Skupščine občine Šmarje pri Jelšah. Na seji bodo razpravljali predvsem o urbanistični poli- tiki in pridobivanju novih stav- benih zemljišč, saj so zadnja leta v občini čedalje več gra- di. Predloženi bodo tudi ne- kateri predlogi sveta za komu- nalne in stanovanjske zadeve ter urbanizem. Spregovorili bodo tudi o lokalnih cestah, svoje predloge pa bo pvodal tudi svet za finance. Dragi občani Otoka, di»- našnjo in prihodnjo števil- koko Novega tednika vuni po.šiljanio na ogled. Poglej- te jo, preberite jo. Morda boste zartov;{)ljni z Novim tednikom in boste postali novi član naše družine. Ce tudi po drugi številki, ki jo boste prejeli 5. okto- bra, še po enem tedniku NT ne boste odpovedali, vas bomo uvrstili med na- ročnike. Boste videli — t vaše zadovoljstvo! Danes prvo nadaljevanje ljubezenskega romana Be- le tuipike! Ne zamudite in si takoj naročite NT! Roman bo iz- šel v petdesetih nadalje- vanjih! Torej — mnogo užitkov ob branju! ureditiko^e m^e t Zajete?! je današnji NT —- tislčali smo ga v več desettisoč izvodih in na dvaintridesetih straneh. Posebni sejemski del z več reporta- žami in zapisi lahko preberete od 11, do 22. strani. Sejem obrti $e začenja in je zato razumljivo, da smo temu pomembnemu dogodku v našem časniku nameniti več prostora. V redakciji smo se tudi odločili, da bomo vsak teden predstavili eno izmed naših šol. Učence, učitelje, ravnatelje bomo pobarali o te- žavah našega šolstva, o tem, kaj je dobro in kaj narobe, kaj bo treba spremeniti. Danes preberite zapis z obiska m osnovni šoU v Le- sičnem. In končno — dočakali ste, dragi bralci, vaš novi roman. Bele tui- pike začenjamo objavljati: Ljubezenski roman, postavljen p roman- tično Prekmurje, je napisal Ferdo Godim. Potrudili se bomo, da vam pomo pisatelja kmalu bolje predstavili. Pa še ena novica — prihodnji teden štartamo z nagradno igro Spoznajmo se. Ne zamudite — nagrade so lepe. VAS UREDNIK 2. stran NOVI TEDNIK NT Št. 39 — 28. september 19; Postopek z napako v vsesplošnih družbenih prizadevanjih po čimhitrej- šem in kvalitetnejšem razvo- ju lokalne samouprave smo v minulem obdobju nedvo- mno dosegli pomembne re- zultate. Dejstvo je, da posta- jajo sveti krajevnih skupno- sti skupaj s svojimi komisi- jami čedalje avtoritativnejši lil določujoči dejavnik pri razreševanjih mnogoterih in- teresov, ki jih izpričujejo uelovni ljudje v sredinah, kjer delajo in živijo. Vedno več je kompetenc, ki pošto- poma prihajajo na raven od- ločanja v krajevnih skupno- stih, Velik korak na tem, vse- kakor pomembnem družbeno- folitičnem področju, pa smo uosegli tudi s ustavnimi amandmaji, ki bodo v bodoče pogojih še kvalitativne j ši raz- voj družbenih odnosov v kra. jevnih skupnostih. Čemu ta uvod? Primerilo se je namreč, da je upravni or- gan skupščine občine Celje ne- davno tega razposlal predsed- nikom krajevnih skupnosti obsežno gradivo z dokumen- tacijo o predlogih za nove ce- ne nekaterim komunalnim uslugam s prošnjo, da jih ob- ravnavajo na seji sveta kra- jevne skupnosti in posreduje- jo svoje pripombe. Do sem vse lepo in prav, narobe pri tem je bilo le dvoje: prvič je bil rok, v katerem so ter- jali odgovor, absolutno pre- kratek (vmes je bila še celo nedelja) in predsedniki nika- kor niso v stanju članov sve- tov sklicati na sejo kadarkoli bi se jim zljubilo. Druga na- paka pa je bila v tem, da je dopis nosil pripis, da v prime- ru, če do zahtevanega roka ne bodo posredovali svojih pripomb, smatrajo, da se s predlaganimi cenami tudi stri- njajo. Tako ni možno delati, še zlasti ne, ker so predsedniki krajevnih skupnosti na zad- nji seji Izvršnega odbora SZDL povedali, da to ni bil osamljen primer, da se je od njih terjalo določeno mišlje- nje, pa rok ni dopuščal, da bi lahko sklicali ljudi na po- svetovanje. Taki postopki so prav gotovo nesprejemljivi in v nobenem privicru niso v korist celotnim družbenim prizadevanjem za poglablja- nje samoupravnih odnosov v našem družbenem sistemu. Po drugi strani pa je to tudi omalovaževanje določenih sa- moupravnih institucij, čeprav navzven vse izgleda čisto v redu. če določene institucije imamo, če smo določili ko- munikacije v postopku raz- pravljanja , o posameznih družbeno pomembnih zadevah, potem moramo oh tem upo- števati tudi to, da je v ce- lotnem postopku tudi čas po- memben dejavnik, če nekdo od koga išče kakšno mnenje, potem mu mora dati na raz- polago tudi možnosti, da to mnenje oblikuje. Mar primer, ko je predsed- nik krajevne skupnosti z Oto- ka ob podobni zadevi, celoten dopis enostavno zavrnil, ne priča dovolj zgovorno, da bo treba v delu upravnih orga- nov določene stvari spreme- niti, če v bodoče želimo, da hodo člani samoupravnih in- stitucij v krajevnih skupno- stih kreativno sodelovali v procesu sprejemanja posa- meznih odločitev. Tako neod- govorno ravnanje je postopek s hudo napako, ki poraja po- litične probleme in vse je po- trebno storiti, da se v bodoče kaj podobnega ne bo več pri- merilo. Ko sprejemamo razne družbene odločitve, ki bodo imele takšne ali drugačne konkretne posledice, moramo kljub pomanjkanju časa za- gotoviti primemo razpravo. Druge poti ni in razvoj sa- moupravnih odnosov bo v bodoče tega terjal še veliko. BERN! STRMCNIK Raziskovalno delo Ali je že moč govorili pri nas o znanstveno tehnološki revoluciji? To je vprašanje, ki si ga bo potrebno v bodoče večkrat zastaviti. Znano je, da povsod v drugih državah veliko raziskujejo, prijavljajo brez števila patentov, novih iznajdb in da potrošijo za raziskave ogromne vsote. Poleg denarja in pogojev za takšno delo so seveda potrebni ljudje. In pri nas jih imamo, to lahko trdimo. Toda mnogi so odšli v tujino, kjer zdaj ustvarjajo prav tisto, kar bi lahko naredili pri nas — če bi l>ili pK>goji — in nam tako prihranili velike vsote. Toda, ali je racionalizacija v proizvodnji in sploh raziskovalno delo danes pri nas dovolj stimulirano in kakšne so pravzaprav možnosti mladega izobraženca, ki hoče v tovarni ustvarjati nekaj novega? O tem in dtugem smo govorili z 39-letnim inž. NENADOM NOVAKOVIČEM iz celjske Cinkarne. Inž. Nenad Novakovič je končal fakulteto za kemijo v Ljubljani in je v Cinkarni že šesto leto, to pa je tud? obletnica projekta GRAFIKE, ki je dosegel izredne uspehe Inž. Nenad Novakovič je vodja sektorja grafike in je s svojo delovno raziskovalno skupino dosegel lepe rezultate. Kako je to uspelo v Cinkarni in ali nam ni to najlepši primer, da bi bilo tako mogoče tudi drugod? NOVI TEDNIK: Kakšne so danes možnosti za delo, še po- sebej mlajšega človeka, na znanstveno tehničnem področ- Ju? NOVAKOVIČ: Lahko rečem, do obstojajo hude in težke ovire za vsakega mladega člo- veka, če hoče narediti kaj no- vega. Sicer pa projekta ne more nositi posameznik, tem- več mora delati v skupim, v tej pa . morata biti zagotovlje- na splošni in strokovni nivo s precejšnjo mero idealizma vsa^ kega posameznika za takšno delo. V tujini delajo takšne velike skupine desetletja in to z ogromnim kapitalom. Pri nas pa moramo računati s tri- krat večjimi napori. Eden bi- stvenih elementov skupine je harmonija. Ce se govori o sla- bih odnosih, je to samo izgo- vor. Neuspeh je posledica te- žav, na katere naleti takšna skupina. 25a neuspeh niso kri- vi raziskovalci, ampak tisti, ki so program načrtovali. Kot sem že omenil, je nujna kom- ponenta idealizem posamez- nika, da se žrtvuje izvedbi programa. Naslednji pogoj so urejeni prostori, vendar so še mnogi inženirji v tovarnah, ki nimajo niti svojega stola in mize. Potrebna je sodobna op- rema zaradi možnosti kontro- le, nadalje materialna baza in razumevanje družbe. Ra- ziskovalcem ali če hočete znanstvenikom je potrebno omogočiti normalno družinsko življenje in jim dati tolikšen dohodek, da si zagotovijo nor- malno življenje. Prav zaradi naštetega me- nim, da bo potrebno spreme- niti odnos do teh ljudi, saj še nismo rešili problemov na- grajevanja, medtem ko je dru- god to že vpeljano. Ne da to ne bi bilo mog^oče, mi ga no- čemo rešiti. To je mogoče z ocerdtvijo projekta, koliko ne- se, kakšni so prihranki in kolikšna kasnejša eksploata- cija. NOVI TEDNIK: Kakšen je potemtakem odnos naše druž- be do znanstvenih razisko- vanj? ♦NOVAKOVIČ: Naša družba ima interes za razvojno delo, vendar predvsem v besedah, ne pa v dejstvih. Kaj lahko dobiš od tovarne razen lepih besed, razen neprespanih no- či, negotovosti in še težko je, če boš kdaj čul besedico HVA- LA. NOVI TEDNIK: Kako oce- njujete možnosti za razisko- valno delo v Celju? NOVAKOVIČ: V Celju ni os- novnih materialnih možnosti za razvojno delo. Večinoma ni- majo dovolj sredstev, da bi vo- dili raziskovalno delo in ga razvijali v pravih okvirih. Mno- ge tovarne nimajo razčiščenih relacij na tem področju, ker kljub temu dobro živijo zah- valjujoč našim predpisom. Ni stabilnosti v gospodarstvu, ni- so razpoloženi za investicije v nekaj novega, tja, kamor bi se izplačalo. Za to regijo opa- žam tendenco razočaranja pri mladi in srednji generaciji pri delu na tem področju. Odlo- čajo se raje za Ljubljano, Maribor ali tujino. Osnovno je, da izgubljamo zaupanje, ki bi jim ga bilo potrebno vrniti. Lahko bi se odločili, da tu živijo in delajo, če bi imeli vero y prihodnost tega ob- močja. Celjska regija po mo- je zaostaja in izgublja pozici- je v slovenskem prostoru. Us- tvarjamo stare produkte, pro- dukti, v katerih je ovredno- ten element znanja izredno ni- zko, ne sodi več k nam. Ne bo potrebno spreminjati samo miselnosti, temveč bo potreb- na skupna akcija vseh čini- teljev, če hočemo uspeti. Pot- rebna bi bila analiza, kaj ta regija ne more več proizvaja- ti in kaj lahko ustvari novega. Morajo biti dane možnosti ocenitve projekta, ki se naj predstavi. Nato pride vzklaje- vanje, korektura in podpora. Trdim, da ta regija proizvaja produkte, ki ne sodijo v ta prostor in standard. NOVI TEDNIK: Je povezo- vanje v razvojnem delu v slo- venskem prostoru običajno? NOVAKOVIČ: Slovenija je majhen prostor in obstaja nu- ja povezovanja, in to samo in- tegracija v gospodarstvu ali na komercialnem področju. Vsa razpoložljiva oprema in ljudje bi se morali vključevati v posamezne projekte, tako pa se nemalokrat pojavlja pov- sod čudna konkurenca. NOVI TEDNIK: Kako ste uspeli z razvojnim delom v Cinkarni? NOVAKOVIČ: Sektor grafi- ke v Cinkarni lahko služi za model razvojne politike. Za- čel je z zelo skromnimi sred- stvi, z nekaj ljudmi. Vsako leto pa se je zaradi razvojnega dela večal obseg proizvodnje za sto in čez sto odstotkov. Po šestih letih dela imamo možnosti obsega poslovanja deset milijard in perspektivo, da v naslednjem letu bistveno napredujemo. Osnova tega zaupanja v pri- hodnost je močna razvojna skupina, ki trenutno šteje pri- bližno 70 ljudi. Petnajst inže- nirjev, ostalo pa so tehniki in specialisti. Področje dela sku- pine je razvoj materialov v grafični industriji. To je mi- mogrede povedano tudi pred- met interesov velikih tujih koncemov. Hkrati je to dokaz, da je mogoče ustvarjati tudi v Sloveniji in ne samo zunaj. Prvi pogoj je ustanovitev tak- šne skupine. Ne proizvajati samo po licencah, temveč pro- izvajati svoje rešitve, saj tuje preveč drago plačamo. Veli- kokrat se dogaja, da naši in- ženirji v tujini sodelujejo pri raznih rešitvah, ki jih pozne- je mi močno plačujemo, izšo- lali pa so se pri nas in bi lahko tu ustvarjali, seveda, če bi imeli pogoje. Ce se vrnem k grafiki v Cinkarni, moram poudariti, ima Cinkarna na tem podi ju tudi veliko tradicijo. 1 dicija, razvojno delo in ki tal — to je čarobna form uspeha. NOVI TEDNIK: In kak» pri vas z nagrajevanjem? NOVAKOVIČ: Mi smo že ko daleč, da si lahko usti jamo lastne normative za grajevanje in tudi za vode razvojnega dela. S tem sev prevzemamo tudi možne uspehe. Moram pa poudai da je veliko denarja šlo za boratorijsko opremo. Tr« no je v pripravi grafika Grafika I je že razformira grafika II je tovarna tis! skih plošč, III je tovarna! ostalih tiskarskih plošč, IV varna tiskarskih barv. Graf V bo tovarna tiskarskih jev. Skratka, primer grafike lep dokaz, kako je mog razvojno delati in naj zn poudarim, da so pač za to trebni pogoji, ki jih pa lö mo seveda najprej ustvai Čimveč bo takšnega razi nega dela, boljšega pren in izmenjave informacij znanstvenem področju, uspešnejša bo naša proii nja, stabilnejše gospodars boljše vključevanje v me rodno delitev dela in tem bomo lahko govorili tudi nas o znanstveno tehnični voluciji. Pogovor zapi MILAN SENi Mitja Umnik (23) V prejšnjem sestavku smo si na splošno ogledali področje interesa, danes pa bomo skušali razilične interese razvrstiti v dolo- čene skupine. V prvo skupino bodo pri- šli interesi za tehnika. Gre za interese po sestavljanju in popravljanju najrazlič- nejših naprav kot npr. ko- les, likalnikov, elektromo- torjev, tranzistorjev, teh- ničnih igrač; sem spada tudi veselje do vrtanja, zbi- janja, risanja načrtov, opravljanje poskusov ipnl Kdor ima interes za takš- na in p>odobna opravila, bo imel navadno smisel za po- klice, kot so: strojnik in elektrotehnik, mehanik in avtomehanik, elektroinže- nir, orodjar, avtoelektri- kar, rezkalec, strugar, klju- čavničar, finomehanik itd. V drugo skupino bomo lahko vključiTii interes za raziskovanje in odkrivanje, za učenje in razmišljanje, za filme in znanstvene ter poljudnoznanstvene knjige, reševanje matematičnih in drugih problernov, rebu- sov, ugank in podobno. Te interese bomo imenovali raziskovalne interese. Prav te vrste interesov ponava- di zadevajo poklice, za ka- tere je potrebno daljše šo- lanje oziroma študij: fizik, atomski fizik, bioßog, ke- mik, zgodovinar. V tretjo skupino bodo prišli interesi za leposlov- ne knjige, za učenje jezi- kov, za pisanje samostoj- nih spisov ali pesmi, za zgodovino književnosti, za slovnico in za pravilno ter lepo izražanje. PokUci, ka- terih se tičejo takšni inte- resi, so l^ko: Igralec, no- vinar, jezikoslovec, pisa- tefij itd. Te interese bomo- imenovali kar besedni in- teresi. V naslednji četrti skupi- ni se bodo zinašLi interesi za družbo, za spoznavanje in delo z ljudmi. Imenova- li jih bomo družabni inte- resi, potrebni pa so celi vrsti poklicev od prodajal- ca, natakarja, trgovskega potnika, zavarovalnega agenta, hotelskega recep- torja do dipComatskih po- klicev. Teh družabnih inte- resov oziroma te skupine ne smemo zamenjati s so- cialnimi interesi, ki tvorijo peto skupino. Sem spada- jo npr poklici, kot so v zdravstvu (medicinska se- stra, babica, zdravnik) in v prosveti (vzgojiteljica, uči- telj, profesor), pa tudi po- klic socialnega delavca je izrazit predstavnik te sku- pine i>oklicmh interesov. V šesti skupini bodo na šli svoje mesto različni pi- sarniški interesi, ki so pK)- membni in značilni za raz- lične pisarniške poklice od administratorke do raču- novodje ter raznih poštnih pKjklicev. Na koncu lahko uvrstimo vse interese za lepe stvari, za oblikovanje, izrezovanje, za urejanje in kiusitev sta- novanj, za lepe pričeske in obleke, za vezenje, risanje in slikanje, v posebno sku- pino, interese pa bomo imenovali likovni. Potreb- ni so v pokTicih šivilje, krojača, slikarja, kiparja, aranžerja, arhitekta, mod- nega risarja, modne krea- torke, vrtnarja itd. 2e iz te grobe razvrstit- ve interesov na skupine smo videH, kako se dajo za posamezne poklice iz- luščiti njim pripadajoči in- teresi. 2e takoj pa mora- mo poudariti, da bi se ze- lo motili, če bi mislili, ka- ko je za vsak poklic po- trebna ena sama skupina interesov. Ce pogledamo poklic profesorja in zdrav- nika, vidiuio, da so pri obeh potrebni raziskovatni in socialni interesi, pri učitelju jezikov besedni in socialni, pri pnxlajalcu in frizerju družabni in likov- ni, pri grafičarju-črkostav- cu tehnični in besedni, pri odvetniku besedni in dru- žabni. še in še bi lahko naštevali takšne in podob- ne kombinacije različnih interesov za različne po- klice. Zelo važno je, da najdemo stične točke med svojimi ihteresi m pK>MIici, ki nas privlačijo, vendar se moramo predvsem še vprašati, ali do očeni naši interesi res vsestransko ustrezajo zahtevam pokli- ca, ki si ga želimo izbrati. Toliko za danes! Prihod- njič si bomo (gledali vrste strokovnega šolanja. Spre- govorili bomo o E>oklicih ozkega in širokega profila ter o priučevantu na de lovnem mestu ter šolanji v poklicnih šolah STROJEPISNI I TEČAJ pri Društvu strojepiscev in stenografov Celje je vsak ponedeljek in do od 18. do 20. ure na EKONOMSKI SOLI Cetf Vodnikova 10. Ustmene ali pismene jave sprejema Ekonorrisl® šola Celje, Vodnikova 39 — 28. September 1972 NOVI TEDNIK stran S DOSEČI PREMIKE (gdv'O'nmo ni naključje, da je občins-ka konferenca g Celje odločila na drugi j (prejšnji teden) sprego- rjtj o samoupravnih odno- y gospodarskih orgiuiiza- ^ zidruženega dela in o ločevanju ustavnih do- j^. Zakaj? Lanska poli- jj jesen je vrgla na po- je mnoga razmišljanja o joupravnem vzdušju v po- jeznih kolektivih, o nairi- pem nasprotju med eko- jjskimi uspehi in samou- ivljanju, pa tuda o trdni odločni nameri Z K, da se ocricratično in politič- modro spoprime z raz- umi odtenki samouprav- : razmer v delovnih orga- gcijah. že takrat pa je bi- veckrat izrečena misel, da za celjski bazen značilna lanja gospodarska struk- g z zastarelo teiinologijo da nelahek ekonomski po- lj v največjih tovarnah HO, Cinkarna) prav tako iva na razpoloženje zapo- uih, na samoupra-^me od- je, na družbeno in poli- lo razgibanost, na pri- ivljenost ljudi za samou- ivno nastopanje. ;eU)S je aktualnost raz- av v samoupravljanju še ■ja. Sprejemamo pravaa- IV novo ustavo. Spremem- so tolikšne, da jih v logih sredinah, kjer so se sjej zadovoljevali samo z rhnjim« samoupravljanjem, j» doumejo. In tako ne- leri enačijo ustanavljanje Deljnih organizacij združe- na dela z nekdanjimi eko- Diskimi enotami, še več. rtva ustavnih dopolnil se k ali nevede otepajo, ker o pripravljeni na iskanje iih vsebinskih dalj samo- ravljanja. To je resnično iboko menjanje pKiložaja in |e delovnega človeka, ^sak delovni kolektiv je Brhi preosnovo. Zavzeti se |>«danjih časih pred svoj- >ra, kritično in miselno bogato, s strokovnmi odno- som in političnim pK-viluhom, v vsak najmanjši del svoje- ga proizvodnega prostora in si zapisati bilanco stanja — samoupravnega stanja. Kje pa! To ni lahko! Kot ni lah- ko zidati nove hiše na zrah- Ijanih temeijih. V novih sa- moupravnih odnosih pa gre za novo hišo (za novo sa- moupravno zgradbo) in za novo pohištvo (za drugačne, kakovostno izčrtane, jasnejše družbenoekonomske odn(.ise v delovnih organizacijah), če ne bomo sposobni razmišlja- ti vtakih tonih, tedaj bilan- ca samoupravnih razmer tu- di v prihodnje ne bo bolj- ša. »Bitko za samoupravljanje še posebej "opredeljujejo v se- danjem času nekatere po- membne objektivne in sub- jektivne ovire (nestabilen go- spodarski položaj, tehnobiro- kratske oblastniške tež- nje, neinformiranost in ne- usposobljenost samoiiprav- Ijavcev, konformizem med člani ZK itd.), ki so v pre- teklosti marsikje pomembno zavrle samoupravne procese. Zato komunisti ponovno po- udarjamo, da je za ZK in njene člane bilo, je in bo osnovno merilo uspešne- ga družbenopolitičnega delo- vanja, v kak.šni meri so v danih okoliščinah, še pose- bej pa v kriznih situacijah in prelomnih obdobjih, uspe- li uresničiti revolucionalno razredno smer razvoja sa- moupravnih dru/,benoeko- noniskih in političnih odno- sov . ..« Žal razprava na seji kon- ference ni bila tako kritična in ilustrativno bogata kot vsebina, ki je izrazila mne- nja velikega števila članov samoupravnih organov in ko- munistov v dvajsetih gospo- darskih organizacijah celjske občine. Ker vemo, da so ta- ki politični zbori vendarle predvsem odgovor za akcijo, za delo, ob poenotenih stali- ščih, potem moramo zlasti izpostaviti nekaj akcijskih na- log ali sprejetih zadolžitev. Med zanimivejše moramo šteti tele: — da morajo organizacije ZK vsaj enkrat letno celo- vito oceniti samoupravne c-d- nose; — da s« naj komunisti v delavskih svetih zavzamejo, da bo DS vsaj enkrat na leto razčlenil samoupravne odnose v kolektivu; — v organizacijah zdriižene- ga dela, v katerih bodo v prihodnje ugotovljene težje samoupravne deformacije (grobe kršitve samoupravlja- nja, konfliktne situacije in tako dalje), morajo orga- nizacije ZK izdelati idejno politično oceno o vzrokih za take pojave in določiti nalo- ge za samoupravno razreši- tev problemov; — vse organizacije ZK mo- rajo razpravljati o programu uresničevanja ustavnih dopol- nil in o konkretnih predlo- gih do 30. oktobra itd. Na tej seji konference so celjski komunisti sprejeli še delovni program do jimija 1973. Za novega sekretarja pa je bil izvoljen Stane Se- ničar. J. VOLFAND Stane Seničar, novi .sekretar )brtniki govorijo ZA RAZVOJ SEJMA čern drugem pač, bi se dneh pogovarjali z '■"''Ci kot seveda o njiho- ' sejmu, ki ga bodo letos .v' v prihodnjih dneh že ^-apored. To je manife- rezultatov in do- o kateri v teh dneh '^tenzivheje teče beseda. ^ pripravlja za ureditev štanta, oni se odloča, si bo ogledal, s kom ^vezoval stike. Skratka J jp povsod prisoten, pa ^ tem, kaj sodijo o tej ^arski prireditvi ter nadaljnjem razvoju J «'šali tn obrtnike iz ob- Takole so pove- KUNST, obrtnik (^ »Sejem je za razvoj I i^ašem širšem območ- ^.^omno iai-edno pomemb- '"■editev. Mislim pa, da niorali bolj izkori- stiti tudi v turističnem smi- slu. Ob njem bi moralo biti še več prireditev, ki bi pri- t^nile številne obiskovalce v meto ob Savinji. Jaz sem lani skupaj s svojimi kolegi iz Griž sodeloval tudi kot razstavljalec. Kakšnega po- sebnega komercialnega uspe- ha ravno nismo dosegli, mi- slim pa, da je pomembno tudi sodelovati. Ljudje vidijo, kaj delaš, kaj premoreš.« KAREL ŠTIGLIC, obrtnik IZ POLZ.ELE: »Vsako leto obiščem sejem obrti in z ve- seljem si ogledujem dosežke na tem področju. Seveda bom šel tudi letos. Prav go- tovo, da sejem veliko pome- ni, še zlasti za tiste obrtnike, ki so u.'^merjeni v proizvod- njo in nasto{>ajo kot koope- ranti večjih podjetij. Zdi pa se mi, da bi prireditev še veliko več pomenila tudi t širšem slo\-enskem prostoru, če bi imela ustrezne priredit- vene prostore. Celje ne sme zamuditi prilike in rešiti mora tudi to vprašanje. MIL.AN ÖMAK, obrtnik iz CK)TOVFIJ: »O pomenu sej- ma je odveč govoriti, saj vsak obrtnik v sedanjem času že potrebuje tudi reklamo za svoje delo, posebno mi, ki delamo xa industrijo. Jaz sem razstavljal vsako leto razen lani, letos pa bom na- stopil na sejmu s prikolica- mi za osebne avtomobile vseh vrst. Novost bo univer- zalna prikolica za čolne. Formator, kot glavni organi- zator, nedvomno zasluži vse priznanje. Prepričan sem, da bo sejem T prihodnjih letih postal pomembna gospodar- sko komericalna prireditev, ki je ne kaže zamuditi.t Draga šola Te dni so si starši šolo- obveznih otrok že nekoli- ko oddahnili. Val najvar- nejših nakupov je mimo. Otroci so že skoraj (tudi za zimo) oblečeni, ureje- no je njihovo varstvo, pre- hrana, učbeniki, vemo za »tovariše in tovarišice«, pa še bi lahko naštevali. Ta- ko umirjeni začnemo pre- mišljevati, iskati račune, računati in skleixiti, le za. kaj smo morali izdati to- liko denarja. Med izdatki presenetljivo izstopi na pr- vo mesto ŠOLA. Ob tem spoznanju prično možgani razglabljati dalje: ŠOLA? Kako to, saj govorimo, zagotavljamo, obljubljamo — šola je brezplačna. Ne- kako, zastonj, se nam utr- ne. Pa je res? Ob vseh ten računih, ki jih držimo o roki, ni nobenega dvoma — o nekako zastonj šoH ni govora, šola je draga, računi pred nami so stvar- nost. Pa je res šola tako dr a. ga? Je! In to ni prav. Tre- nutne analize govore, da ta šolski »strošek« za star- še v teku obvezne šole znaša med 5000—9000 di- narjev v osmih letih. Več, kot je otrok v družini, viš. ji so razumljivo tudi »stroški«. Ob tem visokem »stro- šku« bi se morali zamisli- ti vsi. Veliko pa bi bilo že, če se bi najprej ob tem zamislili organizatorji vzgoje in izobraževanja — to je šola, če je res nujno, da, če upo- števamo, da je v vaši ob- čini kar precej sorazmer- no število koleklll-vov, v katerih ni organizacij Zve- ze komunistov, ker so r posamezaiih podjetjih T članstvu ZK le posameat- niki ali pa še teh ni! V zadnjem času ste baje dosegli nekatere premike tudi na tem področju, pa nas zanima, kako se j« vaša komisija ia preko nje celotna organizacija ZK v v'asi občini lotila tega odgovornega dela, kakšne rezultate ste do- slej že dosegli, kakšne probleme imat.e lahko v bodoče na tem področju pričakujemo, upoštevaje pri tem dej- stvo, da je vaša občinska organizacija ZK vse ob- dobji doslej dejansko t srediišču celotaih družbe- nih prizadevanj v občini. BERNI STRMČNIK, novinar JAVNEGA DELAVCA UREDNIŠTVU NOVEGA TEDNIKA V Novem tedniku štev. 37 ste v rubriki Vpraša- nje jaiTiemu delavcu opi- sali problem dostave pošt- nih pošilljk v Vinsko goro. Na to. odgovarjajn sle- deče: kraj Vinska gora spada v območje pošte Ve. lenje, kjer se resnično do- stavljajo poštne pošiljke trikrat tedensko, toda le za del Vinske gore, kajii hiše s štev. od 20 do 29, črnova od 31 do 41 in Pi- rešica od 7 do 21 dobiva- jo pošto vsak dan. Nada- lje je tudi v Spodnji or- novi pri Vaš Tereziji po- štna zbiralnica, kjer pre- bivalci lahko prejemajo svoje pošiljOce dnevno. To- rej le ni tako kot za časa Avsrroogrske. Pripominjam, da se je še od leta 1%6 vršila do- stava dvakrat tedensko, želja našega podjetja je, da bi vsi prebivalci dobi- vali dnevTio pošto, vendar je zaenkrat to še neanogo- če. Dnevno dostavo uvaja, mo povsod tam, kjer j» zadosti pošiljk, da je pi- smonoša zaposlen, če pa bi bile ceste povsod do- bre, bi bilo marsikje ladir no uvesti tudi dnevno do- stavo. Kar se tdče telegra- ma, je možno p>ovedati le to, da je Vinska gora t širšem okolišu pošte Vele- nje, za katerega bi moral odpošiljatelj plačati pošt- nino, kar pa največkrat odklanjajo. Zgodi se pa tudi, da pošta ne more do- biti posebnega dostavljača za dostavo telegrama. Pri- mer bi moral biti bolj konkretiziran. Na koncu naj omenim, da bo možno uvesti dnei^ no dostavo tudi v vso Vin- sko goro takrat, kadar bo zadosti pošUjic za dostavo. EDVARD ŠEPEG, direktor iPTT CeJj® Celje TUDI AKCIJA v ponedeljek sta medob- činski svet ZKS. in medob- činski svet ZMS sklicala raz- govor o tezah za III. sejo konference ZKI. Kakor je znano, bodo na tej konieren- oi jugoslovanski komunisti razpravljali o nalogah ZK pri razvijanju aktivne ude- ležbe mlade generacije v graditvi samoupravne sociali- stične družbe. Kratek povze- tek tez je podal Emil Roje, o dosedanjih razpravah o te- zah v ZM pa je pvoročal Vi- li Jelen. V razpravi so pose- bej poudarili, da je poti^eb- no v razmišljanja o obšuTU problematiki, fci jo nakazu- jejo teze, vključiti kar naj- širši krog mladine. Mnoga stališča o družbenem, samo- upravnem in materialnem po- ložaju mladine so bila že večkrat sprejeta. Sedanjo raz- pravo torej ni treba namenja- ti le dopK)lnitvam tez, am- pak bi morali predvsem spregovoriti o tem, kaj v vsakem delovnem kolektivn, šoli in krajevni skuprkosti storiti za večjo samouprav no dejavnost mladih in za reševanje njihovih mnogiJi problemov — (stanovanjska problematika, — materiaJna osnova za dede mladinskih organizacij, — izobraževanje mladine, izkoriščanje pro«^ ga časa itd.). Na posvetu so precej go- vorili tudi o problemih maav ksistiöne vzgoje mladih. 4. stran NOVI TEDNIK št. 39 — 28. september Nesoglasja med besedami in dejanji naše gospodarstvo bi lahko rekli, da ima Janusovo glavo. Ko so nas pred krat- kim tako kot vsak mesec sta- tistiki seznanili s številkami o gospodarskih gibanjih, je bila ta domneva samo potr- jena. Na eni strani dolcaj za- dovoljivi podatki o proizvod- nji in zunanjetrgovinski me njavi, na drugi še vedno ne- rešena nekatera generalna, vprašanja, predvsem inflacija cen in delovanje tržišča ter nelikvidnost. Razumljivo je, da v nedogled tako ne bo šlo in da moramo biti odločnej- ši pri uresničevanju zastav- ljenih družbeno ekonomskih oiljev. Se prepogosto pa se razprave v marsikaterem fo- rumu končajo predvsem 2 ugotovitvami težav in z zah- tevami po natančnih in kri- tičnih analizah. Te so potreb- ne in koristne, vendar je vse premalo odločnih konkretnih sklepov in dejanj glede na- log, njihovih nosilcev, rokov za uresničitev in konkretne odgovornosti. Sami sebe sle- pimo, če ne priznamo, da nam je že deveti kongres ZKJ natančno nakazal glavne smernice na družbeno eko- nomskem področju, prva in druga konferenca ZKJ pa sta naloge samo še natančneje opredelili in zaostrili odgo- vornost komunistov. Ti so na večini najodgovornejših mest, v gospodarstvu in negospo- darstvu ter v politiki vseh ravneh. Dobrega pol leta je minilo, odkar je 2. konfe- renca ZJK sprejela akcijski program, ki je glede gospo- darstva sila konkreten. Ko govori o rešitvah v si- stemu in politiki cen, pravi, da morajo temeljiti na meri- lih tržnega planskega gospo- darstva, svetovnih cenah, raz- vojni politiki, strukturi in razvitem gospodarstvu. Prak- sa je v letošnjem letu na tem področju pokazala dokajšnjo neurejenost. Zamrznjene ce- ne nismo uspeli obdržati, trgu ne pustimo do veljave in ob premočnih administrativnih posegih se ne more uveljaviti niti samoupravno sporazume- vanje glede cen. Vprašamo se lahko, če bi bile letošnje podražitve sploh kaj višje, če tržnih zakonitosti ne bi tako zanesljivo diskvalificirali. Zveza komunistov mora od- ločno nastopiti proti zadol- ževanju brez gospodarskih sankcij ter proti prenašanju odgovornosti na vso družbo, proti težnjam živeti na račun drugega, prvi akcijski pro- gram 2. konference. Vendar medseoojne zadolžitve nara- ščajo iz meseca v mesec tn z njimi izgube, ki so se v letošnjem prvem polletju po- večale v Jugoslaviji za 70 od- stotkov in v Sloveniji za 40 odstotkov v primerjavi z is- tim obdobjem lanskega leta. V akcijskem programu je na- prej zapisano, da je potrebrM odločna akcija komunistov v predstavniških politično izvr- šilnih organih in drugih druž. benih institucijah, če hočemo zagotoviti delovanje enotnega jugoslovanskega tržišča v vseh njegovih elew.entih. Praksa kaže, da se zdaj tu zdaj tam pojavljajo zaprta lokalna tržišča, neredko celo skromnih občinskih meja, redkeje glede blaga, pogoste- je glede denarja in gospodar- skih integracijskih procesov. Razkorak med besedami in stvarnostjo na teh, po našem mnenju najbolj perečih toč- kah naše ekonomije, je velik in zato tudi uresničevanje de- lavskih amandmajev v gospo- darskih organizacijah ob vrsti subjektivnih odporov, ki te- žave uporabljajo kot svoj ščit, prepočasi napreduje, čeprav je akcijski program druge konference naložil vsem komunistom v samoupravnih in predstavniških organih, da se za uresničitev amandma- jev zavzamejo in da nikakor ne smejo čakati na drugo ob- dobje ustavnih sprememb. Zdaj pa je to obdobje nepo- sredno pred nami. Zato sila kritične v Prije- doru izrečene Titove besede o oportunizmu v vrstah ZKS in njegova zahteva, da našo avantgardno organizacijo za- pustijo ljudje, ki fim je pošla revolucionarnost. Težko jih je pojmovati drugače, kot da je tudi na družbeno ekonom- skem področju nasprotovanje najpomembnejšim zastavlje- nim ciljem protirevolucionar- no dejanje. Predsednikove be- sede gre razumeti kot skraj- no rigorozen poziv k revo- lucionarni odločnosti, odgo- vornosti in poštenosti pri uresničevanju sprejetih smer. nie po kriteriju dejanj, ne le besed. Vse to naša družba najbolj potrebuje in to de- lovni ljudje od komunistov upravičeno terjajo. A. K. PRIPRAVE NA KONFERENCO v šmarski občini se bodo začeli pripravljati na III. konferenco ZKJ. Materiale pripravljajo že sedaj, intenzivneje pa bodo stvari obravnavali v mesecu oktobru. Pr\'e priprave bodo tekle v okviru predsedstva. Posamezni člani pred.sedstva bodo zadolženi, da spre- jeta stališča pojasnijo posameznim aktivom ZMS na terenu kakor tudi v delovnih organizacijah. ODGOVOR SPOŠTOVANI TOVARIŠ BERNI STRMČNIK z vprašam jem in nekaj opo- mini sem izzvan, da pojas- nim, kako smo se v žalski ob- čini lotili uresničevanja skup- ščinske resolucije o osnovah kadrovske politike v SR Slo- veniji. Kot sami navajate, gre sa p>omembna vprašanja, ka- terih rešitev nikakor nima na. mena zadostiti formalni vzp>odbudi,' da se skozi samo- upravno dogovarjanje izobli- kujejo skupna stališča na tem področju, temveč in pred- vsem to, da se poiščejo na- čini in pota, kako v praksi ta dogovorjena stalLšča v ob- jektivnaabiti, da so nekatere, po mojem mnenju objektivne okoliščine pogoje- vale, da se v industriji žalske občine čuti izobrazbeni defi- cit. Ena izmed njih je v nje- ni strukturi. Leta in leta že ugotavljamo, da je tekstilna industrija, ki po številu zapo- slenih prednjači v občini, ne- kje na repu panog po poslov- nih rezultatih in osebnih do- hodkih. Nič kaj bolj ni razve- seljiv položaj v družbenem kmetijstvu. Tudi podjetja žal- ske občine, ki se po svoji dejavnosti uvrščajo v ti pano- gi, niso izjemne. Kakšen je torej lahko interes kadrov, da se zaposlujejo v teh panogah, če jim je perspektiva tako meglena in dokaj nejasna? Druga okoliščina izhaja is geografskega položaja. Obči- na leži med dvema močnima industrijskima centroma (Ce- lje, Velenje), kjer, če zane- marimo drugo, lahko mlad strokovnjak pričakuje enak ali boljši osebni dohodek, sta- novanje, kredite, možnost kul- turnega življenja in drugo. Nedvomno ni iz trte izvito mnenje nekega žalskega ob- čana, ki pravi, da bodo po- deželske družbeno-politične skupnosti lahko pričele spora, zum na kadrovskem področ- ju enakovredno uveljavljati šele, ko razvitejši centri ne bodo več čutili potrebe za njimi. Subjektivn h Okoliščin je ne- dvomno več. Omenim naj le od- sotnost planiranja (razen častnih izjem seveda) kadrovskih akcij in potreb, preveč togo pojmova- nje profila kadrov, preoptimaJ- nost zahtev po izobrazbi v aktih o sistemizaciji, kar razkorak med stanjem :n potrebami včaish ne- upravičeno povečuje, neizdelani izobraževalni progami, specifični odnosi v posameznih sredinah, ne- urejeni sistemi pripravništva in mentorstva, nest mulativno nagra- jevanje, neustrezaia «asedba in de- javnost kadrovsko—izobraževalnih služb, položaj, ki ga le-te za- vzemajo v posameznih podjetjih In ne nazadnje — odnos vplivnih posaimemikov-pratikov do kadrov- skih odločitev. To so le neka ten, nikakor ne vsi subjektivni faktorji, ki načelno in konkretno vplivajo na konkretno Izvrševanje kadrovske funkcije. S ciljem m namenom, da se tudi ne ža.skem območju prične uresničevati skupščinska resoluci- ja, je občinska skupščina že v prvi polovic, leta imenovala dve kcMnisiji, ki naj po proučitvi sta- nja pripravita osnutke dogovorov, ena za področje gospodarstva, druga pa za področje negospodar stva. Že na prvem skupnem se- stanku so bila v ospredju nasled- nja vprašanja: 1. ah lahko na kadrovskem pod- ročju ločujemo interese gospo- darstva od negospodarstva, če- prav je dejstvo, da so prilike specifične, oz. če Je potreba po dveh dogovorih; 2. al: je primemo, da družbeno- politična skupnost, kot je ob- čina, sprejme vsaka svoj dogo- vor brez vsklajevanja stališč vsaj v okviru regije; 3. ali je lahko izvrševanje dogo- vora prepuščeno le samouprav- ni kontroli podpisnic in če ni potrebno v zvezi s tem ustano- viti speofičen organ za nadzor pri občinski skupščini; 4. kako se doslej sklenjeni dogo- vori (o štipendiranju in krediti- ranju, o ^onomskem in druž- beno-polit;önem izobraževanju) vsebinsko ujemajo z bodočim dogovorom o osnovah kadrov- ske politike in Ce ni primerno vse združiti v enega; 5. mere sankcioniranja, če katera od podpisnic ne bo v praJisi iz- vrševala določil dogovora. Nadaljnji razgovori in posveto- vanja so na večino teh vprašanj daU odgovore. Tako je sedaj za področje gospodarstva v razpravi le en osnuteik družbenega dogovo- ra, razprava o predlogu njegove vsebine pa naj bi bila zaključena do 15. oktobra letošnjega leta. Komentirajmo malo njego- vo vsebino: Osnutek izhaja fa realnih osnov, ki predstavlja start za vse akcije in spremembe ter uskladitve splošnih aktov pod pisnic. Le-ti morajo v šestih mesecih od dneva uveljavitve dogovora analizirati obstoje- čo kadrovsko strukturo in preveriti akte o sistemizaciji delovnih mest, koliko so real, ni ni v skladu s sedanjimi in perspektivnimi razvojnimi za- htevami. Ce slednje še niso sprejeli, jih morajo v navede- nem roku, ostali pa morajo vsebini dogovora prilagoditi ostale samoupravne akte, ki vsebujejo elemente kadrov- ske politike. V treh mesecih od dneva, ko bodo pristojni samoupravni organi obravna- vali analizo obstoječe kadrov- ske strukture, mora biti izde- lan in sprejet plan, kako bo- do v določenem roku (največ 5 let) odpravili razlike med dejansko in f>o sistemizaciji delovnih mest zahtevano ka- drovsko strukturo. Podpisni- ce morajo do konca 1973. leta sprejeti vsaj srednjeročni program kadrov in zagotoviti sredstva za njegovo izvrši- tev. Po dogovoru morajo vsi strokovni delavci v kadrov- skih službah imeti najmanj višjo strokovno izobrazbo, podpisniki pa morajo zagoto- viti le-tem takšne pogoje de- la, da bo prišla do izraza sa- mostojnost in odgovornost. Določena so tudi merila (šte- vilo zaiwslenih v podjetju), ki pogojujejo število zaposle- nih v kadrovskih službah, in merila (število zaposletiiij podjetju, celotni dohodek) pogojujejo izobrazbo vodil^ vodstvenih in drugih cev. Podpisnice dogovora jj rajo pn sprejemanju oc^q tev o zasedbi vodilnih ciej^ nih mest upoštevati doloj dogovora, le v določeni^ jemndh primerih je lahko, ločitev drugačna. Vsem, ustrezne izobrazbe niij^ morajo podpisnice nagoto^ enake materialne in dr\j možnosti, da si jo pridobe, podpisom dogovora pre^ mejo podpisnice tudi obv® da bodo dogovoru ustrej uredile pripravništvo in ^ torstvo, stimulacijo, zagot Ijale najmanj 1 % letne Ijj to mase osebnih dohodkov Izobraževanje In usposahj nje, zagotavljale permaoe nost dopolnilnega izobraie nja. S sprejemanjem in ui ničevanjem ustreznih plai itd. Po predlogu dogOTt naj bi obe komisiji, ki sta delovali pri pripravi osnuti po njegovi uveljavitvi o« Ijevali delo z naslednjimi logami: — razlaga določil družbe ga dogovora, —obravnava tn pripn predlogov za njegovo ^ membo ali dopolnitev, spremljanje in ugotavlja določil dogovora, v prim neizvajanja ali očitnega Senja določb pa seznaaj disciplinsko komisijo, ki 1 ko izreka dogovorjene da ne kazni. Sredstva od denarnih tel se odvajajo v siklad občine lec za posojila in izobraže nje. Osnutek dogovora pa uveljavi, ko ga podpišejo' podpisnice in objavi v Ur nem listu SRS. • « • Nedvomno bo osnutek govora v toku rasprave di vel marsikatero kotra spremembo, kar je tudi pi saj je doslej v njem vsebo no le mnenje člonov ko sij. Pričakovati je, da ne preveč enostavno vskla vati nekatera različna st šča morda celo odpor do katerih izrazito pozitir predlogov. Vendar osd menim, da to delo moral opravljeno do konca letoä ga leta, kajti vsako zavlaft nje bi lahko rodilo nove plete in podaljševalo seda stanje. Dela se je treba titi že sedaj, ker časa, kot razvidno iz osnutka, ni P več na razpolago. Opravičujem se urednü NT, ker sem toliko časa lašal 2 odgovorom. Odlaša pa je le rodilo nekaj dobre v tem sestavku sem lahko pisal več o vsebini predi: dogovora, kot bi lahko i prej. S tem je tudi njeg obravnava dobila malo ve razsežnost. JELEN FRA] predsednik kadrovske toi sije Sob Žalec za podro gospoda« Nas/ znanci PIŠE: B. Strmčnik AKTIVIST V NEM- ŠKEM GNEZDU Vojna je prihrumela in vse se je v hipu zasuka- lo. Najprej je Gustelj »2^bLl« oba hotela, ker jih je lastnik prodal v zakup nekemu nemčurju, Voglerju po imenu. Gu- stelj je prevzel službo ekonoma v vojaškem la- zaretu, v kar so Nemci spremenili zdravilišče. V lazaret je prišla tudi nje- gova žena in prevzela me- sto kuharice. Stanoval je še vedno na Pošti. Kot zaveden Slovenec tn patriot je (justelj kaj kmalu navezal stike z od- porniškim gibanjem. Dej- stvo, da je postal ekonom, je imelo za marsikatero partizansko enoto hudo koristne posledice. Sicer pa o tem kasneje. Valter Canžek, Pepi Tovornik, Samo Pečar in njegova sestra Bogdana, so bili prvi aktivisti, ki so tako ali drugače stopali v stik z Gusteljnom, ki se je glede na možnosti neome- jenega gibanja, kn jih je imel, izkazal kot zelo ko- risten člen v organizaciji odpora in podpvori p>artiza- nom. „ Prvo zvezo je vzposta- vil s Konradom Pevcem — »2Wenkom« in Leopol- dom Ožekom. Naneslo je, da so se dogovorili za pr- vi napad na lazaret, kjer je bdJo za partizane do- sti koristn^a. Predvsem so se zanimali za sanitet- ni material in seveda oro- žje. Takole se tega do- godka spominja Gustelj: »Bik) je 12. in 13. avgu- sta, leta 1942, točno se ne spominjam več. Vem, da smo se s partizani dogo- vorili, da bom poskrbel, da v lazaretu ne bo stra- GUSTELJ TEICHMEISTER že. Razmišljal sem, kako naj to dosežem in po- gruntal, da bo najbolje, če vojaka »za nagrado« pošljem v kino. Napad so partizani izvedli sredi dneva in sicer ob pol enih. Presenečenje je bi- lo popolno in lahko sd mislite, kaiko so sti-meii nemški oficirji, kii so se tu zdravili, ko so naen- krat, sredi belega dne v zdravilišče vdrli »bandi- fci«. Hudo »pesen ečen« sem bil seveda tudi jaz. To je bik) nujno, kajti na nesrečo je bil tega dne tudi lastnik doma. Na.pad je v celoti uspel, partiza- ni F>a so se dodobra zalo- žili s cigaretami, hi-ano in sanitetnim materialom ... »Kaj pa orožje, so tega tudi nabrali?« »Ejej, to pa je bol v celotni akciji velik spo- drsljaj. Jaz sem partiza- nom točno povedal, kje je shranjeno orožje lečečih se oficirjev in ostale voj- ske. Büo je v sobi 106, še danes se tega dobro spo-. minjam. V naglici, s ka- kršno je akcija potekala, so partizani sobo zgre- šili, jaz jim seveda nisem mogel nič p>omagati, ker sem moral dobro prikriti maslo, ki sem ga v cej zadevi imel na glavi. Orožje je tako žal osra!o nedotaknjeno, le nekaj obleke so še vzeli s se- boj. Akcija je bila tako hitra, bliskovita bi rekel, da niti streljanje ni bilo potrebno, kajtd preseneče- nje je bilo popolno. Ko so se vojaki vmaii iz k;- na, je bilo že zdavnaj vse končano In med listimi ki so najbolj glasno ro- bantiii, sem bil gotovo jaz, čeprav mi je pri tem presneto na smeh uhaja- lo.« Tako se je pravzaprav začelo in potem skozi vsa leta nadaljevalo. Gustelj jo je Nemcem pošteno za- godel in to ne samo to- krat, -.emveč še tudi ka sne je. Cas je terjal po- gumnih ljudi, ljudi hitrih odločitev in prav to je bi- lo tisto, s čimer se je Gu- stelj tudi v bodoče od!i koval... (se nadaljuje) It. 39 — 28. september 1972 NT NOVI TEDNIK stran S Bralci pišejo ZAČETNE TEŽAVE Pred kratkim sem pri- šel v Celje. Prej sem bil na Dolenjskem, kjer sem se poleg službe ukvarjal tudi z novinarstvom in sem si tudi pridobil iz- kaznico Novinar M. S pri- loženim zapisom bi rad opisan začetne težave, ki sem jih srečal ob priho- du v Celje. Upam, da bo- ste objavili. Z. Kokalj, Merx, Celje ODGOVOR: Zapise obja- vili, lahko se še oglasite. Začetne težave ste najbrž premagali. IZVIRNE IDEJE Pošiljam vam kupon in odgovor na vprašanje za nagradno igro. Nasploh mi je NT zelo všeč, čeprav ga nimam časa citati. Vedno najprej prečitam rubriko Z urednikove mize, nato pa še katero od stalnih ru- rubrih, tako da mi za na^ gradno igro malokdaj osta- ne kaj časa. če nisem po- slala kupona takoj v četr- tek (pa nisem bila nikoli izžrebana), potem je goto- to prej prišel že novi NT. Vsekakor vas moram po- hvaliti za vaše delo in ved- no bolj imenitne nove iz- virne ideje. še v bodoče vam žehm tako uspešno delo in si obenem želim, da bi ime- la nekoč priložnost koga od novinarjev osebno spo- znati. Marica Vodišek, Laško ODGOVOR: Se ne bi kdaj ogiasiii v uredništvu? Pa se prej najavite, seve4a. ČUDNO MERJE- NJE HMELJA Oglašam se vam kot obi- ralka hmelja. Obirala sem ga v Rimskih Toplicah. Ne razumem namreč, kako se da hmelj meriti s kupom. Na škafu je napisana me- ra za hmelj — 301. Ne vem, ali je to plačano de- io, če cel dan obdraš hmelj — brez tople hrane — za tiste skromne dinarje. Brez kakršnekoli pijače, celo brez vode. Najboljše obi- ralke so nabrale nekako 15—20 škafov. Seuaj pa iz- računajte — če bi nekaj porabil za jedačo in pija- čo, od zaslužka ne bi nič ostalo. Poleg tega pa je bil voznik hmelja talto nau- čen, da se je pri merjenju vedno uštel za kako meri- co. Seveda, nikoli v svojo škodo. Nekatere obiralke si lahko vse dovolijo in tudi bolje so jim merili, drugim pa ne. Drugo leto bo zaradi tega še manj obi- ralk. Pa tudi tisti, ki so vodili obiranje hmelja, bi dahko bili bolj prijazni z ljudmi, če je kaka mlada, je seveda vse drugače. Lenčka Vii>otnilt, Rimske Toplice VLJUDNOST NATAKARIC NA VRANSKEM v nedeljo, 10. septembra smo se vračali z avtobu- som z Rese Sklenili smo, da se ustavimo v neki go- stilni in tam napravimo zaključek izleta Ustavih smo se na Vran- skem. Šofer je šeC vpra^ šat, če imajo kaj prostora in natakarica je rekla, da imajo. Soba. ki je bila prej prazna, je kmalu po- stala še premajhna. Naro- čili smo za jesti in piti, nato pa smo nameravali še malo zapeti in zaplesati. Ko pa je natakarica opazi- la harmoniko, je zavpila: »Zdaj pa VSi ven, mi bi morali že ob desetih zapre- ti«. Na mizah je biflo še vina v steklenicah in niko- mur se še ni ljubilo vstati. Vendar se mi zdi, da bi lahko malo lepše postopala z gosti, ki so ji dali, upam, kar dobro zaslužiti. Zakaj nam pa ni prej rekla, takoj ko smo prišli, da gostov ne sprejemajo več, in mi bi odšlli naprej. Za tiste jm, ki so morda že celo p>opol- dne sloneli v drugi sobi ob šanku in zraven natakari- ce, pa ni veljalo, da mo- rajo ven, saj so ostali še, ko smo mi že odhajali. F^- vič smo se ustavili na Vranskem in lahko rečem, da smo odnesli s sabo ze- lo, zelo lep vtis, med na- rekovajem seveda. Bralka iz Planine pri Sevnici ZAKAJ NI BILO OBJAVLJENO: Ali mi boste oprostili v uredništvu, ker vam mo- ram ponovno pisati in vas vprašati, zakaj niste obja- vili članka, oziroma odgo- vora na vprašanje, koga bi zvezali na sramotilni ka- men. Pismo sem vam na- pisal kot dolgoletni naroč- nik. Sporočite mi, prosim, zakaj ni bißo pismo objav- ljeno. Ida, Ivan Aman, Ješovec 91, Kozje ODGOVOR: Ce se boste prav spomnili, smo prvo pismo, v katerem ste opi- sali smrt vašega svaka v celjski bolnišnici, objavili. Menimo, da pisem z enako vsebino ne moremo ponov- no objavljati. Ce pa še ve- dno mislite, da se vam je zgodila velika krivica, to napišite vodstvu celjske bolnišnice, ki bo nato prav gotovo raziskala vaš pri- mer. GOLEČ — NAŠ ŠVEJK Pred kratkim se je izte- kla zanimiva povest »Troj- no gorje«, ki je kot podli- stek izhajala v Novem ted- niku. V listu ste sporočili, da boste na jesen začeli objavljati nov podlistek, za katerega naj bi predloge dali brailci časopisa. Mis- Um, da boste prejeli kar lepo število predlogov, od katerih jih bo nedvomno mnogo pametnih in upošte- vanja vrednih. A tudi brez neumnih in bedastih pred- logov verjetno ne bo mi- nilo, kot je to ob takih priložnostih že navada. Ja- sno je, da mora biti za podlistek spet nekaj stare- ga, kar smo pred 30. ali 40. deti že čitali, a seveda že pozabili. Ker pa bi bilo zelo škoda,, ako bi bilo predlogov samo 99, vam tudi jaz stavim enega, da jih bo 100. Kaj bi bilo, ako bi, ker smo že ravno pri Golecu, ponatisnili nje- gove »Vojne spomine«, ki so med prvo svetovno voj- no in še nekaj časa po njej izhajali kot podlistek v te- danjem Slovenskem gospo- darju. Spominjam se, da sem se kot 14dleten fante do solz smejal žalostno smešnim dogodivščinam, ki jih je Januš Goleč bodisi v resnici, bodisi v domiš- ljiji kot vojni kurat doživ- ljal na ruski fronti. Seve- da pa sem bil takrat še preneumen, da bi bil te podlistke lepo izrezan in shranil, kot to navadno de- lamo danes. »Modemi« in »inteligentni« bralci, ki ne prenesejo Slakov in Avse- nikov, bi seveda tudi teh Spominov ne prenesli, mi, podeželski, pa bi vam bili zanje zelo hvalležni, ker so tako prisrčno domači. Skoraj bi lahko rekel, da je bil J5olec nekakšen slo- venski švejk Franc Mohorič, Vitanje ODGOVOR: Dragi Franc, vidite, mi smo se že od- ločili, a za predlog smo vam vseeno hvaležni. Bo že še prišel kdaj prav! O NAGRADNI IGRI Igra Naše vprašanje — vaš odgovor je biCa zelo v redu. V bodoče pa p>o mož- nosti natisnite kupon na drugo mesto, ne pa na ti- sto, kjer ste objavljali »mlinarje«. Marija Gajšek, Gorica pri Slivnici Imela sem to čast, da sem bila med srečnimi do- bitniki in sem s tem do- bUa priložnost da sem lahko izžrebala drugega srečneža. Ni mi pa bilo všeč, da tisti, ki je bili zaporedno izžreban, ni mo- gel dobiti nagrade. Saj je vendar sreča opoteča. Vera Švica, Celje Zelo zanimiva in domi- selna igra. Vendar, v koli- kor bi se igra nadaljevala, potem bi bilo potrebno spremeniti vaše smešne po- goje. Diana Kamenik, Celje V redu igra. Zaželen bi bil boben za mešanje do- pisnic, saj bi ga (lahko upo- rabljali še pri drugih žre- banjih. Norbert Drugovič, Celje Za tiste, ki so dobiM na- grade, je bila igra Naše vprašanje — vaš odgovor zelo v redu. Upam, da bo odslej še boljša nagradna igra Spoznajmo se. Štefi Fajs, Uniše, Ponikva Zelo domiselna igra, ven- dar so bil:e kljub temu napake, tn to pri žrebanju. Slavko Kamenik, Celje O MATERAH Ko prebiram vaš časo- pis in zapise o materah, vidim, kako je prav, da site se odločili za tako htimano akcijo. Ves NT je po vsebini in obliki res vreden hvale. Zato imam samo eno prošnjo. Ko pišete tako lepe ma- terine spomine in o živ- ljenju skromnih mater z v^ otroki, vam predla- gam, da obiščete pol ure peš poti iz Zreč, v Boho- rini, družino, kjer bi bila mati prav tako vredna, da o njej kaj napišete. Ni imela deset otrok, pač pa pet in sedaj že dve leti nežno pestuje svojega vnučka, ki je star nekaj čez tri leta, a je hrom in slep že od rojstva. Ali ni tudi to mati, ki je vredna naše pozornosti? Kako toplo bi ji büo pri srcu, ko bi sprejela vašega no- vinarja sedaj, ko bo sla- vila 46. rojstni dan. Daj- mo tudi takim materam iskrico veselja. Ne more- te si predstavljati, kako ga stiska k srcu, če je bo- lan! Vsak otrokov gib spremlja z velikim vese- ljem in večkrat tudi s solznimi očmi. Upam, da jo boste obiskali. Tudi jaz bi bil tega zelo vesel. Drugič pa bom -še kaj več napisal o tem kraju in tudi. podpisal se bom. Bralec iz Zreč ODGOVOR: Ker ste nam zapisali tudi naslov, bo- mo uredili tako, da bo vse prav in da bo mati vesela. Pa kdo drug prav tako! KRIVICO Ml DELAJO Zaiposlen sem v žični že od lani dalje, in sicer kot skladiščnik. Z novo siste- mizacijo oziroma shemo delovnih mest sem bil premeščen na mesto ko- misionarja. Ko sem dobil odločbo o imenovanju, mi je moj šef takoj vrgel iz sobe pisaibio mizo in stole, pa tudi sicer so me maltretirali. Vprašam, ali je prav, da tako ravnajo z menoj, ki sem star 50 let, sem borec od 1942. leta in vojni invalid? Rade Pavlica, Cinkamiška 10, Celje ŠE O GOLOTI Zelo občudujem silno kondicijo tovarišice Ama- lije Kranjec, la je v re- kordno kratkem času obi- skala in intervjuvala na domovih vse, po šestih in morda še več slovenskih občinah raztresene bralce Novega tednika, izvzemši mene. To je bil vsekakor napor, kakršnega ne bi bil zmožen noben moški. Ce bi se namreč ne bila pomenila z vsakim braß- cem osebno, potem gotovo ne hi bila mogla napisati, da se je prav vsem bral- cem gabil opis dogodka pri šeškem mostu. Naj ne bo huda, če sem, kot ka- že, jaz edini bralec, ki se nisem zgražal, to pa za- radi tega, ker pač pri naj- boljši volji nisem vedel, da se je ob tem branju treba zgražati. Pa lep po- zdrav! FRANC MOHORIČ, Vitanje ČIGAVO JE STANOVANJE? Naš rojak se zanima, če je v Jugoslaviji mogoče kupiti stanovanje v bloku ah kje drugje in če je to stanovanje potem njegova osebna last. Ali ga otroci lahko podedujejo in če so otroci oziroma dediči že vnaprej lastniki takšnega kupljenega stanovanja. Prosim, če mi na to vprašanje odgovorite. Pa še to! S tednikom sem zeCo zadovoljen, saj mi prinaša precej novic iz do- mačega kraja. 2elim vam uspešno urejanje NT. Vaš bralec Novak, Westfalica Odgovor: Pri «as lahko na trgu kupite stanovanje, ki postane vaša osebna last in ga potem seveda lahko podedujejo otroci ali pa ga podarite, komur pač hočete. UČENCI V POKLICU Celjska mladma bo na svoji redna letni konferen- ci, ki bo v oktobru letos, ponovno razpravljala o po- ložaju učencev v pokhcu. Ob pripravah na konferen- co potekajo ravnokar raz- prave z učena srednjih strokovnih šol, ki opozar- jajo, da je tudi status šol rešen samo formalno, ne pa dejansko. Srednje stro- kovne šole še vedno niso izenačene s srednjimi šofia- mi. Prav tako so še ved- no aktualni problemi učenčevega nagrajevanja, počitmc, delovnega časa. Predsedstvo ZMS je orga- niziralo anketo o njiho- vem položaju, prav taiko pa je pripravilo osnutek druž- benega dogovora, ki bi urejal p>oložaj učencev za celjske razmere, cako v za- sebnem kot družbenem sektorjtL Osnutek družbe- nega dogovora je v raz- pravi med članstvom Zve- ze mladine in sindikatom kot sopodpisnikom. VIKI KRAJNC PIŠEM ZGODBE Sem dijakinja ESŠ v Celju (stara 17 let) tn obi- skujem 3. letrdk. Zelo rada pišem razne zgodbe, zato sem precej znana po- slušalcem radia Šmarje, kjer jih objavljajo. Prosim vas, da ne ob- javite mojega polnega na- slova, niti tehle zadnjih stavkov, ker bi mi bilo ne- prijetno, če bi izvedel šir- ši krog bralcev, kaj se go- di v mojem srcu. Jožica S. iz N. Odgovor: Jožica, zgodbo Počasi sem stopala po pločniku proti kinodvorani. živela sem v polnem pričakovanju današnjega večera. Vedela sem, da bo na predstavi tudi Boris, zato sem z nestrpnimi očmi iskala njegovo postavo. Toda zaman. Vsak obraz mi je bil tuj in neznan. Iskala sem le nje- govih mirnih, sanjavih oči. Toda, kje je vendar Boris? Nema bolečina, ki se je vezala s slutnjo, me je žgala globoko v srcu. Narahlo se ozrem. »Da, zdaj je že v dvorani .« Sam, zamišljen sloni ob zidu in se ne zmeni za ljudi, ki ga obdajajo. Tudi name se ne spomni. Toda moje srce goreče išče njegovih besed in to- plim njegovih rok. Stopim iz vrste stolov in se na- slonim na zid, nekaj metrov od njega. »Zdaj bo, kar bo!« si na tiho rečem in pričakujem njegovih besed, njegove bližine. Toda on se odmakne, z mrkim obra;t)m odide na drugo stran dvorane. Kakor ogenj se jc zarezala bo- lečina v moje srce in me žgala ,tako močno žgala, da sem čutila in želela, da bi najraje umrla tam, ob ste- ni dvorane. Z veliko bolečino v srcu prisluhnem besedam dram- skega igralca, ki izgovarja besede nesrečnega fanta. »Morda je tudi on tako nesrečen, kakor sem jaz!« se na tiho tolažim in iščem odgovorov na moja tisočera vprašanja, čutim, da je prišei čas, tisti nesrečni tre- nute-^ življenja, ko bom morala s solzami v očeh za- puščati ljubljeno bitje, za katerega sem pravzaprav živela. Sjjoznavam, da se zdaj srečujem s tisto gren- kobo ki jo prinaša ljubezen. Po licu mi drsijo prve solze razočaranja. Najprej se mi solze nabirajo v očeh, potem pa zdrsijo po licu, počasi, počasi. Igra na odru se odvija naprej, jaz pa preživljam svoje usodne trenutke. Zdaj vem, da nisem več edina v Borisovem srcu, da se je naveličal moje neme, neizrečene besede ljubezni i'i da zdaj išče srečo drugje, v srcu drugega dekleta. Solze se množijo. Iz- vlečem si robček is tesnega žepa in v grlu me začne dušiti. Tlači me k tlom in v grlo mi silijo besede, vzkliki, kxikor rjovenje ranjene živali, ki umira s sija- jem v očeh. Skozi solzne oči vidim srečne zaljubljence. Povsod je sreča, le jaz nimam sreče. Silna radovednost me vleče iz dvorane, čimprej bi rada srečala nekoga, ki bi me tolažil, toda moje bole- čine ni razumel nihče. Stopila sem na cesto in krenila proti domu. Na usta sem si dala robček, da ne bi izdajala svoje bolečine okolici. Prečkala sem cesto in se narahlo ozrla nazaj. »Moj bog!« vzkliknem. V meni se pretrgajo vsa ču- stva, vsa bolečina mi plane na dan in se razblesti v nič. Zagledam Borisa, kako s hitrimi koraki hiti za menoj in me na drugi strani pločnika brez besed pre- hiti. Pričakovala sem njegovega opravičila in novih vročih besed. Toda zainan. Brez besed je odšel mimo mene. Stopil je do mostu, kjer je čakal, da pridem do njega. Srce mi je burno utripalo. Vse se mi je zdelo brezsmiselno. Nisem ga hotela ogovarjati jaz. Brez be- sed sem stopila mimo njega. V tistem trenutku se je obrnil jnoti meni, za hip pogledal za mano, se obrnil in brez besed odšel proti domači hiši. V srcu me je začelo trgati. Kriki so se pritajeno oglašali iz razbolelega grla. v istem trenutku bi rada Borisa zasovražila, toda vedela sem, da je moja lju- bezen do njega neuničljiva. Mesec je obseval posteljo, ko sem se vsa onemogla zleknila nanjo, čutila sem, da mi je mesec edini pri- jatelj. Edini prijatelj, ki mi je brisal solze, ki so mo- čile obraz, lase in posteljo. Mokre in trudne veke pa so v pozni ponočni uri zagrnile prizor bolečega razo- čaranja. XX ŠENTJUR lt»lt NOVI TEDNIK St. 39 — 28. september 197> Žalec KAKO JE S PLAČAMI? Za gospodarstvo žalske občine v letošnjem letu je značilna izredno dinamična rast. V mnogih delovnih organizacijah so v prvem polletju do- segli zelo lepe gospodarske rezultate in kazno je, da bo pri podobnem ostalo tudi v drugem polletju. Sanacijski programi ter njihovo dosledno izvajanje, so pokazali uspešne rezultate. Razumljivo je, da so se v tem obdobju povečali tudi osebni dohodki zaposlenih delavcev. Na območju občine so porastli za 33,9% in že dosegli višino 1.768 dinarjev. V posameznih podjetjih pa so zabeležili tudi soraz- merno visoka povišanja, kar so jim po eni strani omogočili dobri poslovni rezultati, po drugi pa tudi samoupravni sporazumi znotraj posameznih gru- pacij. Ugotovitve pa kažejo, da so osebni dohodki kljub temu močneje po- rasli kot družbeni proizvod na zaposlenega. Razkorak na tem področju je v mnogih podjetjih kar precejšen. Potrebni bodo ukrepi, da se stanje izenači. Med gospodarskimi pano- gami so se osebni dohodki najbolj povečali na področju trgovine, kjer so v povprečju porastli kar za 41 odstotkov, od tega v osrednjem trgov- skem podjetju, to je v Savinj- skem magazinu, za 42 odstot- kov. Gradbeništvo je na dru- gem mestu z 39,8 odstotnim povečanjem plač, temu sledi z 22 odstotki industrija, neko.- liko pa zaostaja kmetijstvo. še večje, kot so razlike med panogami, pa seveda ob- stoje znotraj posameznih de- lovnih organizacij. Kmetijski kombinat (52 odstotkov). Usluge 8 Polzele (54 odstot- kov) ter Savinjski magazin, so daleč pred vsemi, pri dnu lestvice pa je kolektiv tovar- ne nogavic na Polzeli, ker so v prvem polletju plače delav- cem porastle le za 6 odstot- kov. Vsa ostala podjetja se vrste okoli občinskega po- prečja. Ce bi analizirali le zgolj osebne dohodke in jih primerjali s porastom celot- nega dohodka, potem bi lahko tako gibanje na področju po- litike razdeljevanje osebnih dohodkov le pohvalili. Neko- liko drugačna pa je slika, če gibanje osebnih dohodkov primerjamo z ustvarjenim družbenim proizvodnom na zaposlenega delavca. Prav go- tovo bi bilo potrebno, da bi pri spremljanju obeh kate- gorij zabeležili določeno skladnost in večjo usmerje- nost, pa ugotovitve, žal, ka- žejo ravno nasprotno. Trend iz minulih let se uveljavlja tu- tudi letos. To se pravi, da družberii proiz,vod sorazmer- no močno zaostaja za pora- stom osebnih dohodkov. Te- mu vprašanju bodo morali odgovorni dejavniki v občini nedvomno posvetiti precejš- no pozornost, da gibanje bolj uskladijo in se čimprej od- pravi sedanji, sorazmerno ve- lik razkorak. V povprečju v občini zaosta- janje družbenega proizvoda sicer ni ravno zaskrbljujoče, znaša le 5 odstotkov, medtem ko pa so med posameznimi delovnimi kolektivi močne razlike. Najbolj vsekakor iz- stopa kombinat, kjer družbeni proizvod močno zaostaja, in sicer kar za 32 odstotkov, vendar je potrebno v tem pri- meru upoštevati specifičnost proizvodnje, ki ob prvem pol- letju nikakor ne more poka- zati realne slike. Ta bo vid- na šele kasneje. Sicer pa so v kombinatu že presegli 2000 din poprečnega osebne- ga dohodka, kar je prav go- tovo razveseljivo. V Montani so na primer osebne dohod- ke povečali za 24 odstotkov, družbeni proizvod pa je ostal na lanskoletnem nivoju. Tudi v Savinjskem magazinu so plače porastle kar za 20 od- stotkov več, kot je bilo ust- varjenega na zaposlenega de- lavca. So pa seveda tudi izje- me, ki kažejo na drugačno po- litiko v posameanüi podjetjih. V Minervi na primer so osebni dohodki porastli za 36 odstotkov, družbeni proizvod pa za 69 odstotkov, podobno je pri obrtno gradbenem pod- jetju Usluge v Polzeli, kjer je družbeni proizvod celo za 57 odstotkov višji od pov- prečno izplačanih osebnih do- hodkov. Nizek porast osebnih dohodkov in dobri poslovni rezultati pa so pogojih po- zitiven rezultat tudi v tovar- ni nogavic na Polzeli, kjer so ob 6 odstotnem povečanju plač uspeli s povečano pro- duktivnostjo dela in razširit- vijo poslovanja doseči, da je družbeni proizvod na zapo- slenega delavca porastel kar za 43 odstotkov iznad pove- čanega nivoja osebnih do- hodkov. V vseh ostalih podjetjih so gibanja bolj usmerjena, najbolj pa je ce- lotno gibanje usklajeno t keramični industriji v Libo- jah, kjer so tako plače kot družbeni proizvod povečali za 32 odstotkov. Vsekakor bo potrebno, ~da bodo vodstva v nekaterih de- lovnih organizacijah in nji- hovi samoupravni organi ter družbeno politične organiza- cije zagotovili v bodoče skladnejšo rast obeh analizi- ranih kazalcev. Ne bi bilo prav, da bi v želji po čimbolj učinkovitem kompenziranju stalno naraščajočih življenj- skih stroškov kolektivi ka- sneje pri svojem gospodarje- nju zašli v posebne težave. Prav gotovo je časa za pra- vočasno ukrepanje še dovolj. In bolj kot na danes, kaže v posameznih primerih misliti tudi na jutri! BERNI STRMCNIK SOLA NA OTOKU Normalen dotok sredstev 55 uspelim referendumom Je aprila leto® stekla v celj- ski občini izredno solidarnost- na akcija zbiranja denarnih sredstev za graditev osnov- nih šol fai vzgojno varstvenih zavodov. Sklad, ki vodi to akcijo. Ima samoupravna organa. Njimo delo je javno. In tako smo predsednika upravnega odbora sklada Marjana Aši- ča, ki je hkrati podpredsed- nik občinske skupščine, prosi- li za odgovor na vprašanji, kakšno je treneutno finančno stanje sklada in kako je z de- lovnim načrtom: »Trenutno finančno stanje sklada je 2,519.779 din. To je dotok sredstev za prvih šest mesecev, odkar je samopri- spevek tudi uveden. Dohodek sklada je v celoti t skladu i predvidevanji. Računali smo namreč, da mora znašati do- tok sredstev okoli štirideset milijonov ^arih dinarjev na mesec. Kar se tiče dela pa tole: »do- slej smo že začeli zbirati po- nudbe nekaterih gradbenih podjetij za graditev prvega objekta iz programa, ki smo ga predložili občanom ob raz- pisu referenduma, to je za gradiev osnovne šole na to- ku. Kot rečeno, zbiramo po- nudbe in nameravamo odda- ti graditev tega objekta z ne- posredno pogodbo izvajalcu, po. sistemu inženiringa, to je na ključ. Predvidevamo, da bodo sredstva komaj zadoščala za izvedbo programa, ker so se cene v gradbeništvu od spre- jema samoprispevka do da- nes že bistveno povečale.« Skupščina o cenah Jutri, r petek, 29. t.m. se bodo prvič po takolme- novanih parlamentarnih poč-itnicah sestali člani obeh zborov celjske ob- činske skupščine. To bo hkrati 45. seja skupščine občine Cel,je. Med deseti- mi točkami predlaganega dnevnega reda bodo v sre- dišču p<»zornosti prav go- tovo predlogi sveta za ur- banizem, gradbene, komu- nalne in stanovanjske za- deve o novih cenah za od- voz smeti, vode, plina in centralnega ogrevanja. Mimo tega bodo raz- pravljali o regionalnem razvoju šolstva za obdob- je do 176, leta pa tudi o poročilu komisije za druž- beni nadzor pri skupščini občine Celje ter o občin- skem centru civilne lušči- te. JOŽE MERIIAAL Bdaj p Lfubenčati • frat>em pomenu besede. Tu « je ustvaril svoj dom in od tod se vijejo njegove delovne niti po vsej Gornji Savinjski do- lini. Jože Mermal, veterinar, je Osti človek, ki je do- brodošel v sleherni hiši, zlasti kmečki, kjer se za- vzemajo za zdravo živino rn kjer jim živinoreja po- meni tudi bistven del ce- lotnega gospodarskega živ- ljenja. Ljudje ga visoko cenijo kot človeka in spoštujejo kot izrednega strokovnja- ka. Je njihov, zato vselej dobrodošel in ne le ta- krat, ko ga kličejo v sti- ski, ko potrebujejo njego- vo zdravniško pomoč. Dobro ime pa si je do- bil tudi na turističnem področju. Ze nekaj let je predsednik ljubenskega tu. rističnega društva. Z nje- govim prihodom na telo te organizacije na Ljub- nem ob Savinji je prav- Maprav prišlo tudi do ge- neracijske spremembe. Za krmilo je zagrabil mlad človek, poln energije in volje. In tako je nadalje- val delo, ki so ga zasta- vili drugi, starejši in iz- kušenejši. Danes v tej aktivnosti ni osamljen, za njim in okrog njega je vrsta prizadevnih turistič- nih delavcev. In ko smo se ob nedav- nem srečanju pogovarjali prav o turizmu na Ljub- nem, je dejal, da je veli- kanska škoda, da traja ta- ko imenovana glavna se- zona na tem koščku naše zemlje malo časa in da je še v tem razdobju tako zelo odvisna od vremena. »Lep sloves smo si ustva- rili tudi s tradicionalnim flosarskim balom,« je de- jal Jože Mermal, »zato se bomo zavzemali, da bo ostal in dobival iz leta v leto nove organizacijske in vsebinske oblike. Seve- da pa si vsi skupaj želi- mo, da bi dobila ta prire- ditev svojega pokrovitelja. Zavzemamo se, da bi to bil kolektiv GLIN iz Na- zarij.« Ko pa je beseda nane- sla na kmečki turizem, je menil, da bi lahko zabele- žili večje uspehe, če bi lahko domačini dobili tako imenovana turistična po- sojila pod boljšimi pogoji. Gre za obresti. Ljudje ob gornjem toku Savinje pra- vijo, da so obresti za te kredite previsoke. Živinoreja in turizem, to sta za Jožeta Mermala osrednji delovni točki, prva po poklicni dolžnosti nt druga po obveznosti, kt jo je sprejel kot ama- terski družbeni delavec. Obema je predan. M BOŽIČ turizem Motiv iz Robanovega kota, iz tistega kotička našega narodnega parka, ki se vse bolj odmika svojim stalnim in občasnim obiskovalcem. To tudi zaradi tega, ker Robanova koča v zadnjem deiu kota, kot kaže, ne bo več odprta. Ljudje pa so jo radi obisko- vali tudi zaradi njenega lastnika, saj je Vršnikov Joža, rad pozdravil in pokramljal s svojimi gosti in jim povedal marsikaj zanimivega o dolini in dogod- kih v njej. Pa tudi skodelica kislega mleka je prišla prav. Morda bi ne bilo napak, če bi se o stanju v Robanovem kotu pogovorili tudi solčavski planinski in turistični delavci. Celje DOVOLJ ALI NE TURISTIČNIH PRIREDITEV Ob petem sejmu obrti, turizma in šesti zlatarski ra» »tavi v C!elju kot največji tradicionalni prireditvi v mesKi ob Sa.vinji se samo po sebi vsiljuje vprašanje, ali je C^lj« izkoristilo vse možnosti m pogoje za morebiti še kakšno tradicionalno, recimo turistično prireditev, ki bi pren tako kot obrtni sejem ponesla ime mesta daleč v svet. Moramo reči, da je bilo nekaj požrtvovalnih poskuso* za i2!\'edbo prireditev, ki bi naj bile samo celjske in bi naj privabljale v mesto čim več obiskovalcev, gosto». Spomnimo se samo na letne grajske igre, ki so se pbznej« r eni izvedbi preselile na drsališče v mestnem parku Pf na druge poskuse, ki so pozneje propadli. V tej zvefli kaže opozoriti tudi na organizacijo večjih zaibavnLh pi* reditev z nastopom uglednih ansamblov in pevcev. I" spet nič! Odmeva ni bilo, obisk pa razen na nastopih' ^ nih narodno zabavnih ansamblov, ix>razen. Kot vse kaže, so se doslej obdržale le tradicionaln' kuiiimrične prireditve ob začetku glavne turistične sezoo» in pa vsaj ena operna predstava bodisi v mestnem park« ali gledališču. Pa še ta je letos »visela v zraku«. ProdaniH vstopnic je bilo malo, zelo malo! Takšni in drugi rezultati jemljejo moči prizi-.dcmu® turističnim delavcem. Zato se poraja še vprašanje, kd® jih bo zamenjal, ko bodo spustili vajeti iz rok? Drugft izredno pereče vprašanje ob takšnih prireditvah je seveä* finančno. Brez dotacij takšnih prireditev ni moč izve^ Ne glede na ta in podobna razmišljanja, ki niso .-^po^ budna, bi vendarle znova obudili vprašanje, ali je Celj* izkoristilo vse možnosti in pogoje za izvedbo še kiikši^ poleg sejma, tradicionalne, turistične prireditve? Prav ^ bilo, da bi Celje z olepševalnim in turističnim društvo'1' na čelu postalo nosilec še ene večje stalne in celjske P^* reditve. Pogoji zanjo bodo vsekakor z zgraditvijo rekr^ oljskega središča pod Golovcem, pogoji, ki jih bodo nu^ ix>kriti prostori. K tem bo pač treba dati nekaj P*^^^ predlogov in ne nazadnje denarja pa prizadevnih Celje potrebuje še vsaj eno večjo in stalno 'turisti^ prireditev, in prav bi bilo, da bi začeli nanjo misliti! »ato vabimo bralce našega lista, da s svojimi predla skušajo odgovoriti na vprašanje, kaj bi naj t Olju * pripravili in organizirali, da bi se mesto še bolj ^ M. BO^" §t. 39 — 28. september 1972 NOVI TEDNIK stran T Podane roke Uinuli teden je hü podpi- lan programsko umetniški ■0 delovno organizacijski do- govor med Mestnim gledali- \lem ljubljanskim in Sloven- skim ljudskim gledališčem iz Qelja. Dogovor v ničemer ne fffianjšuje umetniške in in- ftitucionalne samostojnosti nobenega izmed gledališč — podpisnikov dogovora. Po omenjenem dogovoru iosta obe gledališči enako- pravno sodelovali, to sodelo- ffonje pa bo obvezno na med- $ebojno izmenjavo umetni- ikih predstav v rednem pro- gramu. Izbor predstav ho ioločen z vzajemnim dogo' jiorom umetniških vodstev obeh gledališč. Vzajemno bo- sta dopolnjevali tudi svoj redni program in v okviru realnih možnosti bosta sku- paj realizirali skupno gledali- ško predstavo. To sodelova- nje prinaša novosti tudi pri igralskih ^asedbah^ saj bosta lahko popolnjevali odrske za. sedbe, kar pa bu v veliki men razbremenjevalo oba igralska ansambla. Znano je namreč, da je še posebno celjski igralski ansambel ze- lo obremenjen, saj mora so- razmcno majhno . število iramskih igralcev »producira- li«. za sedanje razmere, pre- veliko število predstav. Obe gledališči bosta tudi v okviru programskih in re- pertoarnih možnosti pomaga- li arugo drugemu z igralski- mi gostovanji. Umetniški in iramaturški vodstvi obeh gledališč bosta izmenjavah ■akusnje in spoznanja v obli- kovanju repertoarja in hkra- ti uresničili vse možnosti po- moči v oblikovanju reperto- arja obeh gledaliških hiš. Ta povezava pa ni namenjena samo programskemu ustvar- janju in. izpopolnjevanju, temveč je razširjena tudi na tehnično — organizacijsko področje, saj bosta obe gle- dališči sodelovali s tehaično- •muterialnimi sredstvi in ta- ko je pogojeno sodelovanje tudi obeh delavnic. Podpisniki dogovora meni- jo, da bi se sedanji program l/J vsebina sodelovanja lahl.o k razširila, seveda v nadalj- njih razgovorih, kjer bi Kmknile nove ideje in pobu- de. Poudariti moramo, da do- iovor med Mestnim gledali- ščem ljubljanskim in Sloven- ljudskim gledališčem z Oelju ne izključuje možnosti Osnega sodelovanja obeh pod. Pisnikov z ostalimi gledališči. Oba podpisnika dogovora ^sta o svojem sodelovanju obveščala svoja ustanovitelja ^ ljubljansko ter celjsko kulturno skusnost in skup- "Osi slovenskih dramskih iledahšč Ta/co bomo v Celju lahko ^iili v sezoni 1972-73 kome- Alana Ayckbourna »Lju- druge polovice« v reži- ji Uileta Koruna. V naslednji f1973-74) pa bo Mestno "'■^daiišče ljubljansko uvrsti- ^ v svoj program predstavo ^ repertoarja celjskega gle- ^hsča. število ponovitev v ^j^bljani bo enako ponovit- v elju. Fsa finančna, ^^Onnizacijska in terminska ^''ašanja bosta sproti reše- ni vodstvi obeh gledališč, jiakorkoh že, omenjeni do- »oi'o^ prinaša v svet gledali- ustvarjanja^ pa tudi ^l^^ebojnega dogovarjanja ^^i'ico novosti, pa tudi pozi- ^^osti. To lahko trdimo, Q ciu bi čakali konec sezone. ° realizaciji tega akta se je ^^^O'Vljalo tudi vprašanje, ^j dogovor ravno med te- ^ dvema gledališčema — ^9ovor je pravzaprav pre- nihče nikomur ne hra- da bi sedel s kom za mizo in sklenil dogo- . - Se posebno ne, če gre za neurejene politike ženskih gledaliških hiš. LRAGO MEDVED Prvotni tčkst te pretreslji- ve izpovedi je izšel že le- ta 1966 v Sodobnosti — kar 18 let po usodnem letu 1948, ki je zarezalo tako globoko brazdo v zgodovino jugoslo- vanskih narodov in v zgodo- vino mednarodnega delavske- ga gibanja v Evropi. Spor s Stalinom je bil za takratno dozorevaj očo mladino pravi šok. Vse, kar je do tedaj veljalo za svetinjo, je dobi- lo drugo, povsem- nepričako- vano podobo. Pa še več, pred razmišljajoče ljudi se je po- stavilo kruto vprašanje, ka- ko se je vse to moglo zgo- diti, kje so skriti vzroki, vzvodi in zgrešeni cilji, kakšna naj bo podoba socia- lističnega sveta, v katerem ne bo strahu in nasilja nad otroki lastne revolucije. Vsa ta vprašanja nam av- tor razgrinja v kratki kon- verzacijski dvodejanki, ki ni- ti ni prava drama v klasič- nem pomanu besede, ampak razgrnitev temne dokumenta- cije v dialogu, ki vstaja iz strahu in občutka bližine smrti. Pisatelj je dejanje po- stavil v leto Stalinove smrti, v odročno taborišče. Tu se razrešuje napetost med ta- ko imenovanimi Stalinovimi zdravniki na eni strani in njegovo varnostno službo na drugi. Dejanje se začne v trenut- ku, ko varnostna služba po- kliče pet zdravnikov na za- sUšanje: Kuligina, Astrova, Zinaido, Lebedeva in Borisa. Vsi so zdravniki asistenti in vedo, da so pK>klicali tudi njihovega profesorja. Nihče ne ve, zakaj so tu. Vsi so trdi od strahu, saj jim je anano, kako je z obtožnica- mi. Zajlisanja, priznanja, ka- zen pa če so krivi ali, ne. Iz strašne napetosti zraste divji dialog med zdravniki.' Njihovi značaji so že izkriv- ljeni, Zinaida se rešuje v zadržanosti, Astrcv v nezna- nje, Lebedov in Kuligan v zagovarjanje zgodovinske nujnosti, le Boris mora go- voriti in iz tega govorjenja vstaja vsa temna preteklost Stalinovega ravnanja — mno- ri in samomori njegovih so- delavcev: Riaova, Zinovjeva, Kameneva, Buharina, Rade'ka, Pjatskova, Sakolnikova, Mura- lova, Krilenka, Stalinove že- ne Alujeve, pesnika Majakov- skega, Jagode, Ježeva, gene- rala Tuhačevskega in drugih. Zvemo za St.alinovo rojstvo, politični vzpon, za Leninovo oporoko in za nasilni prev- zem oblasti, ki se potem po- daljša v obračun z vsemi možnimi tekmeci. Dramatik nam to podaja z retrospektivo. Na zatem- njenem odru nam vstajajo glavni sopotniki —- kot mrt- va obtožba: Trocki in Ko- menev, Stalinova žena .Aluje- va, Tuhačevski in dmgi. P»reteklo5t se spaja s se- danjostjo: v smrt se zateče ta seržant iz vamo^ne služ- be in Kuligin, nazadnje pa tudi komandant taborišča. Ta se je obesil — ali pa so ga obesili, ko je prispela vest o Stalinovi smrti. Ta vest je prelomnica v dra- mi. Obe dejanji nimata prave rasti vse je nekako na nivo- ju mrtvaške napetosti — umori in samomori kar de- žujejo. Sele vest o Stalinovi in komandantovi smrti spro- sti napetost v dramsko raz- rešitev. Zdravniki mora- jo podpisati zdravniški iz vid, rje da bi videli truplo. Izhod se jim upira, pa ven- dar podpišejo, saj se na ob- zorju zasveti rahlo upanje: morda bo sedaj bolje. Seve- da — strah pa le ostane. Skozi ves dialog se ponu- ja vprašanje, zakaj toliko krvi ha poti tako odrešujo- če revolucije. Pisatelj nam skozi Borisova usta da ne- kaj odgovorov: patološka preganj avica, odstr d nj evan j e tekmecev, potreba po delav- cih pri veUkih melioracij- skih delih... Nekaj zvemo tudi ia tako imenovane Le- ninove oporoke. Stalin je bil po Leninovih besedah grob, nepotrpežljiv, nelojalen, nevljuden, nepozoren do to- varišev in muhast. Oblast mu je bila vse, sredstev, da bi jo združili v svojih rokah, pa ni izbiral. Dramatik pravi v uvodu, da je zgodba, ki jo prikazu- je igra, v celoti izmišljena, prav tako vsi dialogi. Ven- dar pa so nekatere teze, vsi stvarni pvodatki, citati in drugo zgodovinsko gradivo! Ce primerjamo tekst v So- dobnosti in uprizoritev, pa lahko opaziimo, da je a-/tor dramo delno prenovil. Uve- del je tri nove retrospektive; pogovor med Trockim in Kamenovim, telefonski pogo- vori med Alujevo in Stali- nom ter serženatovo smrt. Seveda bi nam lahko več povedala podrobna primerja- va med obema tekstoma. Režiral je Miran Hsrcog. Dogaijanju ni dal ne vem kakšne ziuianje napeto- sti. Vse skupaj je ix)rinil v povprečno mrtvilo, izvira- joče iz sivine more, ki visi nad ljudmi. Logiko umorov in samomorov je nakazal kot del nujnosti, ki ima iz- vor v Stalinovi volji. Tako je tudi Stahnov hk nekam zbledel, učinkoval je bolj kot senca in ne kot uteleše- nje brutalne volje. Največ življenja je vlil Borisu. Iz Gruberjeve igre ni lU le strali, ampak tudi živa ob- tožba. Sicer pa režiser ni imel veliko na razpolago. Igra je tezna drama, tako tudi ne nudi dovolj prosto- ra za individualizacijo po- sameznih likov. Bolj življe- njska sta bila še hka Kuli- gina, ki ga je oblikoval San- di KrošI, in Tuhačevsk(^a, ki ga je podal Jože Pristov. Ostali hki so bili seveda po logiki idejne drame stilizira- ni. Sceno je zasnoval Avgu- štin Lavrenčič. Bila je tez:ia in simbolna hkrati. Ogro.a- na vrata v ozadju podajrjo pritiskajočo težo piramida o grajene oblasti, predprosLor s keramično belo oblogo pa grozo eksekucije ali celo mrtvašnice. Delo je kljub tu ia tam prez^oščenemu prepletanju retrospektive s sočasnim do- gajanjem občinstvo sprejelo in nagradilo sedemnajstčlan- sko igralsko skupino z bur- nim aplavzom. JANEZ ERKLAVEC Te dni se je sestalo pred- sedstvo Zveze kulturnopro- svetnih organizacij v Velenju. Razpravljali so predvsem o tem, kako usklajevati kul- turni razvoj z gospodarskim razvojem občine. Poznano je, da gospodarstvo velenjske občine doživlja burno rast. Večina delavstva je skoncen- trirana v Velenju. Hitro ra- stejo nove kapacitete, stano- vanja za trg in nove ceste ter šole. 2e v naslednjih petih letih bo v Velenju več kot dvajset .tisoč prebivalcev. Ob taki dinamiki razvoja se člo- vek nehote zamisli. Dokazano je, da človek, ki ni kulturno osveščen, ni do- ber proizvajalec. Duhovna rekreacija mu je p>o napor- nem osemurnem delu prav tako potrebna kot fizična. Kulturno poslanstvo v Ve- lenju ob hitri rasti go>pod.ar- stva še vedno poteka volon- tersko. Občudovanja /redni so posamezniki in skupine, ki različne oblike kulturnopro- svetnega . dela še vedno opravljajo ljubiteljsko. Zato je še večja škoda, če delo, ki bi moralo biti kvalitetno, ka- že le hotenja, o dosežkih, ki sežejo človeku globlje v srce in razum, pa komaj smemo govoriti. Zato so na seji, ki sta se je udeležila tudi -predstavnika republiškega sveta ZKFO iz Ljubljane, govorili o potrebi po dolgoročnem načrtovanju razvoja kulture, ki naj bi te- kla vzporedno z gospodar- stvom. Tega bodo predložili tudi občinski skupščini Ve- nje, ki prav te dni pospeše- no razpravlja o ■ predlogu družbenega razvoja za leto 1973 in hkrati o dolgoročnem razvoju velenjske občine. Na seji so sklenili, da bo- do za leto 1973 obdržali vse ti- ste množična oblike dela, ki so jih uresničili letos. Pri- družili jim bodo še dve novi in zanimivi prireditvi. V Ve- lenju se hitro množijo vrste članov za folkloro. Sedaj jih je že stodvajset. Zato bodo že naslednje leto, maja, organi- zirali republiško srečanje mladinske folklore. Gotovo bo srečanje tudi sicer privlač- na turistična atrakcija. Pred- sedstvo so zato raz?.^>ili z no- vim sosvetom za folkloro in ga bo vodil ing. Janez Kra- šovec. Druga nova delovna prire- ditev bo naslednje leto har- monikarsko srečanje najbolj- ših harmonikarsldh skupin Slovenije. Ta naj bi bila apri- la naslednje leto. Srečanje odraslih pevskih zborov za občinski praznik, srečanje zabavno narodnih ansamblov, pevski koncert mladine velenjske občine za osmi marec, teden klubskih večerov in teden drame, sre- čanje pihalnih ansamblov in likovne razstave v šoštanju, Velenju in Smartnem ob Pa- ki, so množične oblike, ki jih bodo izvedh tudi naslednje leto. Sosveti ZKPO se bodo te dni sestali in se o delu v letu 1973 še bolj podrobno pogovorili. Lagali, bi, če bi trdili, da so vse delo opravljali že do slej brezhibno. Povsod, po- sebno pa na dramskem pod- ročju pogrešajo strokovno vodstvo. Režiserji amaterji in igralci si sami pomagajo, kakor si morejo. Tako je tu- di v Kulturnem domu Vele- nje. Celoten razvoj občine pa bo silil v to, da bodo tudi to ob- čutljivo delo ne samo v Ve- lenju, ampak tudi v Šošta- nju in drugje vodili strokov- njaki. Ko so se pogovarjali o srednjeročnem razvoju kul- ture, so naglašali, da bo moralo v Velenju prej ko slej zrasti polpokiicno gledališče, ki ga bo moral kreira.ti po- klicni režiser, čimprej bo po- trebno urediti vprašanje Na- potnikove zapuščine v šošta- nju, sicer bodo po njej segh drugi. Vsak dan bolj bo tre- ba kulturne dobrine ponujati podjetjem! Kulturni dorn Ve- lenje bo v perspektivi moral postati kulturni center ne sa- mo za Velenje, ampak za vso velenjsko občino. Vse več je mladih ljudi na podeželju, ki želijo delati na kulturnem področju. Sedaj je že pet- najst skupin in društev. Le kako jih naj obišče funkcio- nar zveze vsak mesec, kaj šele, da govorimo o sistemat- skem delu v nekem društvu. Po besedah zastopnikov re- publišk^a sveta ZKPO bi v gospodarsko močni občini Velenje že moral biti stro- kovni team, ki bi se poklicno ukvarjal z vsemi neštetimi vprašanji od drame, petja do kluba in drugih privlačnih oblik dela. Ob vsem nismo hoteli zapi- sati, da pomembna občinska organizacija spi. Letos so vse začrtane oblike dela, in ni jih malo, uresničili. Dodatno so odlično organizirali petnajsto jubilejno srečanje dramskih skupin Slovenije. Njihova de- lovna vnema je pohvalna. Prav pa je, če čutijo, da bi v nadaljnjem razvoju občine tudi kultura morala kvalitet- no in kvanti te tno rasti. Ce čutijo, da bi njihovo delo bi- lo ogroženo, ker jim manjka- jo strokovnjaki. Prav gotovo bo pri načrto- vanju občinska skupščina Velenje upoštevala potrebe na kulturnem področju. Pre- teklost sama dokazuje, da v Velenju niso bili gluiii za to področje. Svetel dokaz za to je Kulturni dom. In prav bo, če bo ta v naslednjih letih svojo vlogo še okrepU in po- stal vsestranski kulturni sve- tilnik za celotno področje ob- čine. V. ŠMAJS Zagrebčani v Šentjurju Med nedavnim slavjem ob odkritju spomenikov glasbe- nikom Ipavcem je gostoval v Šentjurju tudi pevski zbor iz Zagreba, ki je sestavljen iz samih zdravnikov. Nastopil je v sobotnem večernem koncer- tu in na skupnem nastopu v nedeljo dopoldne ob samem odkritju spomenikov. Zagreb- ški zdravniki so se prav ra- di odzvali povabilu šentjurča- nov, saj jim Ipavci v njiho- vem pevskem programu niso neznani. Zbor je začel peti pred štirimi leti v sindikalni dvorani bolnice »Dr. Mladen Stojanovič« pod vodstvom prim. dr. Cedomila Dugana. Zdaj je dirigent zagrebškega zdravniškega zbora Rudolf Matz, sicer predavatelj za vi- olončelo na Glasbeni akade- miji, ki je tudi napisal lan- sko leto zdravniško himno »Carmeen medicurum« din. Na celjskem gradu prihaja- jo na dan izredne zanimivo- sti. že lanskoletna raziska- va je pokazala, da je potreb- no teren temeljito arheološko preveriti, zato letošnja pri- zadevanja niso bila zaman. Izkopavanja na celjskem gradu so se pričela pred tre- mi tedni. Začasno so dela ustavljena, v oktobru pa se bodo nadaljevala. Arheološka odkopavanja, ki ga vodi do- centka arheološkega oddelka filozofske fakultete v Ljublja- ni dr. Tatjana Bregantova, so rodila izredno bogate re- zultate, ki so presegU vsa pričakovanja. Grad, čigar nastanek smo na p>odlagi nad zemljo ohranjenih zidov do- slej okvirno datirali v sredo 13. stoletja, je v resnici mno go starejši. Izkopavanja, po vezana z odstranjevanjem mlajših nasutin, so imela na- men ugotoviti, koliko je v spodnjih, doslej domnevno še nedotaknjenih zemeljskih plasteh, mogoče ugotoviti starejšo naseljenost prosto- ra, na katerem stoji grad. V zgornjih plasteh ni bilo priča- kovati velikih odkritij. In res, v plasti tik pod doseda- njim nivojem poleg grušča ni bilo drugega, kot kosi so razmeroma njlade keramike in kos poznosrednjeveškega rebra, ostanek nekdanje got- ske grajske kapele, ki pa je bil očitno prinešen od dru- god. Ko pa je bila ta plast odstranjena, so arheologi na- leteli na tla iz grobe apnene malte. Po drobcih keramike, ki je bila najdena tu, pa je bili možno vsaj približno ugo- toviti starost tega tlaka, ki obenem časovno opredeljuje tudi obstoj najstarejše zida- ne stavbe, katere nosilne se- Po sodbi dr. Bregantove je nastal ta tlak najpozneje v 12. stoletju, lahko pa je tudi mnogo starejši, kar bo po- kazalo šele nadaljnje razi- skovanje najdenih kulturnih ostalm. Pod tem tlakom se je po kazala še druga' plast, ki je ležala na steptani glini, po- kriti z ostanki oglja. Nadrob- na preiskava je pokazala, da gre za ostanke nekdanje lese- ne stavbe, katere nosilne se- stavine je büo T zemlji še mogoče ugotoviti. Ta lesena stavba pa kajpak ni bila ne zavarovana. Našli so namreč tri metre debel zid, ki je stavbo varoval, a njena sta rost še ni dokončno ugotov- ljena. Natančnejšo sodbo bo mogoče podati šele poterr, ko bodo številni kosi najdeno keramike preiskani in bodo dali določnejši odgovor. Ugotovitve, o katerih smo govorili, pa še niso vse. Pra\- zadnje dni so arheologi od krili še tretjo plast, pod njo pa še četrto, ki se zaenkrat samo rahlo nakazuje. Ko bo- do izkopavanja oktobra v enem delu gradu končana, bo verjetno na marsikatero vprašanje, ki se zdaj zastav Ija, mogoče določneje odgo- voriti. To pa je samo del rezizlta tov, ki so jih dala letošnja raziskovanja. Do pomembnih odkritij v z\'^ezi z zgodovino gradu je prišlo tudi v maJ:^m stolpiču severno od gostin- skega dvorišča, ki so ga od- prli skoraj do globine štirih metrov, a še niso prišli do njegovega dna. Med najdba- mi velja posebej omeniti med keramiko za vsakdanjo rabo ostanke srednjeveških oljenk in pečnic, poeomost obisko- valcev, ki so med izkopava- nji obiskovali celjski grad, pa so zlasti pritegnile velike ka- mnite topovske krogle, kate- rih ena meri v premeru kakš- nih trideset centimetrov. Vse torej kaže, da bomo o gradu in njegovi preteklosti kmalu vedeli več, kot smo si kdajkoli upali domišljati. Po drugi strani pa bodo te ugo •tovitve zanimive v širšem okviru. Novi podatki bodo o marsičem osvetlili vprašanje o nastanku slovenskih gra- dov na sploh. Ugotovitve pa so p>omembne tudi zato, ker gre tu za objekt, M je v slo- venskem prostoru igral dolga stoletja odločilno vlogO, saj ni bil le sedež celjskih gro- fov, ampak tudi sedež nekda- nje savinj.ske marke. Zavod za spomeniško var- stvo, ki skupaj s turističnim društvom načrtuje raziskova- nja in pripravlja programe e& bodočo ureditev gradu, pa bo tako prišel do pomembnih rezultatov, ki mu bodo po magaU, da bo ta spomeniški objekt v bodoče urejen tako, kot po svojem značaju in po- menu zasiuži, Z. S. 8. stran NOVI TEDNIK St. 39 28. september ij?^ Vrtiljak dogodkov LAŠKO Ceste in prioritetni red Vdera^J Je bill t I-aškem posvet predstavnikov ie«»lih ktMjaiuikih občin. CHj poe\-eta Je bil, doseči aitorazum o t«tn, kakšen naj bi bil prlorfteidi red Izgradnje cestnega omrežja na področju Kozjanskega, m katerega hitrejši odmik ia, nexazvitosti Je odvisen t prvi vr^ti od tetra-strukturnili objektor, kot Je Javni promet, energetika in strokovno ter »piošno izobraževanje. O poteku tn sklepih »čerajS- njega posvet« borao «eveda podrobneje 8e poročali. TIM: prvi korak v izvoz Tovarna izolacijskega materiala pri ia-škem rudniku je t svoji preizkusni proizvodnji osvojila že precej novih izdelkov iz styropura. Med uulnjimi dose^Jd so stisnjene plošče, ki Jih je mogoče pri montaži medsebojno neprodušno vezati po sistemu ntora. Te plošče so «elo iidianc v gradbeništvu za zvočno bi toplotno izolatljo ostrešij in stropov. Tovarna bo takšne plošče v kratkem začela tudi že Izvažati t sosednjo Avstrijo, U ima «icer tovrstno proizvodnjo. Z eno največjih tvrdk proizvodn,je stvropora v .\vstriji TIM r.a.ško že «d samih zametkov vzdržuje tehtne poslovite in prolzvoiino «ehiiološke stike. ŠENTJUR Gospodarstvo na rešetu Jutri zjutraj se bodo v Šentjurju zbrali odborniki občiiLske -skupščine na redni seji. Osrednja tema, o kateri btKio razpravljali, so rezultati poslovanja delovnih organizacij do Junija letos in reali- zacija občinskega proračuna do avgusta. Poleg tega bodo govorili «ie o vrsti odlokov, med njimi tudi o predlogu oolagajo z zelo skromnimi vsotami denarja, kar je tudi razumljivo, saj ga nima.io kje dobiti. Z;ato se v Šentjurju dogovarjajo, da bi v krajevnih skupnostih Dobjc pri Planini, Dranilje, Kalobje, Loka pri Zusniu, 1'l.anina, Prevorje in Slivnica razpisali referendum za uvedbo kra- ji-viu-^a sanioprispi'vka. Ce se bodo odborniki občinske skupščine vlniij^i * tem predlogom, bo referendum v neeloti finaiisirala kulturna skupnost in pa klubi v Rogaški Slatini In ftefitvldu. R-azpitsna konusija pri UPRAVNEM ORGANU OBČINE LAŠKO rasspisuje nasledtrijeproelodek)sledic. Terezija je danes skoraj gluha, i>o maga si s slušnim apara- tom, kajti po vnetju v gla- vi ji je sluh močno popu- stil. Sin, ki je dčastitev občinske- ga praiznika bodo v sobo- to, 7, in nedeljo 8. oiktob- ra različTie svečanosti in otvoritev novozgrajenih objektov v velenjski ob čini. V soboto, 7. oktobra bo r šoštanju pri spomeniku NOB na Trgu svobode ve- liko ljudsko zborovanje.. Zatem bo na prostoru Tr- ga sfvobode srečanje de- lavcev vseh kolektivov v občini Velenje s pogo stitvijo. Za pester pro- gram in razpoloženje bo poskrbela DPD Svoboda Da bi lahko na Trgu svobode pogostih cca 12.000 članov različnih de- lovnih kolektivov, so te dni že pričeli z intenziv- nimi pripravami. Najprej je bilo potrebno porušiti stari gasilski dom in biv- šo trgovino Tržan, ki ju prikazuje naša fotografija med rušenjem. Na tem prostoru, kjer sta stali obe skoro sto let stari stavbi, bo v prihodnjem letu trgovsko podjetje Merx iz Celja zgradilo mo- derno veleblagovnico, ki jo šoštanjčani že težko pričakujejo. VIKTO« KOJC reienček že od malega se je po- tikal po vasi. Pred štiri- najstimi leti so ga našli v nekem javnem strani- šču in ga dali v rejo. Naj- prej k enemu kmetu, po- tem k drugemu^ tako da je dočakal svojih štiri- najst let. Za-poslil se je v tovarni in potem so ga imeli vaščani še rajši, ker je zasluzil. Priiiašal je denar in ga hranil. Veliko pa so mu ga pobrali, ti sti, pri katerih je bil. En- krat pa mu je bilo tega dovolj. Povedal je svo- jim rejnikom, da jih za- pušča in se je preselil k sosedu. Revežu. Mislil si je, oba sm revna, lažje bova shajala. Spet je za- čel kovati načrte. Za hra- no bom plačevat toliko in toliko, ostalo pa bom hra- nil za moped. To so bile njegove sanje, ne pa res- ničnost. Res je nekaj pri- hranil, a kaj, ko pa je treba za malo »prduljU CO« odšteti kar veliko vsoto denarja. Počasi je misel na moped opustil in si je kupil zračno puš- ko. Pred njo ni bila var- na nobena gozdna žival. Ure in ure je prečepel v gozdu in se t njim spri- jateljil. Tudi t sovo. Mla- dička je nekega dne ugle- dal, potem pa mu je no SÜ hrano in postala sta prijatelja. Zki to je ve- dela vsa vas, zato m bi- lo težko ugotoviti, ko >« je zgodilo ... Udomačena som se je navadila na rumenoglave kepice^ ki so se valile iz- pod koklje. Ko je to fan- tov »oskrbnik« opazil, je fanta spodil. Zaradi pi- ščančkov in njegove sove, ki jih je kradla. FarU fe hotel škodo povrniti, a go- spodar ni hotel slišati za to. Ubij sovo, je dejal, potem lahko ostaneS. Fan- tove oči so osteklenele. Niso razumele trdosrčn»- ga srca. Ubijem tisto, kar je edino moje? Prijel je sovo, jo sti- snil pod pazduho in od- šel. Za vedno, od tistega^ za katerega je mislil, da ga bo razumel, ker je tu- di on revež. Sova pod roko je odpi- rala kljunček. Na poti na sosedov senik jt pobral črva, da je bila zadovolf- na. Tako lepa se mu js zdela, bila je njegova in mislil je^ da ga razume. Z. B- 10. stran NOVI TEDNIK St. 39 — 28. september mini reportaža OTROŠKA SPRETNOST Svo) delež k praznovanju občinskega praznika občine v Mozirju, bilo je v Lučah ob Savinji, so prispevali tudi tamkajšnji učenci in njihovi pedagogi. Poleg tega, da so v programu na dan praznova- nja sodelovali z odlično pri- pravljeno zborno recitacijo, so pripravili tudi v eni izmed svojih učilnic še razstavo iz- dehcov tehničnega pouka, li- kovnega pouka in nekaterih krožkov, ki delujejo na šoli Ze prostor sam, s panoji in razstarmimi mizicami je kazal vtis skrbno pripravljene raz staoe Kljub temu, da se je šolsko leto praktično šele pričelo in da je bilo potrebno za razstavo preskrbeti tudi kakšen izdelek iz prejšnjega leta. je razstava delovala kot zaokrožena celota, v okviru katere je bilo možno videti marsikaj zanimivega — od skromnih izdelkov Tiajmanj- ših, do domiselno oblikova nih eksponatov višjih razre- dov. Posebno pozornost, zla- sti še ženskega sveta, so ne- dvomno pritegnila dekliška ročna dela, bela krila z bo- gato zvezenimi vzorci, domi- selno oblikovanih, ličnih in skladnih barv. Nič manj po- zornosti pa niso bili deležni izdelki, ki so prikazovali, kaj vse uporabnega je možno na- rediti iz najrazličnejšega ma- teriala, ki ga nudi narava. Okrasne lesene vazice so bile kolektivno delo, saj je vsak učenec v razredu prispeval kolobarček ali dva, izrezan iz vezane plošče. Vsi skupaj, trdno zlepljeni, pa sestavlja- polnila kakšen okrasen koti- jo vazo, ki bi lahko lepo iz- ček v kateremkoli stanovanju. Dobršen del razstave zavze majo fotografije, ki so jih učenci izdelali v okviru joto krožka. Nekaj kompozicij je izredno skladnih še zlasti je vzbujala pozornost fotografi- ja žene. ki se sklada ob pra- nju perila v Savinji Lom svetlobe bi bil tudi zahtev- t/eišcntu fotografu v ponos Posebnost tega dela razstave pa so bili tako imenovani fo- tog^ami. Tehnika sicer m no- va. nt izvirna, izvirnih pa je bilo mvogo kompozicij, po- sebno aekatere so izpričevale kar doby šno mero izvirnega urrietni.ikega navdiha Naj zaključimo ? ugotovit- vijo, da je bila celotna raz- stava veren prikaz dobro or- ganiziranega dela na šoli. Do- kaz kolike pristne izvirnosti ler originalnosti se poraja v otroških glavicah in ob skrb- nem vodstvu pedagogov pri- vrejo na dan v takšni ali drugačni obliki. Takšne prireditve bi morale biti pogostnejše. Kazalo pa bi ro-zmišljati tudi o tem', da bi na primer na nivoju občine üsa? enkrat na leto pokazali širši javnosti najboljše od tistega, kar ustvarjajo marlji- ve roke mladega rodu. B. STRMČNIK BARVNI TV SPRE- JEMNIK V VINSKI GORI l^rajevna organizacija Soci- alistične zveze je ob podpo- ri ostalih organizacij in kra- jevne skupnosti že pred leti kupila televizijski sprejemnik, ki je v njihovem klubu na razpolago vsem, ki tega ne premorejo in lahko proste ve';ere preži ve ob skupnem televizorju. Nedavno tega pa so se pri SZDL odločili, da bodo sedanji čmo-beli tele- vizor zamenjali z barvnim. V ta namen so že zbrali milijon in pol starih dinarjev, osta- nek denarja bodo preskrbeli še v prihodnjih dneh. Tako bo Vinska gora med prvimi krajevnimi skupnostmi nana- šam območju, kjer bodo ob- čani v svojem klubu imeli na voljo tudi barvni televizijski sprejemnik. Vsekakor bo to velika pri- dobitev za kraj, še zlasti pa za mladino, ki se sicer red- no zbira v klubskih prosto- rih. DELEGACIJA V BAČKI PALANKI Minuli petek je iz Žalca od- potovala v Bačko Palanko posebna občinska deiegacija sestavljena iz predstavnikov skupščine in vodstev družbe- no i)olitičnih organizacij v ob- čini. Občani občine Bačka Pa- lanka, s katero ima žalska občina že več let tesne, po- bratimske stike, v teh dneh namreč praznujejo svoj ob- činski praznik. Delegacija je sodelovala pri osrednjih pro- slavah občinskega praznika, obisk pa je izkoristila tudi za ogled nekaterih delovnih organizacij in za razgovore s predstavniki občine in pod- jetij. S tem obiskom so žalčani vrnili obisk, ko je tudi ob njihovem občinskem prazni- ku bila pri njih na obisku de- legacija iz Bačke Palanke. VABILO NA PROSLAVO v' času občinskega prazni- ka skupščine v Velenju, ki bo letos v Lokovici, bo pode- ljen tudi domicil III. bataljo- ju III. VDV brigade za šta- jersko. Svečana podelitev do- micila bo 8. 10. v Lokovici, zbirališču vseh nekdanjih bor- cev III. bataljona pa bo v Šo- štanju istega dne ob osmi uri, pred spomenikom. Za- željeno je, če se nekdanji bor- ci udeleže svečanosti v uni- formah in z odlikovanji na prsih. Vsi pa so prisrčno vab- ljeni. KONČNO OKTOBRA Na drugi osnovni šoh po- stajajo že nestrpni, ker so se jim zavlekla razna obrtniška dela, zato se bodo selili še- le v prvi polovici oktobra. Pred nedavnim so uspešno rešili problem šolske kuhinje, ker jim je zmanjkalo denar- ja za opremo. Od industrij- skega kombinata Konus i>a so dobiU 150.000 dinarjev, s katerimi bodo krüi stroške za opremo kuhinje. Tu se namreč hrani več sto otrok v dopoldanskem in popoldan- skem času. V PETEK SEJA SKUPŠČINE Po poletnih počitnicah se bo v petek prvič sestala ob- činska skupščina, ki bo na svoji seji obravnavala nekaj zelo tehtnih vprašanj. Najvaž- nejša bo uvodna razprava o uvedbi krajevnega samopris- pevka za šolstvo in druge ob- jekte družbenega standarda. Gre pravzaprav . za podaljša- nje samoprispevka do leta 1978, ker se bo prvi samo- prispevek aprila 1973 iztekel. Podani bodo tudi predlogi o stopnji samoprispevka in predlogi objektov, ki bodo v naslednjih letih, ob pomoči občanov zaživeJi v svoji pr- votni funkciji (Sole, kultur- ni domovi, razvijanje cestne mreže). ZK BO ČISTILA Na enodnevnem seminarju za člane občinskega komiteja ZK, predsednike komisij in sekretarje osnovnih organiza; cij, ki je bil v Rogaški Sla- tini, je bilo med drugim re- čeno, da je potrebno preskr- beti za primerno kadrovsko politiko. Izključili bodo vse tiste, ki v te vrste ne spada- jo, novim članom, ki bodo prišli iz mladih vrst, pa je potrebno pokazati prava po- ta. V tej zvezi so večkrat pou- darili nujnost akcijske enot- nosti. Opozorili so na primer osnovne organizacije iz Vi- tanja, kjer so člani razdvoje- ni. PRED OTVORiTVIJO Zaradi gralbenih in obrt- niških del se je predvidena otvoritev hudinjskega vrtca septembra meseca zavlekla za mesec dni. Zato je bilo že veliko nestrpnosti, ker na prepotrebno varstvo čaka že 144 vpisanih otrok. Zvedeli smo, da bo vrtec na Hudinji odprt 6. oktobra, svečana ot- voritev pa bo dan prej. Otroci bodo imeli v vrtcu tudi topli obrok in zato prav OBČINSKO TEKMOVANJE gasilskih pionirjev in mladin-cev je bilo 16. septembra na Dobrni. Tekmovali so v treh skupinah: pionirji A (od 7—10 let) z vajo z vedrovko, pionirji B (10—14 let) z nwtorno brizgalno in mladinci v trodelnem napadu, vse skupine pa še v štafetnem teku. Skupno je nastopilo deset enot. Rezultati tekmovanja A: 1. Ljubečna. 2. Strmec, 3. Vojnik, pionirji B: 1. Celje—Ga barje, 2. Socka, 3. Dobrna. Mladinci: 1. Ljubečna, 2. Škof- je vas. Uspešno je na tekmovanju nastopila tudi ženska mladinska desetina iz Vojnika. Franjo Mauer Vprašu.ie Zdenka Stopar Odgovarja Jakob Krajnc V Zidanškovi ulici, skriti med oboke stare stavbe, je njegov lokal. Pa ga kljub temu vsak najde, saj je eden redkih obrtnikov v Celju, če ni edini, ki še vzame »stare« škarpe v po- pravilo. Uganili ste, čevljar je in mali prostorček, kjer se stiska, je natrpan s sta- rimi, oguljenimi čevlji, še več pa je takih, ki so že popravljeni. Najin pogovor se sploh ne bi kon- čal, če ne bi bila sitna in med strankami, ki so kar naprej prihajale, ukra- dla mojstru nekaj minut, da sva se pogovorila. O čevljarski obrti, ki iziuni- ra, o tem, da vajencev ni mogoče dobiti. Spominjam se vas še iz mestne čevljarske delavni- ce. Tam ste bili šef, tu ste prav tako, le delate še po vrhu. Kako to, da ste začeli »na svoje« z obrtjo, ki ni nič privlačna? Najraje sem sam svoj gospod, bil sem v treh po- djetjih, potem pa sem za- čel na svoje. Rad imam svoj poklic, ker sem se izučil v njem. Kako dolg je vaš delovni čas? Tudi 14 ur. Imam ve- liko dela, zato delam, da so stranke zadovoljne. Imate kdaj kakšne sitnosti z njimi? Nikoli, le vse bi imele najraje popravljeno čez eno uro. Manjka mi delovnih moči. Pomočnika, mladega človeka, na kate- rega bi kdaj lahko prelo- žil breme svojega dela, ne dobim. Imate vajenca? Kje pa, sploh ni nobenega, ki bi se šel učit za čev- larja. Niti sin noče biti čevljar. Veste, pa je to de- lo tudi potrebno in vedno več ga je. Prišel je letos k meni mlad fant, a ko je videl, kako je treba popri- jeti, ga ni bilo več. Naše delo ni cenjeno, nikoli ni bilo. So kakšne težave z materijalom? Nobenih, le drago je vse, predrago. Mislite, da bo kdaj vaša obrt spet postala moderna? Ne verjamem, vsi želijo biti mehaniki, a čevlji se tudi v avtu strgajo. Pa te- ga mladi ne pomislijo. POMOČ ŠE ENKRAT Krajevni samoprispevek za graditev izobraževalnoh objektov na območju ob- čine Slovenske Konjice, ki je bil vpeljan za pretek- lo petletno obdobje od 1. 5. 1968 do 30. 4. 1973, bo kmalu potekel. Navzlic naporom, ki so se v tem času grmadila, in spričo nenehnih pyodira- žitev, je ostalo marsikaj neizpolnjenega. Pn tem so se pokazale še potrebe na drugih področjih. Neob- hodno je treba obnoviti obstoječe kulturne domove in jih usposobiti v njüiovi prvotni fimkciji. Na pod- ročju komunalne dejavno- sti pa so nuje še veoje. Nujno bo treba obnoviti vodovodno in kanalizacij- sko onirezje, ki presega meje in zmogljivosti po- samezne krajevne skupno- sti, graditi bo treba mo- stove, izboljšati in z as faltom prevleči ceste tn ulice, zlasti tiste, ki pote- kajo skozi strnjena nase- lja in je gostota prometa največja. Urediti bo po- trebno še športne in re- kreacijske objekte, parke, igrišča. Iz vsega tega sle di, da so potrebe tolikš ne, da pravzaprav silijo v razpis samoprispevka. Sredstva za samoprispe- vek za obdobje 1973 do 1978 se naj bd zbirala od občanov po naslednjih stopnjah: 1% od osebnih dohodkov iz delovnega raz- merja in pokojnin, 2% od katasterskega dohodka in od vrednosti posekanega lesa, 3% pa od obrtnih dejavnosti in gospodarst- va. Gospodarske organiza- cije pa naj bi tudi v bo- doče plačevale 1% od do datnega prispevka iz oseb- nega dohodka iz delovne- ga razmerja v občinski sklad za družbeni stan- dard. Izjračun je pokazal, da bi v letih 1973—1978 zbrali naslednja sredstva: 8,481.972 din iz vplačanega samoprispevka občanov, 10.250.622 din iz dodatnega prispevka delovnih organi- zacij in 1.127.406 iz naje- tih občinskih posojil. Sku- paj bi to zneslo 20.000.000 dinarjev. Po občinskih re- gijah pa bi zbrali: občina skupaj 18,732.549 din ali ino^'o, Slovenske Konjice 10.530.675 din ali 56,480/0, Vitanje 1,755.912 ali 9,38'Vo, Zreče 3,577.438 din ali 18,99% in Loče 2,838.569 din ali 15.15"'''o. Vsa ta sredstva se bodo čaT>0.1a po dotoku sredstev iz posameznih območij. Z. S PETNAJST LET »S3GME« Člani delovne skupnosti podjetja »SIGMA« iz 2al ca so minulo soboto v dvorani doma Svobode v Grižah proslavili petnajsto obletnico ustanovitve in delovanja podjetja. Preko dvesto udeležencev je pri- sostvovalo slovesnosti, na kateri so številnim zasliiž- nim članom kolektiva po- delili tudi priznanja, Ol3 tej priliki je o razvoj« poti podjetja govoril nje- gov direktor RADO BO TAR, ki dela v podjetju vse od njegove ustano\'it- ve. V svojem govoru je sla- sti poudaril težave ob za četku m mnoge kritične situacije v minulih letih, ki pa jih je kolektiv us- pešno premagoval. Pouda- riti velja, da so izredno pomembOT delež v dose- danjem rawoju podjetja odigrali ravro samouprav- ni organi, močno pa so se uveljavili tudi sveti enot, ki so z razreševanjem konkretne problematike mnogo doprinesli k razvo- ju in napredku podjetja- Svoj govor pa je direktor podjetja zaključil z bese- dami: »Ob priliki, ko praznuje- mo 15-letnico obstoja na- šega podjetja, se moranfj vsi kc„ eden zavedati, da je naša prihodnost odvi- sna od nas samih in naše- ga prizadevanja za Čii^i boljše poslovanje in spodarjenje s sredstvi, ^ jih imamo v upravljanjih Prepričan sem, da si ^^ želimo, da bi »Sigma« ' bodoče dosegla še boljši uspehe, da bi se v podje^' ju vsi dobro počutili, ^ bi uspešen razvoj »Sigro®' omogočil slehernemu nu kolektiva tudi kar naJ' boljši osebni štandard«- Na praznovanju so P^ delili tudi 25 članom lo-vne skupnösti prizr.3nja in nagr^e. ^ — 28. september 1972 stran 11 Celjski sejem obrti Pobuda prvega zbora slovenskih obrtnikov' na Do- brni pred šestimi leti je padla na plodna tla. Se več. Zdi se celo, da je bila takratna zamisel o organizaciji stalnih obrti v Celju bolj skromna, vsaj spočetka. Toda že prvi korak je pokazal, da gre za veliko prire- ditev, hi lahko po vsej pravici dobi pomemben med- narodni pečat. In še več, sejem se je med mnogimi po- dobnimi prireditvami v raznih mestih in krajih' po Slo- veniji obdržal in obranil svojo tradicionalnost. Si>ojo žvljenjsko silo pa je krepil iz leta v leto. Četudi je v osnovni zamisli ostal v stalnem okvirju, se je razvijal in širil. Letošnji, peti sejem po vrsti, je prav gotovo največji in najboljši med vsemi. Običajnima obrtni in zlatarski razstavi se je letos pridružila še turistična. Krog udeležencev s tem najbrž ni zaključen. Sicer pa govori to dejstvo še nekaj drugega. Zlatarska razstava, na primer, je dosegla že tak obseg in takšno veljavo, da se lahko predstavi samostojno. Morebiti bomo lahko podobno trditev postavili za turistično in še za katero. To pa hkrati pomeni, da je Celje tisto mesto, ki lahko zaživi pravo sejemsko življenje, da ima vse pogoje za organizacijo več stalnih gospodarskih in drugih razstav, če bo tudi kmalu dobilo v okviru re- kreacijskega središča pod Golovcem primerne pokrite prostore. Toda, ostanimo pri prvem zboru slovenskih obrtni- kov na Dobrni in pri enem izmed njegovih sklepov, pri celjskem sejmu obrti. Pobuda za organizacijo takšne prireditve ni bila slučajna, niti je ni spremljala želja, da bi v Celju pač imeli neko prireditev in tako premagali določeno mrtvilo. Ne, pobudo o organizaciji sejma obrti je spremljala živlejnjska in poslovna nuja. Tudi obrt se je znašla v razmerah, ko ni mogla samo čakati na na- ročilo in naročnike. Tudi v obrtnih delovnih organiza- cijah in prav tako zasebni obrtniki so spoznali impe- rativ časa, da se morajo s svojim delom in izdelki predstaviti širšemu svetu potrošnikov in tako opo- zoriti na svoje zmožnosti in sposobnosti. To je bila odločilna gonilna sila za organizacijo sejma. Obrtniki širšega celjskega pa tudi slovenskega in dela hrvaške- ga območja so videli v Celju in v celjskem poslovnem združenju za obrt tiste pogoje, ki bi lahko uresničili zamisel .o organizaciji sejma. Celjani so to zaupanje sprejeli in uresničili! Celjski obrtni sejem je tako postal pomembno okno Ö svet za mnoge obrtne delovne organizacije in zasebne obrtnike. Postal je tudi središče izredno živahnega po- slovnega življenja. Pogodbe, ki so jih prav v času celj- skega sejma sklenili mnogi razstavljavci, so potrdile, da se je sejem uveljavil tudi v poslovnem in ne samo v potrošniškem svetu. Tu so se mnogim kolektivom in zasebnim obrtnikom odprla tudi vrata v zunanji svet. Obrtniki so postali pomembni izvozniki svojega dela in izdelkov. Res je, da sodelovanje z zunanjimi part- nerji še ni doseglo večjega obsega, toda prvi rezultati kažejo na spodbudne začetke. Celjski sejem obrti pa je postal še več. Med drugim je odprl tudi možnosti za srečanje med proizvajalci opreme in orodja za potrebe obrti, omogočil je sre- čanja med obrtniki in trgovci in ne nazadnje odprl kupcem lep pregled nad iskanimi izdelki. In končno, postal je kraj, kjer se srečajo strokov- njaki različnih strok, kjer izmenjajo svoje izkušnje in ^jer so tudi demonstracije orodij, opreme in dela hva- ^ežna oblika medsebojnega spoznavanja in osvajanja novih delovnih in proizvodnih izkušenj. Podobno kot za obrtno stran celotne prireditve velja zlatarsko in letošnjo turistično razstavo. Tudi orga- nizatorja teh dveh razstav, to je kolektiva zlatarne in ^^letnika, sta izkoristila sejem in s tem obe specializi- ^d-ni razstavi za srečanje ljudi, ki se ukvarjajo bodisi « zlatarstvom ali turističnim gospodarstvom. Pot se torej odpira na široko in vodi v širni svet. To pa so tudi temelji celjske prireditve, letošnjega Petega sejma obrti in turizma ter šeste zlatarske raz ^^ave od 28 septembra do 8. oktobra. M BOŽIČ SOŽITJE KOVINE IN GLASBE Veletrgovsko podjetje Kovinotehna, ki je specializirana za trgovanje s proizvodi Örne metalurgije, kovinske industrije in blaga široke potrošnje, ne rabi predstavljanja. Ko se je s svojo mogočno stavbo ob Mariborski cesti, ki je zmes prefinjene arhitektur« in do- mačnosti, vgnezdila malce na periferijo, ni prav nič tvegala. S svojo veduto, ki jo je po^ plemenitila z likovno skuipturo, se čudovito vklaplja v mestni vrvež in človeku ni žal, če se napoti tja. Tu si je v svoji poslovni stavbi, v pritličju uredila najmodernejšo trgo- vino — blagovnico Ideal. Poleg blaga široke potrošnje, keramike, stekla, elektromateriala, orodja, je tu razstav- ljena tudi kuhinja Gorenje. Zakaj? Ker se lepo vklaplja v okolje, kjer j« možno dobiti tu tudi funkcionalni nasvet o uporabi kuhinjskih aparatov, ki sodijo zraven. Da pa ne bomo ostali le pri praktičnih stvareh, poskrbimo še za nekaj duhovnega. Polne police plošč z re- sno glasbo presenetijo tod vsakogar. Prodajalci, ki so svojemu delu kos, nam hitro postre- žejo z Mozartovim menuetom ali Bachovo fuqo. Ne manjka tudi oper, ne plošč z velikimi orkestri. Pokukali smo še v drugo poslovalnico Kovinotehne. V Galebu so pravkar razvrščali novo pošiljko keramičnih ploščic in tudi nove vodovodne pipe so se svetile tako, kot se spodobi. Presenečenje smo doživeli ob kotlu za centralno ogrevanje — BUDERUS se ime- nuje. Še večje presenečenje pa so izzvali oljni gorilniki lastne proizvodnje. Pravkar pri- hajajo na trg in povpraševanje po njih je veliko, predvsem pa se dobe v vseh njihovih poslovalnicah širom države: Celju, Ljubljani, Mengšu, Jesenicah, Mariboru in Požarevcu. Ker so njihove trgovine urejene sodobno in kader, ki dela tu, ve kaj danes kupec želi in pričakuje, je nakupovanje dvakrat prijetno. \ Še v Kurivo nas je zanesla pot. Tudi to Je poslovalnica Kovinotehne. Pravkar so jo odprli in njihova novost je za vse, ki grade, nekaj idealnega. Iz nekdanjega skladišča je nastala moderna trgovina v Vrunčevi ulici, kjer si vsak kupec lahko ogleda gradbeni ma- terial. Novost je vredna hvale, to pa dokazujejo kupci, ki prihajajo iz vse Slovenije. Na- svet, ki ga tu dobite, o vsem, karkoli je v zvezi z novimi gradbenimi elementi, pa je še posebej dobrodošel. Še h Kovinarju smo stopili, da bi zvedeli, kako je z železom in drugim reprodukcij- skim materialom, ki ga ima ta trgovina vedno v zalogi. Ker težijo k specializaciji prav v zadnjem času, je tega vedno dovolj. Manjka tudi ne orodja vseh vrst, okovje je polno domislic, pa tudi raznih malih hišnih ročnih strojčkov je polno. Skoraj bi človeka prema- mili, čeprav ne veš, za kaj bi jih uporabil. Ta pisani spektrum vseh njenih dejavnosti prikazuje KOVINOTEHNA na sejemskem prostoru. Tu si bo možno ustvariti še popolnejšo sliko podjetja, ki je v Jugoslaviji na devet- najstem mestu med petdesetimi trgovskimi podjetji. Tipalke usmerja tudi v zunanjo trgo- vino, ker pa zna ceniti čas, si je oskrbelo tudi najmodernejše znanstvene pripomočke. Z računskimi stroji jim je uspelo ujeti svoj pravi trenutek, ki jim veleva, da v lastnem engineeringu uporabijo vse svoje moči. Tja jih usmerjajo in z njimi uspevajo nuditi kupcem na enem mestu tehnične podatke, projektiranje, izvajanje objekta, uvoz in dobavo opreme. Največia skrb pa so jim lastni kadri, ki jim nudijo možnosti specializacije in krea- tivno ustvarjanje. 12. stran V. SEJEM OBRTI St. 39 — 28. september 197^ Srečanje z zlatarjem RAD BI OBLIKOVAL To je iskrena želja mladega oedjskega zlatarja Ludvika Gioreinjaka. Kakor je sam rad priznal, ni začel svoje poti nadbolj posrečerio. Rodil se je pred petindvajsetimi leti v Zrečah in i» končani osnov- m Soli Sel trgat hlače na teih- niško šodo misleč, da bo ne- koč strojni tehnik. A v člo- veka pride spoznanje, da to nI tisto »tapravo« in da sam sebe ne more pri delu tako angažirati, kott sam čuti, da bi se lahko. To je pravza- prav sipoznanje, ko se mora človek odločiti za korak, s katerim bo ubral i>ot, ki ga bo vodila k življenjskemu ci- lju — dobro delati In se raz- daiti T popolnosti. Tako je Ludvik že po enem letu tehniške Sode zaprl za sabo šolska vrata in šel v celjsko Zlaitamo, kjer se je po dveh letih izučil za svoj I>oklic — za delo okovalca. Toda ves čas učenja ga je najbolj privlačevalo oblikova- nje in prva priložnost, da po- kaže svoje izdelke, se mu je ponudila na II. zlatarski raz- stavi v Celju, kjer je razsta- vil osem izdelkov. Tudi v podjetju so opažih njegove oblikovalske sposobnosti in mu omogočili šolanje v tuji- ni, toda v istem času se mu je ponudila tudi priložnost dobiti stanovanje in odločil se je za drugo, povsem razu- mljivo odločitev. Letos Ludvik sodeluje na V. obrtnem sejmu v Celju kot samostojni razstavljalec, č^rav kot član delovnega ko- lektiva celjske Zlatarne, ki mu je tokrat nudila možnost nabave zlata. Vendar s tem še niso bili Izpolnjeni vsi po- go^ji. Da je lahko izdelal vse izdelke, je sam žrtvoval svo- jo zadiiijo plaičo, v neizmer- no pomoč pa sta mu bila sta- novska tovariša Branko Smerc ki Bogdan Kager. Ludvikova želja je, da bi pri- šel v razvojni oddedek, ker meni, da bi tam Icihko poka- zal vse svoje sposobnosti, saj Je oblikovanje strogo indivi- dualno — intimno delo, Če- prav ne vedno. Ludvik je mnenja, da je zlatarstvo umetnost in zato številm mladi, ki so sposobni, tie morejo v polm meri pokaza- ti svojega znanja, ker delajo serijsko. Vendar Ludvik m edini samostojni razstavlja, lec na letošnjem obrtnem sejmu, sodelujeta še dva nje. gova stanovska tovariša la celjske Zlatarne in zato gre zahvala temu celjskemu ko- lektivu, da je pokazal raay. mevanje za svoje mlade obli- kovalce. Njihov prispevek bo v teh sejemskih dneh še po- sebej dobrodošel, ker Je zna- no, da na letošnjem sejmu <>brti ne bo razstavljal noben celjski obrtnik — zlatar! Besedilo: DRAGO MEDVED Slike: JOŽE RESNIK ELEKTROSIGNÄL OBRTNO PODJETJE CELJE Podjetje Izvršuje vsa elektro Inštalaterska dela šibkega in ja- kega toka, popravlja vse vrste gospodinjskih strojev, akustič- nih In drugih aparatov, montira skupinske antene in ozvočuje. SE PRIPOROČA ELEKTROSIGNÄL CELJE! NOVA NAGRADNA IGRA ysj oo ŽE 5. OKTOBRA St. 39 — 28. september 1972 NT V. SEJEM OBRTI stran 13 MEŠANJE JE RECEPTURA Pot do dobre skodelice pra- ve kave je zapletena, dolga in čestokrat tudi naporna. Ne- poučeni bi si pač utegnil mi- sliti, da v tej trditvi ne more biti dosti resnice — p>a bi se motil. Mešanica pravih kav je rezultat zapletenih receptur, na katere se menda še naj- bolje spozrajo inženirji kemi- je. No, tako daleč se mi ne bomo spuščali, le malo bomo pokukali v to, kako pride na našo mizo skodelica kave, i>o kateri tako pridno tn z užit- kom segamo vsak dan. Merx kava nam je tako pre- šla v našo zavest, da se čuti- mo kar nekam domače, če tam doli kje ob m.orju pri Umagu zagledamo na kakšni steni reklamni napis za Merx kavo. Je pač rtaša, tu se ne da nič pomagati., Tam daleč nekje v razseš- nih prostranstvih Brazilije obirajo kavina zrnca številne roke ljudi, ki nič ne vedo ne za Celje in ne za Merx. Pa ne samo v Braziliji, kava pri- haja v naše mesto ob Savinji tudi iz Azije in Afrike. Tudi ta je potrebna. Kajti meša- nica terja določen odstotek tudi teil kav, ki imajo svoj- ske lastnosti. Mešanje kav se prične v predprostorili pra- žame, kjer mlad delavec v posebne posode skrbno steh- tava določene količine posa- meznih kav. Da bi neka kava lahko obdržala origiralno ime sorte, mora vsebovati najmanj 60 odstotkov osnov- ne vrste, preostalo pa so do- datki pravih kav bodisi is Azije bodisi iz Afrike, kajti osnovo predstavljajo kave iz Brazilijo, azijske in afriške so bolj trpke, vsebujejo več kofeina in dajejo značilno aromo. Tu pa je že skrivnost receptur, ki so seveda dobro čuvana skrivnost. Ob praženju, ki se odvija v posebnih pečeh, kurjenih na koks, se sorte premešajo in ob točno določeni temperatu. ri pražijo. Včasih, ko so go- spodinje to delale še same, je bik) nemalokdaj veliko je- ze, ko kava nd in ni hotela pravilno počrneti, včasih pa se je primerilo, da se je tudi sežgala, Albin, ki je tega do- poldneva skrt>ea za obe peči, je skrbno kontroliral stopnjo praženja in primerjal porja- velost Bmc s prejšnjo, že končano partijo. »Koliko let že opravljate to delo?« smo ga povprašali. »Enajsto leto teče in verje- mite, ni je ravno malo kave, ki sem jo spražil v teh letih. če zračtmamo vse skupaj, bi naneslo takole nekako 400 va- gonov . . .« je dodal hi zopet prekontroliral vzorec, ki ga je potegnil iz peči. Ni kaj re- či, toda kljub temu si to tež- ko predstavljamo, 400 vago- nov ni od muh! Spražena in na posebnih bobnih, ki imajo od spodaj ventilatorje, ohla- jena kava, pK>tuje naprej. Ce jo embalirajo v zrnih, potem gre direktno v embalimico, kjer poseben stroj poskrbi za to, da je v vsaki vrečki do grama točno odmerjena koli- čina, da so vrečke lepo za- lepljene, da se ne bi kava razdišala. Predno pa pride v emibaliranje mleta kava in to so pakirali ob našem obisku, pa mora še skozd kavni >nnlin. ček«. Preprosto seveda, samo ta »mlinček« je hudimano ve- likih dimenzij . . . REDNA KONTROLA KVALITETE In tako prihaja do nas Merx kava s tremi zvezdica- mi, Zlata kava in Santos. To so tri osnovne serije, znotraj katerih pa seveda obstoje raz- lične vrste embalirar-ja, odvi. sno tudi od teže. Osnove vseh Merxovüi kav p>a pred- stavlja kaA?a Santos, ki že vr- sto let kotira v vseh svetov- nih središčih, kot najboljša vrsta prave kave. Radi pijete kavo? Res, ško- da, da ne morete sodelova- ti v skupini sedmih ljudi, ki dnevno kontrolira kvaliteto kave. Dnevno vpisuje v kar- tončke svoje mnenje glede barve, vonja, in okusa. Pijejo različne mešanice, ne da bi vedeli, katero oznako ima ka- va. Ona le beležijo svoja zapa- žanja, tisti pa, ki vse to ure- ja, pa potem povzema ustrez- ne ukrepe. Skratka, vse oko- li dobre skodelice kave je onnogo boQj zapletesno, fcot bi sd kdo mislil. Večino kavice prcxfe Merx v sivo jih številnih poslovalni- cah širom naše regije in iz- ven nje. Dnevno odhajajo ka- mioni, natovorjeni s svežo mle- to, ali le sveže praženo kavo, do trgovskih poslovalnic, kjer najde pot v roke vse števil- nejših potrošnikov. IN KOLIKO JE SPIJEMO? ste morda že kdaj doma ta_ kole ob kakšni posebni pri- ložnosti izračunali, koliko pravzaprav popijete te blago- dejne, opojrje in moči vrača, joče tekočine? Ste kdaj mor- da šU oelo dlje in pomislili, koliko je pravzaprav popije- mo na našem območju? Ver- jetno niste, zato naj vam ia zagate pomagamo. Predno pa preberete številko, pa lahko trikrait ugibate! Ne gre, kajne, da ne gre! Verjeli ali ne, toda v Mer- xovi pražarni spražijo letno takole okroglo za 180 milijo- rx>v skodelic kave! Ste prese- nečeni, tudi nam se ni dosti bolje godilo in dvakrat smo preračunavali in ugotovili, da številka drži! No, k tej kavi, to je tisti, ki jo spražijo v lastni pražarni, pa je treba dodati še tisto, ki jo prodajo v surovem stanju, saj med drugim raš Merx s svojo me. šanic pravih kav oskrbuje tudi del Bosne, vse tja doli do Mostarja in menda še dlje. In ob koncu naj vas sjiom- nimo le še na to, da je po- trebno vehko pridnih in vest- nih rok, preden se zakadi pred vami skodelica kave, prave Merxove kave! In če vam je ravno v tem trenutku zadišalo p» njej, brez skit)! pristavite lonček in zvarite najboljšo, tako pač, ki jo imate vedno najrajši... Dan za dnem, v dveh izmenah polnijo pridne roke mladega delavca posebne posode z raznimi vrstami surove prave kave. Precizno je treba tehtati in meriti, da bo okus ob ku- hanju ravno takšen kot ga zahteva preciimo pripravljena receptura. Mešanje različnih vrst je skrivnost, je tudi umet- nost, če hočete. To daje pravi okus ... Pražar Albin, ki dela t pražarni že enajsto leto, nam je povedal, da je v vseh letih doslej spražil okoli 400 vagonov kave. Vprašali smo ga, če po šlhtu doma popije kafkšno sko- delico kave, ko ves dan vonja ta sladkobni vonj. »Z vese- ljem ...« je povedal! ^a mnogih krajih, r številnih trgovinah je možno ob vsakem času kupiti sveže dišečo ^vo, toda mnogi pa kljub temu radi odhajajo ▼ Bonboniero v Prešernovi idici, kjer •• vedno hitro in vljudno postreženi. Stroj je stroj in kaj bi brez človeškega budnega očesa. Em- baliranje kave je naslednja faza v zapletenem procesu. Skrbno je potrebno pregledati napolnjene vrečke preden zapustijo obrat in jih odpeljejo smmi po našem območju. Mnogi, ki ne zdržijo do doma, ko hnajo le minutico časa med skokom v mesto, pa zavijejo v E:spreso, ki ima že vrsto stalnih gostov. Skodelica kave se vedno prileže, kajne? 14. stran it. 39 — 28. september 197} St. 39 — 28. september 1972 NT V. SEJEM OBRTI stran 15 Ko se nekoliko sprehodiš po njihovi osrednji velebla- govnici, kd je ne zgreši no- ben otrok, zaveje v nas do- niače vzdušje. Sprehajaš se, ogleduješ in sem pa tja se ti nevsiljivo pridruži prikupno dekle in ix>vpraša, kaj želiš. Dobro ve, kaj imajo, in tudi svetovati zna. Zraven še pri- šepne, da se bo kaj podra- žilo in že je nakup oprav- ljen. Prijetno je pokramlja- ti s prodajalko oblek, ki ve, kaj je letos moderno in iz kakšnega materiala je. Pri oddelku z volno je vedno vse polno. V lepo pletenih oblekah dekleta sama delajo nevsiljivo reklamo za tisto, kar lahko napletejo pridne ženske roke iz volne, ki jo kupite pri TKANINI. Doma- če je tu, povsod nasmejani obrazi tn prijetne poteze, S svojim podjetjem žive dekle- ta tako, kot bi bilo njiliovo. O tem dokazuje vrsta de- lavk, prodajalk, ki so že po 20 let v podjetju. Del življe- nja so pustile tod, zato je tako, kot bi bilo njihovo. Podjetje pa zna zanje po- skrbeti. V zadovoljstvo njih in kupcev, ki radi zaradi prijaznih obrazov prihajajo sem. K STERMECKEMa, LJUDSKEMU MAGAZINU, TKANINI. Trgovina v celjskem ob- močju ima že staro tradici- jo. Lastnikom trgovin, ki so bili po večini tujci, je vča- sih dobra, včasih trda pred- la. Med tistimi, ki so uspeš- no trgovali, je bil pred voj- no tudi trgovec Stermecki, čigar kvalitete je podedova- la tudi nj^ova naslednica, zdaj trgovsko podjetje TKA- NINA. To je podjetje, ki trguje na debelo-in na drob- no in ima svoje poslovalni- ce razkropljene po vsein mestu. V stredišču mesta se šopiri nia novo preurejena veleblagovnica, Id je obdrža- la svoje matično ime. D& KOR nas preseneča z opre- mo stanovanj, ki jo je mo- goče kupiti v tej poslovalni- ci, kadar pa želimo kupiti res kaj lepega in izvirnega, pa moramo poiskati Zidan- škovo ulico. Tam bomo v poslovalnici VERON.lKA — dobili najlepše žensko peri- lo. Razširitev in modernizacija trgovine se je pričela takoj po vojni, a največji razinah je beležila jk) reformi 1965 leta. Tedaj se je ponovno pojavil problem skladiščnih prostorov za grosistično de- javnost in podjetje, takrat se je imenovalo še Ljudski magazin, je pristopilo v no- vo gradnjo poslovne stavbe na Teharski cesti. S tem se je dvignil poslovni uspeh, ki je hia najbolj opazen ob prl- četku 1969 leta. Z deli na adaptaciji veleblagovnice pa So sploh zakorakali v faz» velikih uspehov. Ker je bilo poslovanje ved- no večje, pravtako tudi in- vesticijske naložbe, se člani delovne skupnosti leta 1969 sklenili sipremeniti na- slov podjetja. Porodila se je ideja o TKANINI, ki je po- tem obveljala za grosistično in detajlistično dejavnost. Tako živo in p>o dejavno- sti raznoliko podjetje je bi- lo med prvimi, ki je spraije- lo načelo samoupravljanja, bilo je to leta 1950. Takoj so izvolili 11 članski kolek- tiv delavskega sveta, ki je prevzel v svoje roke vso od- govornost za razvoj podjet- ja. Kot smo videli, je pKJslo- val z uspehom, pa še marsi- kaj drugega je znal opraviti. V zadnjih letih so vso skrb p>osvetili stanovanjskim problemom in družbeni pre- hrani. Nenehna izboljša- va kadrovske strukture v podjetju pa skrbi, da so kupoi vedno bolj zadowlj- Poslovna zgradba trgovine na veliko na Teharski cesti v Celju. S to poslovno zgradbo je grosistična dejavnost pridobila okoli 3200 m površine, od tega čiste prodajne površine okoli 2000 m. V tej stavbi so vsi oddelld tekstilnega blaga in oddelek galanterijskega blaga ter manipulativni prostori. 20 LET IZKUŠENJ 20 LET USPEHOV 20 LET TRADiCIlE Ce prižemo o Ključavničar- ju, ne moremo mimo uvod- nega podatlca, da je podjet- je ob ustanovitvi leta 1954. zaposlovalo kot delavnica šti- ri zaposlene, danes pa v njem dela 40 delavcev in 15 učen- cev v gospodarstvu. Zaposle- nih bi lahko bilo precej več, saj imajo kot kvalitetno obr- tno pKxijetje izredno veliko naročil drugih delovnih or- ganizacij in posameznikov, vendar premajhen prostor v Aškerčevi 7 v Celju. Delajo vedno s polno zmogljivostjo in malo dvorišče je že zdav- naj pretesno. »že dolgo mishmo na drug prostor in imamo odo- breno makro lokacijo ob Te- harski cesti. 2al pa ne ve-, mo, kje bi dobili potrebna sredstva za ureditev novih delovnih prostorov,« je po- vedal direktor Ključavničar- ja JOŽE ARBEITER. KLJUČAVNIČAR danes Opravlja vse usluge občanom, ključavničarske, kleparske in vodovodne, od najmanjših do največjih., Težišče njego- vega dela pa je za druge de- lovne organizacije. Tu gre za Zahtevne železne konstrukci- je, razna grelna telesa, tako je njihovo delo celjska avto- busna postaja in celjska tr- žnica. Naštevali pa bi lahko še veliko, veliko kvalitetnih del, ki jih je KLJUČAVNI- ČAR opravil od leta 1954. V Celju je KLJUČAVNI- ČAR edino podjetje takšne Vrste p>oleg zasebnikov • in nekaterih gradbenih podjetij, ki imajo manjše delavnice. Za tovarne opravljajo raz- ne remonte, tako so delali že za Aero, EMO, Cinkarno, Železarno Store in številne diTige. V gradbeništvu oprav- ljajo predvsem zaključna de- la, njihova vloga je zelo po- membna, saj na primer Gra- diš nima svoje delavnice za tovrstno delo. KLJUČAVNI- ČARJU ni težko dobiti veli- kih naročil samo zato, ker so edino tovrstno podjetje v Celju, temveč tudi zaradi splošno znanega dejstva: nji- hove usluge so kvalitetne in hitre. Že drugo leto poslujejo z enakimi cenami, saj se te ni- so smele dvigniti. In ker so ob tem oäiranili konkurenč- nost in predvsem stalne na- ročnike, gre zahvala in pri- znanje prizadevnemu kolek- tivu. Letos se bodo že približah izredno visoki številki — p>ol milijarde starih dinar- jev prometa. »Seveda pa je doseg takš- ne številke odvisen od naših kupcev in od nas samih, če bomo zmogU. V teh zastare- lih prostorih le težko spre- jemamo zahtevnejša dela, če- prav razpolagamo s kadrom. V Cinkarni so, v,TAM Mari- bor pa smo naredili železne konstrukcije čez sto ton. Kaj vse smo naredili v osemnaj- stih letih! VeUko je bilo! Namreč, naj znova pouda- rim, če bi imeM druge pro- store, bi lahko naredili mno- go več in zaposlili precej več ljudi. Potrebovali bi kredit. Upamo, da bo prihodnje le- to usp>ešnejš9,« je dejal di- rektor ARBEITER Ob vseh teh velikili naro- čilih in delih p>a pri KLJU- ČAVNIČARJU ne pozabijo tu- di na posameznike, občane, ki jih večkrat zaprosijo za to ali ono uslugo. »Res je, da več delamo za delovne organizacije, ugodi no pa tudi posameznim stran- kam, čeprav tu ni veliko 2!a- služka. Naredimo vse, od naj- manjših do največjih del. Na primer, pomagamo stranki odpreti tudi omaro ali popra- vimo pipo, pridemo, če je po- treba. Samo problem je, ker imamo premalo ljudi in je tež- ko pošiljati človeka od majh- nega do še manjšega popra- vila. V primeru če ne mo- remo, seveda stranko napo- timo drugam. Težko bi za- poslovali deset takšnih lju- di, ki bi opravljali predvsem manjša popravila in čakali samo na telefonske pozive« je končal JOŽE ARBEI- TER. Na dvorišču je bilo med- tem živo. Možje v delovnih oblekah so hiteli sem ter tja med kupi železnih predme- tov. Naročilo je tu, fantje pohitimo, kupec ne sme ča- kati. V vsak dom NOVI TEDNIK LESNA INDUSTRIJA BOHOR S svojimi obrati ŠENTJUR, MESTINJE in KOZJE proizvaja - FURNIRJE - ŽAGAN LES in ! - LESNO GALANTERIJO 5 I I Priporočamo se s svojimi proizvodi! f6. stran V. SEJEM OBRTI NT St. 39 — 28. septembra 197j STE V KORAKU Z „MODO" »Obleka naredi človeka« pravi ljudska modrost. Neizpodbitno je tudi, da dom postane topel in domačen šele, ko je »oblečen«. Tema dvema smo- troma človekovega standarda se je posvetilo trgovsko podjetje »MODA« v Celju, v svoji stroki najbofj specializirano v razsežnem gospodarskem prostoru celjske regije. Podjetje »MODA« res ne posluje v eni sami hiši, je pa zato svojih sedem poslovalnic specializiralo tako, da vsak namenski nakup pomeni ob neizogibnem strošku tudi užitek in izpolnitev vsakršne želje. Ime podjetja obvezuje kolektiv, da je stalno in sproti na tekočem z zahtevami najbolj miroljubne diktature — mode. Tako specializirano podjetje si je ustvarilo položaj in možnost, da ima na zalogi najbolj eksklu- zivne izdelke in proizvode najbolj priznanih proizvajalskih hiš. Popotujte z nami jx) sed- mih poslovalnicah, ki so vse ^v središču poslovnega in sta- rega središča Celja: »VOLNA« V PREŠERNOVI ULICI Največja trgovina podjetja je »VOLNA« v Prešernovi uli- ci, kjer je tudi sedež trgov- skega F>o^jetja. Pred leti te- meljito prenovljena trgovina ima v svojih smotrno razpo- rejenih oddelkih na voljo vse vrste konfekcije, moške,, žen- ske in otroške za vzi"ast nad 10 let. Nadalje je tu najbolj bogata izbira metražnega bla- ga, predvsem modnih kam- 'garnov s pripadajočimi blagi za podlogo. Seveda najdete tu tudi vse druge modne tka- nine od svile do sintetičnih tkanin, žensko in moško pe- rilo, nogavice, bogato izbiro gumbov, okraskov in podob- ■nega drobnega blaga za obla- čilno obrt. Bogata je tudi za-* loga volnene preje, za dom pa je FKJSkrbljeno v posebnem oddelku posteljnega perila, saves, preprog, prtov ipd. »VESNA« V STANE- TOVI ULICI Ta trgovski lokal je specia- liziran za kratko robo. Tu po- leg bogate zaloge perila, srajc, bluz, pletenin, lahko ku- pite tudi konfekcionirana ob- lačila najbolj priznanih tvrdk ženske in moške obleke, pla- šče. Na splošno je ta trgovi- na založena enako kot »Vol- na«, le da tu ni metražnega bla.ga in posteljnine. »MANUFAKTURA« V CANKARJEVI ULICI Nasproti »Vesne« je tretja poslovalnica »Mode«, in sicer »MANUFAKTURA«, ki je spe- cializirana predvsem za met- ražno blago, za finejša blaga za ženske, moške obleke, ženske in moške plašče. Kot v »Volni« je tudi tu poseben oddelek t&a posteljno peri- lo, odeje, najrazličnejše tka- nine za zavese itd. »BABY« NA TRGU V. KONGRESA Otrokom od dojenčka do Šolarja desetih let je podjet- je »Moda« uredilo posebno trgovino na Trgu V. kongre- sa. Tu lahko mamice in očki dobijo za svoje malčke vse, od opreme za novorojenčka, posteljno perilo za otroške košarice in posteljice, konfek- cijo za otroke vseh velikosti do desetih let, pletenine, te- lesno perilo, obleke, plašče, oblačila za šolo, dom in igro. »TORBICA« V PRE- ŠERNOVI ULICI Elegantno oblečena žena po- trebuje tudi oblačilu primer- no torbico. Le teh ima pod- jetje na izbiro v posebni tr- govini modnih dodatkov ob trgovini »Volna« v Prešerno- vi ulici. Poleg damskih tor- bic za večerne priložnosti, službo in za druge priložnosti ima ta trgovina na voljo tu- di dežnike, denarnice, usnje- ne pasove, skratka vse mod- ne dodatke, ki sodijo k lepe mu modernemu oblačilu. »STARI TRG« NA STAREM TRGU Za priložnostni nakup, za kupce, ki želijo kupovati ce- neje, ima podjetje »Moda« na Starem trgu v Celju pose ben lokal, v katerem proda- jajo vse vrste blaga s popu- stom od 20 do 50 odstotkov. Poleg ostankov metrskega blaga prodajajo tu blago, ki ni več na »top lestvici« mode in katero je moralo iz prodaj- nih oddelkov ostalih trgovin podjetja »Mode«. »DROGERUA« V PREŠERNOVI ULICI Modernemu človeku, ki se je oblekel in opremil v še- stih imenovanih poslovalni- cah podjetja »Moda«, sodi še I nekaj. Kozmetika. Najbolj j popolna izbira kozmetičnih I sredstev za nego obraza, las, telesa in stanovanja je v tr- govini »DROGERUA«, kjer po leg kozmetičnih sredstev, parfumov, dišečih vod, pro- dajajo tudi foto potrebščine, fotoaparate, filmske kamere, projektorje, fotografski pa- pir, filme, opremo za fotola- boratorije in optične izdelke. Zaenkrat smo pri kraju, ko smo vas lepo obleč^ene pripe- ljali pred fotografski objek- tiv. V KRATKEM »BOUTIOUE« ZA MLADE Ob letošnjem sejmu vas po- djetje »Moda« še ne more po- vabiti v svojo osmo posloval- nico. Le-to bodo ob koncu leta odprli v Zidanškovi uli- ci, T njej pa bodo uredili pravcati potrošniški par;i{Jij za mlade. Tu se bodo trudiij ustreči okusu najstnikov, mia. dih občanov in tistih, ki ^^ počutijo mlade. VSE PA PO KONKU. RENČNIH CENAH iN NA KREDIT Ko se ob tej priložnost} koletiv »Volne« toplo pripo, roča zlasti cenjenim obiskb. valcem obrtnega sejma, jih vabi na ogled in nakup v svojih sedmih poslovalnj. (sah, sproča tudi to, da v vseh poslovalnicah, razen seve^ kozmetike, prodaja na lasteji potrošniški kredit z izredno ugodnimi pogoji. Ali po vsem tem že lahko dvomite, da je obisk Celju v sejmskih dneh nepopol^, če se ne boste ustavili tudi v trgovinah renomiranega tr- govskega p PO 50,00 DIN PREJMEJO: JÜLI- JANA KISEK, KRNICE 14, HRA- STNIK; MARIJA PODGORNIK, PRIMORSKA fi. CELlE TER ED- VARDA VRANJEK, La'BI>1ANSKA 3, ci:oT-:. REŠITEV [Z 38. ŠTEVILKE NOVEGA TEDNIKA VODORAVNO: hra.st, aorta, lopar, Atala, losos, dan, ore- šek, KT, NEP, karate, dat,, trotil, odeja. Meta, NATO, ban, panter, Iliada, kostim, Ant, La. 18. stran V. SEJEM OBRTI It. W — 28. september 1972 stran 19 Industrijsko gradbeno pod- }«0« INGR.\D CELJE ni zna- Do po »rojih kvalitetniii delih nn>o T naši ožji domovini, temveč tudi na tujem, saj že nekaj časa uspešno gradi v Nemčiji, tem gradbiščem pa K) se pridružila še gradbišča T Avstriji in Švici. Toda da- nes si bomo ogledali pred- vsem INGRADOV OBRAT v MEDIXKiU, ker si lahko iz (lelke iz te^ obrata ogledate na letošnjem obrtnem sejmu. Predstavili vam bomo nekaj b^venih dejavnosti INGRA- DA, ki mu dajejo svojstven pečat med gradbenimi pod- jetji — sodobnost in kvalite- to. To pa sta danes dve bist- veni srtvari, o katerih se naj- večkrat pogovarjamo in ne "Brno to — povsod želimo, da 86 uresničili. In celjski IN- GRAD to prav gotovo oprav- lja. obrat MEDLOG proizva. Ja vrsto izdelkov, ki bistveno pripomorejo k sodobni, oene- W in kvalitetni gradnji. Gre « ijsdelke, ki vam zagotav- ljajo kvahteto in prihranek Prj öasu in denarju. To so Predvsem betonski votlaki "BKličnih dimenaij, betonske ®®vi, pohodne betonske plo- ^ in betonska inas okna, Posedaj zastekljena enojno, "^j pa že ijadelujejo takšna z dvojno zasteklitvijo, jih lahko uporabljate tu- ^ za stanovanjske objekte. Vsebnike bi še posebej ^ opozorili na opazne be- ^ke in žlindrine votlake. ^jedstavljajo vrhunsko kvali. delo 2 njimi pa pomeni, ^ ^ rešeni problemov, kje ^ttiti les za opažanje in seve- ^ strokovnjaka, ki bi opaž J^raj narediti. Z opaznimi lahko gradite takore- ^ sami. Obiščite na sejmi- ^ INGRAD razstavni pro- ^ in se prepričajte. Radi bi tAidi opozorili na izdelavo vakumiranih cevi, ki jih iz- deluje INGRAD do profila 210 cm. V Medlogu pa je v sklopu obrata proizvodnje grabenega materiala tudi be. tonama, ki zalaga z betonom celotno bližnje področje Ce- lja. Kakšne so prednosti na- štetih materialov? Odgovor je pravzaprav preprost: enostav- nejša gradnja, manjša pora- ba časa, manjša poraba mate- riala in celoten material je cenejši od klasičnega. Da je pri INGRADU resnič- no 23agotovljena kvaliteta in sodobnost, dokazuje tudi gradnja novega mostu v Lis- cah, kjer so s sodobno meha- ndajacijo končali betoniranje gornjega ustroja mostu, ki je potreboval 370 kub. metrov betona v pičlih dvajsetih urah. In kaiko je pri INGRADU s sitanovanjsko gradnjo? Lah- ko rečemo to, da ima ING- RAD izdelanih vrsto načrtov industrijske gradnje) vendar je lahko tako obsežen sistem izpopolniti isti ga osvojiti le takrat, ko so realne možnosti za njegovo realizacijo. ING- RAD ne drži križem rok, sa. mo zaenkrat še ni takšen po- ložaj pri nas, lü bi zagotovil realizacijo sistema industrij- ske stanovanjske gradnje. Pri INGRADU je tudi aelo dobro razivita projektantska služba, ki opravlja delo za lastne potrebe pa tudi za dru- ge investitorje. Torej, pozivamo vse intere- sente, da si na letošnjem obrtnem sejmu ogledajo IN- GR.\DOV razstavni projtor in še bolje spoznajo p>odjetje, kii zagotavlja sodobnost in kvaliteto! Proizvodnja opažnih votlakov Črpalka za beton bdhka IjUbljansI^^bahka Iju^ ba 2C. stran V. SEJEM OBRTI št. 39 — 28. september 197j VOJAŠKO KOKARJE še preden smo uzrli zna- no podobo urejenega prosto- ra celjskih tabornikov v Ko- karjih, smo opazili, da malo naselje v mozirski občini ni povsem običajno. Pod kozol- cem ob poti je bilo parkira- nih več velikih tovornjakov z rdečo oznako JLA. Okrog njih fantje, bolje možje, v SMB uniformah. Vojska. Na- ša vojska. Vendar ne red- na. Resnici lia ljubo poveda- no je bilo takoj opaziti, da to niso vojaki, ki služijo red- ni kadrovski rok. Pod opasa- či je bilo le malo preveč okroglin in lasje so bih pre- dolgi — čeprav so se mnogi morali na začetku desetdnev- ne vaje v Kokarjih ostrici. Obiskali smo tabor tistih, ki so odšli na >K)rožne vaje« v Kokarje. Vaje rezervistov. Svoj prostor, na katerem so postavili dolgo vrsto šo- torov, kiihinjo in vse potreb- no, so si uredili na tabor- nem mestu celjskih taborni- nikov. Res je, da je izginila trava in detelja, da je okoli- ca preorana, vendar so to storili s posebnim namenom, od katerega bodo imeli kori- sti tudi taborniki. V teh de- setih dneh so uredili igrišče, pot, pred taborom pa splani- rali zemljišče, na katerem bodo posejali angleško tra- vo. Vendar, to delo je bilo sa- mo manjši del tistega, kar so morali opraviti »rezervi- sti« v Kokarjih. O tem in dru- gem nam je pripovedoval major SILVO COž: »Ljudje v Gornji Savinjski dolini so zelo lepo sprejeli vojsko, ki je prišla som v izredno slabem vremenu.« Namreč prve tri dni je Ko- karje zalival dež, tako, da se je taborišče spremenilo v ve- liko blatno polje. Vojaki so nam povedali, da so jih pov- sod izredno prijazno spre j e- h, namreč, ko so šli mimo kakšne domačije, ni bilo red- ko, da je stopila na prag gospodinja s steklenico »kač- je sline« v rokah in sama od sebe ponudila našim fan- tom. Jasro, tu in tam je na- stala manjša škoda na njivi, vendar nikogar ni bilo, ki bi zato povzdignil glas. Razu- meh so. Major C02 je nadaljeval: »Disciplina me je iznenadi- la. Izredno dobra je. Bila je iz dneva v dan boljša. Cilj vaje je, da se pripravijo na naloge, ki bi jih imeh v pri- meru vojne. Znanje, ki so ga pokazali, daje misliti na naj- boljše.« Če jim je že vreme i>ona- gajalo, pa le büo zelo v re- du z nečim drugim, prav ta- ko zelo bistvenega pomena. Saj veste, če že gre ljubezen skozi želodec, kako je i>o- tem šele občutljiv na takšni vaji. Vsi so bili izredno za- dovoljni s kuhinjo. Baje jim je IBRO nekega dne pripra- vil takšen pasulj s slanino, da se je eden od fantov ix> novno odpravil h kotlu na »repete« rekoč: »Saj ne da bi bil še lačen, samo ne vem, v kateri celjski gostihii bom kdaj dobil ta- ko dober pasulj in izrabljam priložnost.« Za kuhinjo je odgovarjal podporočnik KAREL ŠPB3, ki nam je zaupal jedilnik enega od desetih dni v Ko- karjih: »Lahko rečem, da so fant- je zadovoljni s hrano. Zaj- trk: čaj, kruh in jetrna pa- šteta; kasdlo: zelje z gove- jim mesom, večerja: meso v paprikašu, makaroni in zelnata solata.« Podporočnik špes je še de- jal, da je bilo mogoče tako dobro organizirati kuhinjo za- radi izredno kvalitetne sku- pine, ki je bila zadolžena za želodce vojakov. Ko smo hoteli na stre- lišče, je po kolovozu prihaja- la nasmejana skupina voja- kov s puškami v rokah. »Ste vedno' tako nasmeja- ni?« smo jih pobarali. »Vedno, še posebej, če je sonce. Ta pove ono, drugi nekaj drugega in se smeji- mo. Vedno je dovolj humo- ristov. Prav zares je veselo pri • nas.« In kaj so še povedali? V začetku je bilo najhuje zaradi vremena in zato, ker niso bili več navajeni na vo- jaško življenje. Mnogi so bi- li prepričani, da se bodo prehladih že prvi dan, toda nikomur nič. Ce bi bili kot civiU tako mokri, bi že dru- gi dan letali k zdravniku, v uniformi i>a postanejo vsi odpornejši. Na red in discj. plino so se hitro navadili, »Na vojaško življenje smo se aklimatizärah v pičlih dveh dneh, za nekatere med nami pa je bila vaja prava sprostitev,« nam je zaupal eden od nih. In ko zvečer leže tema nad tabor, poležejo v šoto- re. Med stopinje stražarjev se mešata smeh in iz mno. gih šotorov zadoni pesem. Ni mogoče takoj zaspati, y civilu ležemo mnogo pozne- je. Ta pove šalo, drugi prič- ne pesem. Pokomentirajo še zadnje dogodke v svetu, šport, uspehe v streljanju, govorijo o programu jutriš- njega dne in potem tišina. Utrujeni zaspijo. Za njimi je dan, poln vežbanja voja- ških veščin, ki jih bodo zna- li uporabiti tedaj, ko bo to potrebno, čeprav si vsi želi- jo mir. Toda, tu .smo, če bo potrebno. Tekst: MIIJ^N SENIČAR Foto: TONE VRABL Major Silvo Čož Skupina po streljanju v živahni izmenjavi mnenj. GRADIŠ LJUBLJANA — POSLOVNA ENOTA CELJE GRADI VELIKA JAVNA SKLADIŠČA NJIHOVA STANOVANJSKA GRADNJA IMA ŽE PREIZKUŠEN SISTEM VISOKIH GRADENJ TRETJI GIGANT V ŠOŠTANJU JE NASTAL POD NJIHOVIMI ROKAMI V GRADI SU, njihovi po- slovni enoti v Celju, so polni načrtov. Dejavnosti so izred- no razgibane, čudnega to ni nič, ker ob visokih in indust- rijskih gradnjah, ki jih nji- hovo podjetje izvršuje, mo- rajo biti vedno pripravljeni na presenečenja. Ker je bilo pomanjkanje javnih skladišč očitno, so se lotili tudi teh. Po načrtih, ki so jih izdelali v lastnem projektivnem biro- ju (dva imajo v Ljubljani in v Mariboru) gradnja javnih skladišč na Teharski cesti vid- no napreduje. Po sistemu Gra- diš bodo tako absorbirali 20.000 kv. m. površine. Za te- mi prostori je med gospo- darskimi organizacijami, zar sebniki in podjetji veliko pov- praševanje. Sistem Gradisa je cenen, zato je p>ovprašvanje še večje. Močno so se afirmirali Gra- disovci s stanovanjsko grad- njo na Otoku. Prav v tem ča- su pa teče prevzem objektov v Pesjem, kjer je Gradiš opra- vil nov izvozni nadkop. Po Gradisovi zaslugi bo v času občinskega praznikä v Velenju izročen v upravljanje veliki gigat Termoelektrar- na III, kjer je bUo delo tudi za Gradisove delavce, ki so navajeni vsega najtežjega, iz- redno zahtevno. Kdo so ti ljudje, od kod so prišli? Pravo jugoslovan- sko internacionalo bi lahko sestavih iz njih. Od vsepov- sod so priromali. tam od ju- ga Skadarskega jezera, do tod je držala njihova pot. Tu so zadovoljni, ker so del velike celote, ki skrbi za njih. Poslovna enota v Celju je med največjimi enotami ma- tičnega podjetja, šteje 520 članov, ki sodelujejo v orga- nih upravljanja. Povezujejo se s centralnim delavskim sve- tom, kar je urejeno s samo- upravnimi internimi akti. Za letošnje leto so si na svoja ramena naložilil zajeten to- vor. Ustvariti mislijo 70 mi- lijonov dinarjev. Realizacija nI daleč, pravijo, da se že le- to preveša v drugo polovi- co. Do zdaj jim je to uspelo. Ko zvedavo ogledujete po terenu nove zidane ah lese- ne barake, ali veste, da bo- do v njih stanovali Gradiso- vi delavci? Ko se bodo zve- čer vračali domov, ves dan so kopali in pripravljali tra- so za hitro cesto Hoče—Le- več, bodo našli dom v Gra- disovih začasnih barakah. Tu se potem razvije pogovor o domačih, ki so toliko kilo- metrov oddaljeni od njih... Drugi dan pa spet plunejo v roke, ti Gradisovci, in delo teče podeseterjeno naprej. Zivžav na gradbiščih je ved- no zanimiv, ker se dela, ust- varja, projektira, gradi. Vse v znamenju podjetja, ki se košati z naslovom GRADIŠ. St. 39 — 28. september 1972 NT V. SEJEM OBRTI stran 21 Obrt ŠE ZAOSTAJA v teih dneh ko je vse okrog pas pravzaprav v znamenju obrtnega sejma, je morda prav, če ob lepih dosežkih, ^ jii bo moč videti na tej pomembni manifestaciji, spre- govorimo nekaj besed o po- jožaju obrti v žalski občini ter o problemih, ki jo spre- jOljajo. Predsednik sekcije ja obrt pri občinski konfe- renci SZDL v Žalcu je STAN- ICO DOLAR, ki je tudi občin. gld odbornik, sicer pa obrtnik plesikarske stroke v Gotov- Ijah. NOVI TEDNIK: Za uvod dovolite bolj splošno vpraša- nje. Zanima nas namreč, ka- ko vi ocenjujete položaj obr- ti v žalski občini? STANKO DOLAR: Obrt je bila vsa leta, ne samo pri nas, podvržena družbenim tokovom, ki so čestokrat po- gojevali negativne rezultate. Sistemska situacija je povro- čila stagnacijo obrti. Stari obrtniki so oipešali, vprašanje stairas)l:nega Bavarovanja ni bilo rešeno, pa se tudi mladi niso odločali za odpiranje no- vih delavnic. Do izpred treh let je bil davčni sistem tisti osnovni regulator, ki je prav tako vplival na razvoj te de- javnosti, ki je bila vsa leta v stagnaciji. Pri obrti moramo ločiti med proizvodnjo in uslužnostjo obrtjo — te sled- nje je v občini še vedno pre- malo. NOVI TEDNIK: Rekli ste, da je obrtnikov še vedno pre- malo. Zakaj je temu tako, kje so po vašem mnenju vzroki? STANKO DOLAR: Pomanj- kanje kapacitet uslužnostne obrti je poleg problema inve- stiranja, predvsem začetnega, tudi v tem, da je odrejen de- tevni cas na sedem ur. To pa povzroča seveda težave. Tudi Število delavcev, ki jih obrt- niki lahko zaposlujemo, je premajhno, zato se v zvesai z Doviim zakonom zavzemamo «a tretjo varianto, ki poleg družinskih članov dovoljuje ^ do 10 zaposlenih delavcev. IV) bo obrt precej dvignilo. NOVI TEDNIK: Ali so v felski občini še kakšni po- sebni vzroki? STANKO DOLAR: So! ^Prašanje lokacij novih de- ®wiic v samem občinskem •redišču, pa budi v drugih 'Večjih krajih, je še vedno P^Prto. Veliko pozornost pa ^ treba posvetiti tudi davčni Politiki. Novi TEDNIK: Omenili davčno politiko. Kako ®cenjujejte prizadevanja J^pščine v vaši občini na pomembnem področju? STANKO DOLAR: Oddelek p gospodarsitvo pri občini ^ velik interes za razvoj precejšnje razumeva- pa je tudi s strani'davčne uprave. Povedati sicer velja, da znašajo davčne stopnje pri nas skoraj vrti v primer, javi a drugimi občinami. Si- cer pa je tako. Občine, ki imajo veliko proračunskih potreb, in naša je taka, ima- jo vedno praviloma tudi višje davčne stopnje. Pokritje družbenih potreb terja svoje. NOVI TEDNIK: Veliko go- vorimo o socialni diferencia- ciji in v zvezi s tem mnogi omenjajo tudi bogatenje obrtnikov. Kaj sodite vi? STANKO DOLAR: Med i^liižnostnimi obrtniki takih, ki bi si ustvariU veliko pre- lAoženje, prav gotovo ne bo- ste našli. Hiša, avto, to ima- jo mnogi, pa ne samo obrtni- ki. Ce o teh problemih govo- rimo načelno, potem moramo biti v občini konkretni, če ta- ki primeri so, jih je treba od- kriti ter ustrezno ukrepati. Pavšalne kritike negativno vplivajo na razpoloženje veči- ne poštenih obrtnikov. NOVI TEDNIK: Kako gle- date na vprašanje dopolnilne oziroma popoldanske obrti? STANKO DOLAR: Po mo- jem bi bilo to treba odpravi- ti. Ce hoče biti nekdo obrt- nik, naj bo obrtnik. Največ je tega na področju proizvod- ne obrti, kjer igrajo veliko vlogo tudi stroji. Tako delo je moč seveda organizirati tudi ix>poldne. V uslužr.ostni obrti pa bi bil potreben de- ljen delovni čas, da bi bile usiluge občanom tudi popoldne na raapolago. NOVI TEDNIK: Kako pa šušmarstvo, kako je s tem pri vas? STANKO DOLAR: Tega je veliko, več, kot bi si kdo mi- slil. Največ ga povzroča družbeni sektor, ko so ce- lo primeri, ko skupinovodje organizirajo popoldansko delo. Največ ga je v gradbeništvu, svoje delavce v ix>djetjih celo »šparajo«. da lahko delajo popoldne. Tu se pretaka ve- liko denairja brez slehernega družbenega nadzora. Potrebni pa bi billi ostri ukrepi. Sicer pa je tako, da šušmarstvo naj- bolj pogojujejo premajhne kapacitete. Problem je ravno v tem. NOVI TEDNIK: Vi ste predsednik sekcije obrtnikov I>ri SZDL. Kako ocenjujete ustanovitev te sekcije in kako se je uveljavila? STANKO DOLAR: Sekci^ja je nastala pred dvema leto- ma kot odraz potreb. Je prav gotovo pomemben političen dejavnik in reči moram, da ima pri nas široke možnosti delovanja. Pozitivno jo oce- njxijejo vsi, tako politični de- javniki v občini, kakor tudi sami obrtniki. Nazadnje smo Imeli v tem okviru razpravo o novem zakonu s področja osebnega dela z zasebnimi sredstvi. Bila je odlična in konstruktivna razprava. Svo- je predloge pa smo posredo- vali tudi v Ljubljano. NOVI TEDNIK: Se obrtni- ki v vaši občini združujete še kako drugače? STANKO DOLAR: Letos marca smo piri Uslugah na Polzeli ustanovili kooperacij- sko enoto, ki združuje 30 obrtnikov. Tu bomo formirali solidarnostni fond za dajanje premostitvenih kreditov. Si- cer pa je kreditiranje obrti eden izmed glavnih proble- «nov ki mu ibo potrebno posvečati vso poiMmost tudi v prihodnjem obdobju. Razgovor je pripravil: BERNI STRMCNIK STANKO DOLNAR, obrtnik iz Goto vel j, sicer pa predsed- nik sekcije za obrtništvo pri Občinsld konferenci SZDL Žalec. n. stran NT St. 39 — 28. september 1972 MAVRICA KVALITETE IN BOGATE IZBIRE Janez se je resnično odpravH po nasvetu svo- jega dobrega in resnične- ga prijatelja Poldeta v MAVRICO v Stanetovi uli- ci, kjer ga je čakala vrsta prijetnih presenečenj. Re- snično je našel celo mav- rico kvalitetne in bogate izbire vsega, kar je po- treboval pri opremljanju svoje hiše. Toda v MAV- RICO ni odšel sam, pri- šla je cela družina. Zakaj — vse boste videli. Najprej je Janez pogle- dal, kako je z izbiro barv, ker stene so bile še gole in treba jih je prepleskati. Janez se nikakor ni mogel odločiti, kaj bi dal na ste- r», otroci pa bi radi celo imeli tapete, pa se je Ja- nez s svojo Katro le odlo- čil, da bi s tapetami še malo počakali, da se zido- vi dobro osušijo. Tako sta se odločila za barvo, ko pa sta pričela med toliki- mi barvami izbirati, se spet nista mogla odločiti, ker jih je bilo več vrst. Privabljal ju je tudi poli- kolor, pa sta ga tudi za nekaj let odložila. Ko sta izbrala primerne barve za zidno pleskanje, je Janez izbiral še oljna- te barve, pa lake, da bo pozneje prelakiral barvane površine. Tudi tukaj je bil v zadregi, ker ni vedel, kaj b>i izbral, toliko je bilo vsega na bogato oblože- mh policah. Ko pa je bil že pri oljnatih barvah, sta se še Špelca in Matjaž spomnila, da rabita barvi- ce za v šolo in pričel se je univerzalni nakup. Ne- koliko starejša Špelca je izbirala umetniške oljnate barve, Matjažek pa se je moral zadovoljiti s tempe- ra, toda kmalu jih bo pre- rasel in tudi on slikal »s tapravimi« barvami. Katra pa je v tej veliki trgovini šla po svojih po- teh. Najprej je poiskala nekaj kemičnih čistil za parkete in plastične ma- se. Ker je imela novo kuhinjo, si je nakupila še nekaj Vileda krp in sploh vsa čistilna sredstva, ki jih bo rabila pri dokonč- nem čiščenju in posprav- ljanju hiše. Mimogrede je še na^ polici vzela nekaj kozmetike zase in za Špelco, pa še novo zobno krtačko za Matjaža, ker je svojo izgubil na počitrvi- cah. Janez pa je spet nekaj tuhtal in ko se je konč- no odločil, da bo nekaj pleskarskega dela opravil kar sam, je izbral nekaj prav čednih čopičev za barvanje sten in lakiranje, pa .»špahti« in tesarski svinčnik. Matjaž in Špelca sta tudi hodila po svojih poteh. Matjaž je na polici opazil celo vrsto »spre- jev« za čevlje in ker rKi bil vedno najbolj navdu- šen za klasično čiščenje umazanih čevljev, je kupil »sprej« tudi zase in bo tako lepo samo »šprical« po čevljih in ti se bodo svetili. Špelca je bila ne- koliko bolj resna in se je spomnila, da bo zdaj do- ma kar precej pranja in je nakupila pralnega pra- ška za strojno pranje. Ja- nez je kupil še nekaj ke- mikalij in tako se je to univerzalno nakupovanje v MAVRICI počasi bližalo koncu. Janezu je bilo žal le to, da ni imel večjega avta, kajti prehitro so ga napolnili. Toda vsi skupaj so sklenili, da bodo v MAVRICO še prav radi prišli — ne samo zaradi odlične izbire, tudi zara- di prijaznega osebja. Takoj ko je Janez prišel domov, se je odpravil do Polde- ta, da se mu zahvali za res prijateljski nasvet. Kaj pa sta skuhala za dru- gič, pa v naslednji števil- ki. št. 39 — 28. september 1972 NT NOVI TEDNIK stran 23 Ne, nismo biii v gij'Steli pri popularni pevki iVletki Kra- ševec ali pri kakem drugem dekle Lu. METKA je namreč velika celjska tovarna s 100Ü delavci, kjer izdelujejo tka- nine za posteljnino in peri- lo. Zanimivi proizvodni pro- ces v tej tovarni pa si je prejšnji teden ogledala sku- pina 100 vojakov s starešina- mi iz celjSKe vojašnice Jože- ta Meniha-Rajka. V treh skupinah smo ob- šli velikanske dvorane, v ka- terih ropoče, da ne. slišiš, četudi ti kdo vpije na ušesa (tako ropotajo tkalski stroji), smrdi, da si tiščiš nos. (v barvarni in apretirnici), ali pa ti je vroče, da bi se sle- kel (v likalnici). Vodniki so nam sproti pojasnjevali pro- ces proizvodnje in odgovarja- li na vprašanja, čudovito je bilo gledati velike tkalske stroje, ki z zapletenim siste- mom tkejo najčudovitejše vzorčaste tkanne za postelj- no perilo in drugo uporalx). Videli smo, kako iz običaj- nega blaga napravijo flanelo, blago s puhasto površino, opazovali proces beljenja m škrobljenja itd., itd. Skrat- ka, zadovoljni, da smo spo- znali veliko novega, smo od- hajali iz velikih dvoran, hkrati pa razmišljali o težkih delovnih razmerah, v katerih je trdo zaslužen vsak dinar. Najteže je vsekakor tkalkam, ki delajo osem ur v nepretr- ganem hrupu, ki dosega 90 decibelov, .to pa je skoraj dvajset decibelov več od zgornje meje, ki še ni škod- ljiva za zdravje! Z mladinskim aktivom, ki ga prizadevno vodi mlada Tatjana Dremelj (o njej bo- mo v Naši vojski še pisali», smo se dogovorih tudi za športno srečanje. Isti dan popoldne so se naše ekipe pomerile s tovarniškimi v od- bojki (zmagali smo s 3:0), ša- hu (prav tako zmaga 3:1) in streljanju z zračno puško. Virštanjske pa tudi druge preše že ječe od priča- kovanja nad trgatvijo. Malo jih bo treba sčistiti celoletnega prahu pa bodo nared, da sprejmejo v svoje koše grozdje. Konec meseca se bo težki kamen že vrtel. FOTO: IVI. Strašek v tem času hite z obnovo ku- hinje v domu Tončke čeče- ve, ki bo kuhala tudi za ot- roke iz hudinjskega vrtca. Nova vzgojno varstvena us- tanova na Hudinji bo odprta od pete ure zjutraj do pol- treh popoldne. Starši, ki so svoje otroke že prijavili, naj se 2. in 3. 10. zglase v pisarni nove ustanove, da bodo dali točne podatke o vpisanem ot- roku, s seboj pa naj prineso tudi zdravniško spričevalo za otroka. 0B8SKANA GOBAR- SKA RAZSTAVA Kot že vrsto let doslej, so tudi letos člani gobarske dru- žine iz Celja pripravili raz- stavo svežih gob. V dvorani občinske zveze kulturno pro- svetnih organizacij občine Celje, v Gregorčičevi ulici, so na številnih razstavnih pano- jih prikazali pisano bogastvo naše gobarske zakladnice. Razstavo, ki je bila odprta štiri dni, si je ogledalo izred- no veliko obiskovalcev, še zla- sti pa je razveseljivo, da je bilo med obiskovalci mnogo mladine. Člani gobarske družine so na razstavi prikazali preko 160 različnih vrst naših gob. Spričo dejstva, da smo tudi v tem letu zabeležili kar pre- cej primerov zastrupitev s strupenimi gobami, je bila razstava še toliko bolj po- membna, saj so si obiskovalci lahko podrobno ogledali vse vrste gob, poleg tega pa so na razstavi ves čas sodelovali tudi posamezni člani gobar- ske družine, ki so s poja.snili in razlagami bili na voljo obiskovalcem. Seveda pa gobarska razsta- va ne bi bila tisto, kar je bi- la v minulih letih, če je ne bi zaključili še z gobarsko po- jedino. Lani je le-ta bila v prostorih gostilne Ribič, le- tos pa so jo minulo soboto pripravili kar v razstavni dvorani. Zanimivo je, da se je tudi tega dela prireditve ude ležilo veliko obiskovalcev in mnogi so šele ob tej priliki spoznali kaj vse in na kak- šne načine se da pripraviti iz naših užitnih gob. Prired:tev je nedvomno izredno lepo uspela in člani gobarske dru- žine zaslužijo za požrtvoval- no delo vse priznanje. KMALU INFORMATORJI Na predsedstvu občinske konference ZMS Celje so se odločili, da bodo poživili delo mladih novinarjev. Aktiv no- vinarjev že deluje precej ča- sa in je bil ustanovljen ob pričetku akcije »novinar M«. Toda zaradi pomanjkanja in- formacij o mladih ljudeh bo- do aktiv razširili. Zraven se- danjega aktiva, katerega tvo- rijo mladinci, bodo ustanovi- li še aktiv pionirjev — novi- narjev in aktiv informatorjev v aktivih. To so sklenili za- to, ker je edino na ta način možno informirati mlade o delu občinske konference in obratno. Posebej velja ome- niti ustanovitev funkcije in- formatorja v mladinskih ak- tivih. Informator bo najožji sodelavec predsednika aktiva in bo sproti obveščal občin- sko konferenco in ostalo šir- šo javnost o najnovejših do- godkih v aktivu. Prav tako pa bo informator vključen v ak- tiv novinarjev. Novinarji pa bodo pisali o splošni mladin- ski tematiki. Poskrbljeno bo tudi za strokovno usposablja- nje novih članov aktiva, saj je jasno, da mora imeti človek, ki hoče pisati, oziroma infor- mirati, poleg volje tudi pre- cejšnjo mero strokovnega znanja. .'jlani aktiva pa bodo sku- paj z oočinsko konferenco ZM izdajali svoj informativ- ni bilten, ki bo obsegal vse vrste informacij in novic o mladih ljudeh. Informativni bilten bJ nekakšen nadome- stek Osvita, ki ne bo več iz- hajal. IZLET ŽELEZARJEV Letos je zaradi nesigurnega vremena odpadel izlet sloven- skih železarjev na Triglav. Zato so se štorski železarji odločih za drugo varijanto. Odbor za rekreacijo je na hit- ro roko organiziral izlet v Kamniške Alpe, kamor so se podali v soboto, 23. tm. zjut- raj, z avtobusom do podnožja, potem pa na Kamniško sedlo in Turško goro. Vseh 44 ude- ležencev je v vedrem razpo- loženju opravilo to zahtevno turo brez najmanjše nezgode. Pomeni, da je bila organiza- cija odlična in da so se vsi držali navodil glavnega vodiča Tineta Vebra. Vsi so tako os- vojili tudi 25_ točk za TRIM značko. Zvečer se je na Okre- šlju dobra volja še stopnjeva- la, sledilo je trdno planinsko spanje. V nedeljo so se vsi rožnate volje napotili v do- lino in se odpeljali domov z najlepšimi spomini na lep in koristen izlet. Vsi pa tudi ne- strpno čakajo drugega polet- ja, ko jim bo vreme verjetno bolj naklonjeno, da se bodo podali na tradicionalni trig- lavski izlet. O ZAVAROVANJU DELAVCEV IN KMETOV Pred nedavnim je bila v Šmarju pri Jelšah skupna se- ja občinske komisije za iz- vedbo referenduma za skupno zavarovanje delavcev in kme- tov ter predsedstva občinske- ga sindikalnega sveta. Na'seji so se dogovorili o izvedbi referenduma za zdru- žitev delavskega in kmečkega zavarovanja. Zmenili so se, da bodo pri vsaki politični or- ganizaciji organizirali posebno telo, ki bo skrbelo za referen- dumsko akcijo na svojem področju. V delovnih organi- zacijah bodo to izvedle sindi- kalne organizacije, na terenu pa SZDL. Ker je to zelo pomembna stvar ne samo za šmarsko ob- čino, pač pa tudi za vso Slo- venijo, bodo šmarčani vložili v svoj referendum vse moči, da bi uspel in upajo, da bodo po svoje prispevali tudi obča- ni. PRIPRAVE NA SEJO OBČINSKE KONFERENCE ZK v Šmarju pri Jelšeih bo 3. oktobra seja občinske konfe- rence ZK. Na njej bodo spre- govorili o kmetijstvu ter še o drugih aktua,lnih stvareh. Poudarek seje bo predvsem na kreditiranju privatnega kmetijstva. V občini žele, da se menja sistem kreditiranja, ker me- nijo, da ta ni takšen, da bi stimuliral kmeta, prej ga one- mogoča pri izvajanju njegovih načrtov. Roki odplačevanja so prekratki, vmes pa je še ne- kaj težav, ki hrome kmete. V oMinski konferenci menijo, da bi se morala uvesti enota in razumnejša kmečka politi- ka kmetijstva, ki bi dala kme- tu dihati. Razpravljali bodo tudi o uveljavljanju ustavnih dopol- nil o temeljnih organizacijah združenega dela v kmetijskih obrtih na šmarskem območju. v Celju naglo napreduje gradnja doma upokojen- cev. Sicer pa je v bližini gradbišča kaj čast pri- zor, ko stoji na nasprotni strani ceste upokojenec in gleda v nastajajočo zgradbo, ki jo je investirala celjska Občinska skupščina, gradbena dela pa iz- vaja celjski Ingrad. Foto: D. Medved Zadnja koiilereiiica ZK v celjski občini je bila posve- čena problematiki uresničevanja ustavnih dopolnil, ures- ničevanja iz le-teh izhajajočih temeljev za nadaljnje po- glabljanje samoupravljanja. Kako ocenjujejo uspeh konference in katere sprejete naloge smatrajo za najvažnejše za bodoče delo svojih organizacij ZK, o tem smo vprašali nekatere člane občin- ske konference. ERIKA SIMONIC (ESC Celje): Vsebina konference je je bila posvečena predvsem samoupravljanju v gospodar- skih organizacijah. Bila je skrbno pripravljena, žal pa je bila razprava šibka, imam vtis, da v mnogih delovnih organizacijah uresničevanja ustavnih sprememb niso vze- li resno. Naš šolski zavod pa vendarle čakajo naloge s tem v zvezi. Organizacija je že sprejela sklep, da še bolj kot doslej poglobimo program utrjevanja samoupravne ide- je med dijaki. FRANC BOŽIČ (III. osnov- na šola): Vsebina konference je bila zelo aktualna. Zlasti je bilo pomembno, da smo se spoznali tudi z nosilci in oblikami odpora proti novim ciljem samoupravljanja. V na- ši organizaciji bomo morali posvetiti še več pozornosti uvajanju otrok za bodoče sa- moupravne naloge, hkrati pa se bomo morali zavzeti za poglobitev in utrditev tako samoupravljanja v kolektivu 'kot družbenega upravljanja v okviru sveta naše šole. DRAGO ŽEU (Tehnomer- cator): Ugotavljam, da od konference do konference us- pešnost dela tega organa ZK raste. Tudi vedno bolj kon- kretnih zadev se lotevamo. Zadnja je bila sicer še vedno nekoliko presplošna. Ker pa v delovnih organizacijah ob- ravnavana vprašanja še niso pognala korenin, je bil delež delegatov preslaboten. Mi se bomo v prvi vrsti trudili po- spešiti delo naše komisije in uskladiti organizacijo podjet- ja s samoupravnimi interesi. CVETO KOLEN.C (Merx): Če naj primerjam pomem- bnost tematike, ki jo je kon- ferenca obravnavala In delež, ki smo ga delegati prispeva- ■ li, moram reči, da smo se bolj slabo odrezali. Sem pa čutil določeno zadovoljstvo r«ad dosežki, ki smo jih na tem področju že dosegli v na- šem kolektivu. Pri nas bomo morali zdaj predvsem posve- titi več pozornosti široki raz- lagi in razpravam v celotnem kolektivu. Le-ta je še prema- lo seznanjen, premalo tudi o tem, kar smo že storili. TONE ERJAVEC (Aero): Konferenca je bila vsekakor koristna. Za mnoge udeležen- ce, žal, le priložnost, da so se afirmirali, kaj šele, da bi tvor- no sodelovali. Med člani kon- ference ni bilo pričakovane zagnanosti, zagretosti. Menim, da se komunisti prepogosto še vse preveč osebno ponaša- jo do vsebine akcije ZK. če jim odgovarja, so zagreti, če ne, mlačni. Eno je namreč neizpodbitno, da mimo spre- memb v ekonomskem odno- su ne bo uspeha pri uveljav- ljanju samoupravnih odnosov. Pod plašč samoupravljanja se preradi skrijejo nesprejem- ljivi sklepi, torej tudi nesa- moupravni. Menim, da bomo morali na konferenci sindika- tov o uresničevanju ustavnih dopolnil še več in konkretne- je govoriti. V Aeru se bomo morali še bolj posvetiti sa- moupravnemu osveščanju vseh zaposlenih, tudi če smo doslej, sodeč po odmevnosti konference, že precej storili. Kaj lahko povzamemo iz odgovorov? To, da je bila konferenca s strani občinskega vodstva ZK dobro priprav- ljena, tema ah vsebina v središču aktualnosti, delež člar nov konference iz delovnih kolektivov šibek. Slednje naj- brž tudi zato, ker najbrž res ni mogoče kaj tehtnega in tvornega povedati, če je bilo premalo storjenega, pa zato m niti vzglednih rešitev mti problemov. J. Kr. 24. stran NOV! TEDNIK NT St. 39 — 28. september 197a Že enaintrideseto leto mineva, kar se je začela druga svetovna vojna In prav toliko časa je že minilo, ko so partizani osvobodili mesto Šoštanj. To je bila prva takšna partizanska akcija, realizirana v noči iz sedmega na osmi oktober 1941. Za nekaj ur je bilo mesto v slovenskem, našem duhu. Potem pa so ga po umiku partizanov Nemci zopet zavzeli vse do konca vojne. Posledica tega drznega napada je bilo streljanje desetih talcev za galanterijo v Šoštanju. Danes praznujejo v spomin na ta dan 8. oktobra svoj občinski praznik občani velenjske občine. To leto bo osrednja prire- ditev ob prazaiiku velenjske občine v razstreseni vasi Lo- kovica pri Šoštanju. Ravno to pa me je napotilo v ta kraj poiskat predsednika krajevne organizacije Zveze borcev Lokoviea, Jožeta Slapnika. Po luknjasti maka- damski cesti sem uspel priti do njegovega domovanja. Po- govor sva pričela — o orga- nizaciji te prireditve. »Letošnje slavje smo hoteli pripraviti zato, ker se vsako leto praznuje v kakšni vasi in zakaj bi bili mi izjema? Predsedniku skupščine smo »poslali« naše želje. Žgank je nanje pozitivno odgovoril, sedaj pa že premišljujemo o organizaciji.« Za pomoč pri pripravah bo lokwiskim borcem priskočila na pomoč skupščina, žal se v I^kovi. ci ne ubadajo le s tem pro- blemom. še mnogo je težav, ki že tako sivolasim borcem lase te barve še množijo. »Najhujši je zdravstveni problem. V našo organizacijo je vključenih 44 članov in skoraj slednji boluje. V Šmartnem ob Paki, Velenju in Šoštanju imajo vsi naši člani enkrat tedensko brez- plačen pregled. Če ga kori- stijo, tega ne vem.« Občin- ska konferenca Zveze borcev iz Velenja bo letos organi2si- rala Iclimatsko zdravljenje v raznih zdraviliščih. Vsak bo- rec, ki bo predlagan, bo mo- ral na pKJseben pregled, kjer bodo odločili, če je zdravlje- nja res potreben, ter zanj predpisali primemo zdravili- šče. Iz vse velenjske občine bo toga brezplačnega zdrav- ljenja deležnih okrog petde- set borcev, od tega sta büa iz Lokovice predlagana dva. »To zdravljenje je zelo do- bra pt>teza s strani občinske konference. Žal pa je tako, da bi mi potrebovali deset prostih mest za naše člane, ki so potrebni zdravja. Se- daj niti ne vemo, če bosta lahko šla na zdravljenje oba predlagana. enega je že zagotovo, za drugega pa še ne vemo.« V Lokovici sta dva borca tudi socialno ogrožena. »Za ta dva so na konferenci odločili, da sta sedaj deležna mesečne priznavalnine, ki ji- ma lajša življenje.« Nedolgo tega so v Lokovici zgradili novo asfaltirano cesto iz sa- moprispevka. »Ta cesta m bila v celoU dograjena letos. Večino so je zgradili že lani, letos pa je bil na vrsti spo^ji del.« Res je, da pri takih gradnjali še vedno zmanjka denarja, kaj sledi potem, pa vsi dobro ve- mo. Lopata in kramp, pa v roke pljimiti.« »Mnogo so pripomogli va- ščani sami. Na pomoč so prišli tudi čland drugih orga- nizacij iz Šoštanja in so s skupnimi močmi in prosto- voljnim delom zgradili vse robove ob cesti. Sedaj, ko bomo dokončno urejali ban- kine, bomo gotovo zopet za- prosili za pomoč vaščane.« Dobia organizacija in med- sebojna pomoč vedno rešital človeka iz zagate. V Lok^-jvicil je tako. Več ljudi več ve inj več naredi. Lokoviškim bor-» cem in ostalim želimo, da bij | čimbolje pripravili letošnje^ praznovanje občinskega piai5-| nika. f Foto in tekst: I BORIS MLIN.^.R-I Pretlsednik Krajevne organi. zacl,je Zveze borcev Loko- vica Jože Slapnik. Del va.si Lokovica pri zadružnem domu v Lokovici. S težkimi koraki sem stopal sa ministrantom, ki Je drobil 5t preveliko knjigo od oltarja proti zakristiji. Nekaj ljudi je bilo raztresenih po temni cerkvi. Kašljali so. Svetloba obeh gorečih sveč na oltarju ;e v poltemi sla- botno padala na obraze ljudi in svetnikov na stranskih oltarjih. Ministrant je odprl vrata in jih pridržal, da sem sto- pil v zakristijo. Pri vratih^ ki so vodila iz zakristije na profito, je stala deklica v prevelikih čevljih, katerih se je držal sneg. Bleda je bila in vsaka dlaka na obrazu ji je stala pokonci. Boječe me je gledala ni se obotavljala, ali bi stopila k meni. Stopila je, ko Se nisem niti odložil mašnega oblačila. »Gospod kaplan! Mama .so na smrt bolni. Pronijo vas za spoved.«. Poznal sem deklico iz šole. V šesti, sedmi klopi v sredini je sedela. Prejšnji dan sem spovedal šoloobvezne otroke. Pred vrati so bili božični prazniki. Imel sem dela čez glavo, ker je hil moj plebanuš star in ves trd od revmatizma. Ko sem odlagal mašno oblačilo, sem dvignil oči k razpelu: »Gospod, tvoj hlapec sem, stori po svoji volji!« Odpravil sem se takoj po maši s))Ovedat, če me je kdo čakal. Zdaj nisem mogel. Preveč sem bil utrujen. Z deklico sva šla rta farof. Rekel sem ji, naj me po- čaka v kuhinji, sam pa sem šel v obednico in sem zaj- trkoval. Voza ni bilo, da bi se peljal k bolnici. Po poti v gore tega nisem mogel želeti. Dete je šlo pred menoj in zvo- nilo g premrlo roko z zvončkom. Dokler je bila pot v snegu shojena^ sem hodil za otrokom, ko pa je postala pot težavna, sem mu rekel, vaj stopa za menoj. Sam sem šel z Najsvetejšim spredaj. Molil sem. Nato sem premišljeval o svoji materi, že- lel sem priti v ravnino in bliže k materi, ki sem jo imel nadvse rad. Tudi mati je želela, da pridem bliže domu. Drug brez drugega sva težko živela. Razen tega tudi ni- nisem maral hribov. Prosil .sem Se ^kofa za faro v ravnini. Iz premišljanja me je zbudila deklica: »Gospod kaplan, na levo'« šla sva skozi smrekov gozd. V zamrzlem snegu so se slišali moji koraki. Za menoj je drobilo dete. Nekaj vran je sprožilo ivje z vej in zletelo med drevesa. Samo drobni glas zvončka je motil zasneženo naravo. Nedaleč pod vrhom se je gozd končal. Pod snegom je bil najbrž travnik. Slaba steza je držala do samotne koče na vrhu, pred katero je stala ženska. Ko mju je zagle- dala, je skočila izpred podoken v hišo. »Je še daleč!« sem vprašal otroka. »To je naša hiša!« Deklica je pokaiala na kočo, kjer sem prej videl žensko. Lezla sva jjo splo:iki slezi navkre- ber. Pri vsakem koraku sem pazil, da mi ne bi zdrsnilo. Oddahnil sem si, ko sva prišla na vrh Stresel sem sneg s škornjev. Dekfica mi je odprla vrata. Duh po plesnobi, ki je po vseh lesenih kočah enak', mi je udaril v nos. V sobi je bilo vse pripravljeno za spoved. Bel prt m mizi, razpelo in dve goreči sveči. žena, ki sem jo videl prej na podoknih^ je zdaj le- žala v postelji in ječala. Ječala je sumljivo. Bolnikov sem navajen in vem, kako je s človeko^rn v bolezni. Postal sem nejevoljen. Zagabilo se mi je. Jaz delam od ranega jutra do večera, od teme do teme, a ona se niti toliko ne potrudi, da bi stopila v cer- kev k spovedi. Jaz moram priti k njej na dom, sama pa čaka v postelji. Vzel sem Najsvetejše in šel molčeč iz sobe, ne da bi jo spovedal. »Jezus, ti veš, da nisem ravnal proti tvoji volji,« sem se pogovarjal z Bogom, ko sem stopal po svojih stopi njah nazaj' proti farofu. Vrane so letale nad menoj, a jaz sem se vračal z Jezusom med hribi sam. Zdaj sem že nekaj let v ravnini. Bog je uslišal molitev moje matere. Tako je molila,^ kakor zna samo ona. Blizu nje sem. življenje me veseli kakor še nikoli. Materi sem vse na svetu. Od tistega časa, ko je umrl moj oče, sem jo priklenil nase. Priklenil sem jo nase tako, da vsak utrip njenega srca bije zame. Bojim se te močne ljubezni, toda brez nje ne bi mogel živeti. Leta v Lendavi so me priklicala v življenje. Daleč za menoj so zdaj Suhe gore. Spominjam se jih, kakor da bi nekoč o njih slišal grozljivo pravljico. Hiše v Lenda- vi, ki so sezidane ob kamniti cesti, se mi zdijo, da stojijo tu od vekomaj in da bodo stale tako dolgo, dokler bo stal svet. Sonce sije nanje, dež jim pere strehe in tu živi- mo mi, ki nas je Bog postavil v ta kraj. V Lendavi nimam toliko dela kakor v Suhih gorah. Tu je sedež dekanije. Vseh svojih faranov ne poznam, kot sem jih v Suhih gorah. Ljudje so nam bolj odmak- njeni^ več ver je v fari in vse to človeka oddaljuje od vernikov. Po kosilu grem po navadi spit. Veverico, ki sem jo sem jo prinesel iz Suhih gora, imam v sobi nad divanmn. Iz šib sem fi spletel gnezdo, živi z m,enoj in me pogosto spominja na prejšnje čase. Ko tako ležim in gledam v strop priskaklja k meni. Spomnim se tudi plebenuša. Dober starček je bil in rad me je imel ko sina. Ko je zvedel, da sem zaprosil za drugo mesto, mu je bilo težko. Potrt je bil vse do ta- krat, dokler nisem bil prestavljen. Poklical me je k sebi, da bi mi prebral škofovo pismo. Nastal je molk, ko je položil pismo na mizo. Dobro se spominjam, kako si je podprl glavo z roko. »Ne. niste storili prav, gospod kaplan, da silite od tod stran. Duhovnik mora služiti sG7no Bogu. v mestu tega ne bo.« Ko ležim na divanu, premišljujem o teh besedah. Vi- dim ga, kako me je gledal z majhnimi očmi. V Lendavi živi že nekaj let sodnik Krampač On, njegova žena in jaz smo vsi iz Bistrice. Dva otroka imata, tretji po sem_ jima jaz, tako sta me zvala, ko sem pri- šel v Lendavo. ' K njima mnogo zahajam. Kadar zvečer utegnem, sto- pim tja dol. Ti obiski so jx)stali tako redni, da me je dekan na- nje opozoril. Kako se je zgodilo, bom povedal. Sedali sjno pri večerji: dekan, kaplan Šernek in jasi. Prav feo je dekan hotel nesti žlico k ustom, mi je mehko rekel; »Preveč zahajate v mesto, gospod kaplan.« Meni se je zdelo, da me je tresnil s kamnom po gin- vi. Nisem mogel verjeti, da je očitek meni namenjen. No- ben predstojnik me še do zdaj ni karal. Nisem mu rekel niti besede. Niti pogledal ga nisem. Odložil sem žlico in čakal, da bomo vstali in molili. Naslednji dan sem ostal doma. Po maši sem se zaprl, zaprl sem se po kosilu in zaprl sem se po večerji. Dekan je bil visok človek, čisto siv in mehak. A kadar smo bili sami, midva s kaplanom in on, je bil povsem drugačen. Ne trd, ne. Le nekaj je imel v sebi, kar je pred svetom skrival. Kadarkoli sem govoril z njim, sem čutil to njegovo spremembo. Svojega dekana nisem imel rad. Od prvih trenutkov, ko sem ga videl, sem se ga bal. Zakaj, ne vem. Do ple- banuša v Suhih gorah sem čutil sinovsko ljubezen. Op- ravljal sem vse, kar sem le mogel. Delal sem od jutra do večera. Vedno bolj se mi je vsiljevala misel, ali je narobe, da j)rebijem pri Krampačevi družini nekaj ur. Sam pri sebi sem zagovarjal svojo užaljenost. Ležal sem vznak na divanu in božal svojo veverico. Z drugo roko sem stiskal robato nogačo stola ki je stal poleg i>zglavja. Pred seboj sem videl plebanuša iz Suhih gora. Opazo- val me je, kot bi mi hotel reči: »Ne, niste storili .prav, gospod kaplan, da ste prosili stran. Duhovnik mora slur' žiti Bogu, v mestu tega ne bo.« Tako sta potekla dva dneva. Tretjega dne nisem več vzdržal. Komaj se je storila noč, sem šel h Krampaču. Ves večer sem bil nemiren. Zdelo se mi je, da je de- kan prisoten. Njegovi sivi lasje so me pekli kakor žerja- vica. Dekan me je držal v kleščah. (Se nadaljuje) St. 39 — 28. september 1972 NT V. SEJEM OBRTI stran 25 Slovenci v zamejstvu JUB m KUUBOVANJA Ob vrsti drugih jubilejev prosvetnih društev na Slovenskem Koroškem praznuje tudi šentviška »Danica« svojo 60-letnico. Mešani pevski zbor je ustanovil pred šestdesetimi leti organist Andrej Mičej in ga vodil, čeprav slep, vse do leta 1946, ko je njegovo mesto prevzel Hanzi Kežar, ki vodi zbor še danes. Za svoje dolgoletno amatersko zborovsko delovanje je Hanzi Kežar prejel tudi zlato Gallusovo značko iz rok Radovana Gobca, ki je pevcem podeljeval odličja v imenu Slovenske Zveze kulturno prosvetnih organizacij. Prema7>an slovenski naziv kra- ja — to ni otsamljen primer Zdaj je koroška pokrajina čudovita in na poti proti Podjuni se je že jesensko son- ce mojstrsko poigravalo s pokrajino in barve so ustva- rile enkratno simfonijo kon- trastov in svežine. Toda v sr- cu Slovenskega človeka, pa tudi če pozna zgodovino te dežele zgolj iz knjig, odmak- r.jeno in iz pripovedovanja, vi:-a.ste trpkost, ki boli. Ko- mi, j tri dni je tega, ko so priCeli po slovenskih vaseh (.nstran meje postavljati nove table s krajevnimi napisi, dvojezične. Vseh vasi, ki naj bi imele dvojezične table, je dvestopet. Zdaj so namenili table v približno petdesetih vaseh in čez noč so bila slo- venska imena premazana s Črno barvo. In takšne table 8mo videli vse do Sv. Primoža v Podjuni, ki nosi na tabli Se kar nemško oznako ST. PRIMUS. Semkaj so se zbra- I li pevci »Danice«, da prosla- vijo svoj jubilej, ki je odraz bujenja domače slovenske be- sede, ohranil ev žlaiitnosti ma- terinega jezika in pa odraz kijUDOvanja krjv.-cam, ki že ""I'jejo koro- škega Slovenca. äj;ivnot)i.i udeležili scevi'ni p^li čni piedstavni- ki, med njimi cc/elm posla- ne^ Josopb Lubas, Janko Og- ris, preilsednik narodnega sveta dr Josko Tišler, pred- sednik Slovf^nfcke prosvetne zve je dr Frur c) Zwitter in drugi. O ustant.vitvj zbora je govcnj tu-ii i.jegcv ustanovi- telj Andrej Mičej, k- le s svo- jim dolgoletnim delom dal neprecenljiv delež K ohranit- vi in bogatitvi sk venske pe- smi. Zveza kulturne prosvet- nih organizacij Slovenije mu je podelila zlato Gallusovo značko. Pevce mešanega pev- skega zbora in številne slo- venske rojake, ki so se ude- ležili praznovanja, je pozdra- vil tudi Konrad Sodin, pred- sednik Občinske zveze kultur- no prosvetnih organizacij Slo- venske konjiče in Celje. Pevci »Danice« so na kon- cert povabili tudi številne zbore iz železne Kaple, Glo- ba.snice, Žitare vasi, Obirske- ga, Pliberka in moški pevski zbor iz Zreč pod vodstvom Vlada Mohoriča. To je bil tu- di edini pevski zbor iz matič- ne domovine, ki pa ima sicer dobre stike ravno s pevci »Danice« in pevskim zborom »Franc Pasterk Lenart«, ki ga tudi vodi Hanzi Kežar. Zre- ški pevci so bih toplo spre- jeti, kar potrjuje tudi dogo- vor, da bodo prihodnjč Koro, šci prišli v kovaške Zreče. Književnika Valentin Polan- šek in Andrej Kokot pa sta izrazila željo, da bi priredili v Celju literarni večer Praznovanje pevskega zbo- ra »Danica« je potrdilo tudi to, da med množico ljudi ni blo slišati ene nemške besede da je ta oioven&ka, tolikokrat ogrožena beseda, prihajala iz ust mladine. Slasno pa je iz- rekel še enkrat «rhteve Koro- šcev dr. Franc Zwitter in po- novno zastavil vprašarje, kdaj bodo kunOno uiesničeni skle- pi 7. člena državne pogodbe Besedilo in slike: DRAGO rviEDVED Hanzi Kežar Mešani pevski zbor »Danica« pod vodstvom Han/Jja Kežaja, prometne nesrječe NESREČA V MOZIRJU ZVONKA ZAJC, stara 1 let, iz Trnavč pri Mozirju, Je pritekla na cesto II. reda izza gasilskega doma v Motirju v trenutku, ko je pripeljal z osebnim avtomobilom FRANC RIHAR, 27, iz Ljubljane in jo zadel. Deklica si je pri tr- čenju zlomila desno nogo. DIREKTNO NA PREDNOSTNO CESTO JOŽE SEDOVNIK, 41, iz Celja, je vozil z Ootbnim avto- mobilom po Kersnikovi ulici proti Gregorčičevi v Celju. Z de^e strani je po Oblakovi ulici p/ipeljal z osebnim avtomobilom ŠTEFAN LOJEN, 41, iz Buč pri Šmarju, ki je v križišču izsiljeval prednost in zapeljal direktno na Kersnikovo ulico. Trčil je v desni bok Sedovnikovega avtomobila. Tega je zaneslo na levo preko hodnika za pešce, kjer je zadel v betonsiko ograjo. Lojenov avtomobil je zaneslo v levo, kjer je obstal obrnjen v smer, iz katere je pripeljal. V tem trenutku je iz smeri Gregorčičeve ulice pripeljal z dostavnim avtomobilom EMIL CEPIN, 25, iz Celja, ki je kljub zaviranju zadel v Lojenovo vozilo. Pri nesreči sta bila laže poškodovana Štefan Lojen in sopot- nica v prvem avtomobilu Majda KOJNIK iz Kompol. ško- de na vozilih je za 40.000 dinarjev. ČELNO TRČENJE MOPEDISTOV AIX>JZ MAROLT, 36, iz Olešč, se je peljal z mopedom iK Lahoranega proti domu. V Reki je zapeljal v nepre- gledni ovinek pK) desni strani, ko mu je pripeljal nasproti po sredini ceste mopedist MARJAN VREČAR, 20, iz Reke. Mopedista sta čelno torčila. Pri nesrečd so bili poškodovani kar trije. Marolt je dobil pretres možganov, laže pa sta bila poškodovana Maroltova sopotnica MARIJA ZEJME m mopedist VREČAR. KOLESAR UMRL JOŽE KONČAN, 65, iz Trnovelj, se je ponoči s kolesom vračal domov in i>adel. Hudo pošikodovanega so odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je čez št^ri dni umri. KLJUB ZAVIRANJU NESREČA ANDREJ OREŠNIK, 57, iz Arje vasi, se je s kolesom pripeljal iz Petrovč na križišče s cesto I. reda in nada- ljeval pot, ne da bi se prepričal o varnosti. Iz Žalca je pripeljal zahodnonemški državljan HINKO DINSE, ka mu kljub močnemu zaviranju in zavijanju ni uspelo prepre- čiti nesreče. Kolesar je dobil pretres možganov. BREZ IZPITA ALOJZ KOROŠEC, 31, iz Celja, je pripeljali z osebnim avtomobilom po Čopovi uilicd do križišča s cesto na Lavo, in ker zaradi nasprotnega prometa ni mogel zaviti v levo, je v sredini križišča zaustavil. Za njim je pripeljal z oseb- nim avtomobilom JOŽE ŠPES, 22, iz Vojnika, ki je zaradi neprimerne hitrosti in prekratke varnostne razdalje, trčil v Koroščevo vozilo. Vozil je brez izpita. Koroščev avto- mobil je obrnilo za 180. stopinj, tako da je zadel v avto- mobili MATILDE ŠUMAK iz Dobrave, ki je pripeljala na- sproti. šumakovo so zaradi lažjih poškodb odpeljali v bol- nišnico. škode na avtomobilih je za 30.000 dinarjev. PADEC FRANC REBERŠAK, 47, iz Lahoamia, se je peljad z mo- pedom iz Marije Gradca proti domu in padel. Dobel je lažje poškodbe po glavi, roki in nogi. PREHITRO PO KLANCU VIKTOR KOTNIK, 22, iz Škofje vasi,- je vozil z oseb- nim avtomobilom iz Šmarja pro': Grobelnemu. Na Ha- larjevem klancu je prehitro zapeljal v ovinek. Zaneslo ga je in avtomobil se je prevrnil v dva metra globok jareOc. Laže je bil poškodovan sopotnik ALOJZ KOTNIK, 20, s Hudinje. škode na avtocinobilu je 2a 5.000 dinarjev. Fran Roš (3) MAČJI DOM »No, deček, ti pa imaš muciko! Saj jo ix>ham!« Tako je zaklicala starejša močna ženska, ki je sede- ^ za njim. Bila je v rjavem krznenem plašču in dišala k po nekem kislem parfemu. Na okrogli glavi je imela majhen klobuk a zelenim perjem. Z velikega rdečkastega losu ji je rasla brkata" bradavica. Nagnila se je čez ^rejčkovo ramo in s prstom skušala doseži mačico v ^šari, a zaman. Zato je naprosila dečka, da je mrežo Nekoliko odmaknil od košare. Z obema rokama je segla Po mačici in jo malce dvignila iznad cunj. In že je pre- senečena vzkliknila: »Kako prekras7ia mucika! Kako redka barva in kako 'epe proge! Kakor pri mladem tigru! Na las takšna je ^ila moja pokojna Cid! Veš' kaj, fant, prodaj mi tole buciko! Moram jo dobiti, naj velja, kar hoče! Saj ji bo öoöro pri meni! Jaz sem namreč Dora Bobovska. Vrtna ^hca 7. Moj Jiaslov si dobro zapomni!« Posadila je mačico nazaj v košaro. Drejček je čeznjo *Pet potegnil mrežo in rekel: - »Mačice ne dam. šele danes sem jo dobil« ' »Gotovo ne boš tako trdosrčen,« mu je prigovarjala. '^Tudi tri desetake ti rada dani zanjo. Prišla bom k tebi ^^mov. S tvojimi starši se bom pogovorila. Povej mi '"'e in naslov, dragi deček!« Moral je povedati: Habjaničevi, Zelena pot 28. Bila je to pač čudna ženska. Ni se nehala zanimati mačico in še jo je hotela božati. Toda Drejček je mo- ^^ izstopiti v začetku mesta, ona pa je stanovala na ^jegovem nasprotnem koncu. V slovo je z roko posla- ^ poseben poljub mački v košari in še po fantovem licu cmokriUa 3 pobarvanimi ustnicami. Potem je še m av- tobusa mahala za njima na cesto. Bila je to zares nena- vadna ženska, neke posebne vrste gospa ... Sneg je padal vse gosteje. Mali mačici je bilo dobro pri Habjaničevih. Zunaj je bil visok sneg, toda v hiši jih je vse grela peč. Niso dolgo premišljevali, kakšno ime bi živalci dali. Po barvi in progah dlake je bila podobna prav mlademu tigru, zato so ji določili ime Tigrica. Sicer pa je bila po- hlevna in prikupna. Rada je kobacala, tekala in se valjala po tleh. Zani- mala se je za vse, kar se je godilo v izbi. Z raznimi rečmi se je igrala in tudi z lastnim repkom. Kar naprej se je lizaia, da je bila vedno čista. Najbolj zadovoljna je bila v Drejčkovem in Lizikinem naročju. Poležavala je tudi v peharju, ki je bil postlan z mehkimi cunjami. V njem zvita je simla ponoči in včasih še podnevi. Dobivala je dosti mleka z namočenim kruhom, pa tudi kdaj kaj od mesa. Rada je jedla in pila. Zato so ve- deli, da bo kmalu zrasla in bo potem še lepša. .Zunaj je pritisnil hud mraz. Neko popoldne se otro- ka nista šla sankat in smučat v breg pod mestnim poko- pališčem. Raje sta doma na toplem pisala šolske naloge in brala knjige. Poleg njiju je mama šivala, oče pa je po- pravljal neki majav stol. Tigrica se je po izbi lovila za Lizikino žogo. Tedaj je pred hišo obstala ona ženska iz avtobusa. Drejček je skozi okno pokazal nanjo: »Glejte, to je tista, ki ji je naša Tigrica všeč. Am- pak nikar je ne dajmo, niti za denar!« Vstopila je in že je v izbi zadišalo po njenem čud- nem parfemu. 'Nos z bradavico ji je bil tokrat še bolj rdeč. Segla je vsem v roke in rekla prav ponosno: • »Jaz sem Dora Bobovska. Nekdanji cesarski minister Bobovski je bil stric mojega prezgodaj umHega moža. Oh, jo že vidim, vašo krasno muciko namreč! Kako vam jo zavidam!« Planila je k Tigrici, jo dvignila sebi in večkrat po- ljubila na gobček. »Kako ljubezniva je in še vsa mehka! Ravno takšna je bila moja pokojna Cid, ko sem jo še mlado dobila! Moja nepozabna Cid! Vi vsi pa, se mi zdi, opazujete zdaj moj čudni nos, ali ne? Ta je res nekoliko prevelik in po- zimi je kar preveč rdeb, toda le od mraza. Kadar mi ozebe, me na vso moč srbi. Bradavico na njem so mi H hoteli odrezati, a se bojim zdravniškega noža. Ne zameri- te mi! Saj sem le s težavo našla semkaj do vas. Vesta, vaša Zelena pot je zdaj v snegu pravzaprav Bela pot. lu tu je torej vaš srečni dom. Vašega sinka sem spoznala v avtobusu in tudi ono ljubo muciko tam. Ne morem vam povedali, kako mi je všeč. želim jo kupiti na vsak način. Pol stotaka vam rada dam zanjo.« »Nimamo namena prodati jo,«, »e ie branil foKk »Tudi sami je nismo kupili, ampak nam jo je preskrbsl stric Tomaž.« »Mačke dobite lahko tudi zastonj, če se potrudite • kakšno vas,« je dejala mati. »Vem to, saj se na mačke predobro spoznam. MetA pa ni do drugih mačk. Samo tole vašo bi rada imela^ ker me živo spominja na mojo Cid. Kaj zahtevate za- njo? Povejte, prosim ...« »Kajne, da je ne bomo dali?« je vprašal Drejček i» se zaskrbljeno ozrl k očetu in materi. »Ne gre za to, da bi za mačko ne vem kaj vse do- bili,« je menil oče. »Midva z ženo bi vam že ugodila, točta otroka sta se močno navezala na živalico...« »Kadar bosta otroka želela, lahko vi vsi pridete Ä meni, na obisk k muciki. Moja vrata vam bodo vedno od, prta,« je prigovarjala ženska, nato pa je Se vpraSalat »Koliko pa je vaša deklica stara?« »Sedem let,« je odgovorila Lizika sama. »Ravno prav!« se je razveselila ženska. »Doma prt sebi imam namreč vnukinjo. Sirota je brez staršev in skrbim zanjo jaz. Deset let ji je. Letos sem fi kupila nao zimski plašč. Stari ji je bil že preozek, a je Se kar lep in zelo topel je. Dam ga tebi, da ga boš nosHa, deWaca. K temu pa še pol stotaka. Recite vendar da!« Zdaj je Lizika pogledala Drejčka in starše. If, vedela^ kaj bi na vse to rekla. Res, zelo bi potrebovala prQ,A zimski plašč, ko pa je bUa še kar v jesenskem,.. 26. stran V. SEJEM OBRTI NT St. 39 — 28. september 197^ Rečica ob Savinji ^^ v If Ob različnih občinskih pra- znovanjih običajno orišemo dogodek, zaradi katerega smo določili ta dan slaviti kot občinski praznik, pregledamo gospodarske uspehe, analizi- ramo neuspehe ter sprejema- mo načrte za novo obdobje. Nehote ali po naključju po- gosto pozabljamo na tiste, ki s svojim aktivnim delovanjem veliko prispevajo k pestro- sti življenja v občini ali kra- ju. Tu mislimo na prizadev- ne amaterske gledališke sku- pine, p>evske zbore, knjižni- ce, orkestre, gasilska in športna društva. Te dni, ko je praznovala svoj občinski praznik mozirska občina, bi radi napravili izjemo: obiska- li smo Rečico ob Savinji in se pogovarjali z društvenimi delavci o tem in onem. Iz- vedeli smo marsikaj zanimi- vega. Najprej smo se napotili k Janku Bidru, znanemu go- stinskemu in kulturno pro- svetnemu delavcu. Hiša je bila zavita v temo. Prijaani sosedje so nam svetovali, naj ga poiščemo v kuturnem do- mu, morda pa je zavil s pri- jatelji v gvosfcilno na klepet. saj je bila vendar nedelja — dan brez obveznosti, kar se pri Janku le redko dogaja. Imeli smo veliko srečo. Ob čaši vina so bili zbrani poleg Janka, še Ivan Strašek — režiser in dolgoletni predsed- nik prosvetnega društva, knjižničar in pevec, Milan Bele — gospodar kulturnega doma in še nekateri. Po kratkem prijateljskem stisku roke je stekel pogovor. Rečica ob Savinji se lahko ponaša z dramsko skupino, moškim pevskim ziborom, knjižnico, zelo delavnim ga- silskim društvom, godbo na pihala ter pred kratkim usta- novljenim športnim društ- vom. Organizirano kulturno življenje sega v leto 1347. Na željo številnih članov so ta- krat ustanovili prosvetno društvo »Franc Kok«. Do da- nes so uprizorili skoraj 50 dramskih predstav. Večino jih je zrežiral Ivan Strašek. Vsa leta po vojni je delovala tudi knjižnica, ki pa je v zad- njem času skoraj zamrla — zavoljo ostarelega in prebra- nega knjižnega fonda. Od ustanovitve matične knjižnice 7 Mozirju si veliko obetajo. predvsem izdatnegšo materi- alno podporo za nabavo no- vih knjižnih del. Moški p>ev- ski zbor šteje 13 članov in deluje pod vodstvom Matije Ugovška že tretje leto. Pre- pevajo predvsem narodne, ponarodele in partizanske pe- smi. Sodelujejo skoraj na vseh prosilavah v občini In nastopajo tudi v širši okoli- ci. Posebno poglavje kultur- nega življenja v mozirstei ob- čini prav gotovo zavzema godba na pihala, ki ima sta- tus in naslov godbe na piha- la mozirske občine s sedežem v Rečici ob Savinji. Godba bo prihodnje leto praznovala 5. obletnico ak- tivnega delovanja. Ustano- vljena Je bila na pobudo skupščine občine Mozirje, med ustanovitelje pa štejejo Jožeta Deberška (sedanjega in takratnega predsednika skupščine), prof. Maksa Ve- sterja in seveda strokovnega vodjo Janka Bidra. Pri začet- nem delu sta se še posebno izkazala Zdravko Raztočnik m Ivan Gros. Začeli so v poseb- ni sobi gostišča Janka Bidra, dokler jim ni nudilo zatoči- šča prosvetno društvo. Letos so nastopili že štiridesetkrat. Občinska uprava jim je kupi- la nove uniforme in .jih tudi sicer vsestransko podpira, posebej še pri nabavi instru- mentov. Ansambel šteje 18 članov. Njihov kroničen pro- blem je pomladitev; mladi so vadili in vadili, zdaj so se pa porazgubili po šalah. Za nji- mi je ostal orkester s skoraj samimi starejšimi godbeniki. Upajo, da bodo rešili tudi to težavo. Eno izmed najprizadeviieg- ših društev tega kraja je prostovoljno gasilsko društvo s 421 aktivniini in podporni- mi člani. Preteklo leto je praznovalo 90-letnico delova- nja. DiiiStvo spada med naj- boljša predvsem p>o zaslugi neumornega predsednika Franca Zvera. Med največje uspehe štejejo II. mesto na republiškem tekmovanju v Novi Gorici. Športno društvo »Mladost« je najmlajše — ustanovili so ga pred dobrimi tremi mese- ci. Osemdeset članov je do- slej ustanovilo nogometno sekcijo, drugih pa ne more- jo zaradi pomanjkanja igrišč. Društvena dejavnost se v glavnem odvija v dveh stav- bah: v kulturnem in gasil- skem domu. Na vprašanje, zakaj ne zasledimo tolikšne gledališke dejavnosti (svoj- čas so v tem kraju prirejali celo sektorske dramske re- vije!), so nam odgovorili, da je za to vzrok neurejen kul- turni dom. Letos jim je ob- činski svet ZKPO Mozirje odo- bril nekaj več kot tri stare milijone dinarjev. S tem bo- do temeljito obnovili oder, streho, fasado in še kaj. Ob teh skromnih sredstvih bo treba še krepko prijeti za delo. Z njim svojstveno enotnostjo jim bo to gotovo uspelo. Ko bo urejeno tudi to, so nam zatrjevali, bo kulturno življenje še pestrej- še in bogatejše. Modrovali smo še pozno v noč. Spontan in nepriprav- ljen razgovor nam je nanizal več, kot bi izvedeli na mar- sikaterem »zrežiranc^m« se- stanku. Savinjska pikrost, odkritost in prijateljska bese- da se je dotaknila tudi mar- sikatere slabosti, ki spremlja njihove društvene dejavnosti, toda ob sleherni ugotovitvi so najprej »ožigosali« sebe, šele na to so iskali krivca drugja. O tem ne želijo javno raz- pravljati in bodo najprej po metli pred domačim pragom. STEFAN ZV12EJ Trim vesti Nabiranje točk za športno značko 'TRIM prehaja v za- ključni del. TRIM stezo na Gričku obiskuje mlado in sta- ro in moramo reči, da ta ob- jekt res služi svojemu name- nu, tekmovalcem za športno značko, ki se vpišejo v knjigo na cilju pa tudi točke za znač- ko. V četrtek, petek in soboto, 28., 29., in 30. septembra pa je na- programu kolesarjenje na 10 km dolgi progi od Top- ra preko Selc in Skalne kleti do Pečovnika in nazaj. To bo zadnja priložnost za pridobi- tev točk v tej panogi. Dragi bralci niste še poza- bili na TRIM aktivnosti in izpolnjevanje rdečega TRIM kartona?! Prizor iz komedije »Naši trije angeli« 0»M"insKa godba na pihala pod vodstvom Janka Bidra Na obisku Naš obisk v žičah je bil namenjen Legatovi mami in njenim desetim otrokom. V dopoldanskem času pa smo našli doma očeta Avgusta s celo vrsto materinskih oprav- kov. Pravkar je natakal vodo v posodo, da bi se njegovi grozdi, ki naj bi že vstali, a so še vedno dremucali, umili. Cebrica z vodo jih je ča- kala zunaj, mi pa smo vsto- .pili. Skozi luknjo, kjer so bili še vidni ostanki večerje, smo prišli v sobo. Vse je bilo ti- ho, prodiral je le očetov glas od zunaj, ki je vabil na vsta- janje. Sprejela nas je vrsta postelj, a so še mirovale. Na eni je spalo troje zlatolasih glav, na drugi po dve, pa spet troje, le najmlajša se je ko- šatila v svoji posteljici. Ob našem vstopu so se začeli prebujati, in ko so nas za- gledah, so najbrž mislili, da sanjajo in so spali naprej. Potem pa se je počasi zače- lo... Gomazelo je kot v spanju, starejše so pomagale mlajšim, čisto mala pa je stegnila roke k očetu. S pre- divastimi lasmi so se dvigo- vali kvišku, se skrili, pa spet pokazali, dokler niso zbrali toliko poguma, da so vstali. Deset sončkov je prikukalo na svetlo ob desetih dopol- dne, naštejmo jih po vrsti — Stanko, Anica, Gustek, Štef- ka, Tatjana, Vera, Romana, Ivanka, Julijana — vseh de- set je gledalo čemerno tujo teto, ki se navsezgodaj pri- krade in jih meče iz postelje. Trije Legatovi otroci hodi- jo v šolo, drugi pa prodajajo platno še doma. Eden otrok jim je umrl, enega pa še no- si mati Julij ana z vsem po- gumom. Bila je na delu, zato se z njo nismo srečali. V ob- ratu Konus zasluži starih osemdeset tisočakov in to je za vso družino. Mož Avgust ne dela, je bolan na pljučih ir. nimr- bolniške Medtem, ko je menjal službo, je zbolel in se je že zdravil v Topolščici. rjšel jc od tam, ker ga je skrbelo zaradi otrok. Doma so bili brez varstva in nagon je bil močnejši od zdravja. Vmil se bo na zdravljenje, ko bo žena na porodniškem dopustu. Mala Julijana je bila v nje- govih rokah presenetljivo ti- ho. Ko jo je hotel odložiti, da da zavetje dveletni Tat- janci, ki se je ljubosumno vrtela med nogami, pa se je stisnila k njemu. Mati — oče, nič ni bilo razlike. Čudovit spoj dolžnosti, ljubezni, ma- terinstva in očetovstva. • Še in še Tatjanca ni dala miru. Ni dolgo tega, ko se je tudi ona vrnila iz Topol- ščice. Njena alabastersko be- la polt to potrjuje. Tam je bila tri mesece, okužena od tuberkuloze in rahitična. Zato se boji tujih ljudi, tam je čisto otopela. Lepa je, model za malo lepotičko. In tiha, le očeta čuka za rokav nepre- stano. Vleče ga stran, hoče ga zase. Na mizi je ostala večerja. Nič ni bila vabljiva polna skleda postanega močnika, pa so se kljub temu spravili k njemu. In še kar naprej so nas otroci nezaupljivo gleda- li. Niso navajeni obiskov. K njim prihaja le babica, tista, ki jim pomaga prebroditi marsikatero težavo, sem pa tja tudi socialna delavka in nekaj paketov. Pa niso lačni, je dejal oče Avgust. Zadovolj- ni so v svojem svetu in naj- brž ne vedo, da se živi tudi drugače. Otroke imajo radi, zakaj jih ne^bi potem imeli. Le zdravja si žele. Občinska socialna služba je nekaj na- redila, celo pomoč za varstvo otrok so jim dali, pa so si prišli potem nekaj navzkriž in zdaj je gospodinjska po- močnica oče sam. Mati pa dela, da bo vse to preživela. Pa naj kdo še reče, da Can- karjevih mater — mučenic, ni več? Z njo se nismo srečali. Morda bi videli, da bi se malce otopele glavice vzdra- mile? Morda bi videli, da se je oče Avgust oddahnil, ko se je vrnila žena? Da prevzame dolžnost in pezo materinstva. Teh je preveč za njegova šibka ramena in za bolezen v prsih. ZDENKA STOPAR Oče Avgust Legat z otroki — Ž8. september 197Ž NOVI TEDNIK stran Ž7 ^^ J^^^ ff^ UiHiT Člani jamarskega društva orni galeb« s Prebolda, 15 jji je bilo, so se nedavno dpravili na dvodnevno ja- marsko »expedicijo« v doslej g neraziskano Kebrovo ja- [jo na Gol teil. Precej časa je 0 preteklo, odkar so se pi-vič pustili v Kebrovo jamo in ,rispeli do 130 m globine, rendar so bili prepričani, da e jama še nadaljuje in da liso uspeli raziskati vse nje- lih lepot. 8,9. 1972. Goste megle so e, pomešane z dežjem, po- lile nad Mozirskimi planina- ni^ ko sem v družbi jamar- ev premagovala pot, ki pelje )rot Smrekovcu. Kmalu smo avili v gozd in pred nami je je odprla globel, kjer smo ge ustavili. Premočeni in itrujeni od prenašanja težke jpreme so začeli pripravljati !se ix>trebno, da bi se lahko [la&lednji dan nemoteno in Simprej spustili v jamo. Mra- Mo se je že, a to jih ni mo- tilo. PrižgaU so karbidovke in ob njihovi svetlobi so priprav- ljali vitel in škripec. Po kon- Janem delu smo se napotili f Mozirsko kočo, kjer smo se ob večerji pričeli pogovar- jati o njüi in njihovem hobi- ju. Fantje so se razgovorih in pripovedi o njihovih najlep- ših doživetjih v svetu jam so bile nadvse zanimive. Pove- dali so, da so doživeli tudi že težke trenutke, ko so se borih za življenje v temi pre- tečih nevarnostih jam. Svet- loba karbidovk često ni do- Tolj, alasti težko in nevarno pa je, če karbidovka isataji. ta takih primerov je ▼ nji- hovih akcijah bilo zelo veli- ko. Z bolečino v srcu se spomi- njajo tragične in težke izgu- be prijatelja, tovariša v sre- či in nesreči, izredno aktiv- nega, požrtvovalnega in nese- bičnega jamarja Antona Su- wa. »črni galebi« iz Prebolda se zavedajo nevarnosti, ki jim prete na vsakem koraku, ob vsakem nepremišljenem gibu v jami, a moč, lepota in želja po odkrivanju še ne- znanega je večja od bojazni pred smrtjo. Da, rečemo lah- ko, da bojujejo težek boj, saj se izpostavljajo nesreči, ki se je v svojem nagonu p>o odkrivanju ne zavedajo. Mar- sikdo misli, da je jamarstvo neke vrste šport. Morda je res, toda če smatramo to aktivnost za šport, potem je vsekakor med najbolj tež- kimi in najnevarnejšimi, za- hteva veliko hrabrosti in ju- naštva. Težko je opisati nji- hovo požrtvovalnost, njihov napor, saj tudi jamarji sami ne morejo pisati vsega tega z besedami. Nji^iovo delo ni le spust v jamo, sprehod po jami... Mnogo več se za- hteva, od njih. Tako morajo narediti načrt vsake jame, ki jo raziskujejo. To pa vseka- kor ni lahko. Ko sem se po- govarjala z nekaterimi izmed 15 jamarjev, se mi je zde- lo, kot da so z mislimi še vedno nekje globoko, v tem- nih breznih, med kapniki, njihovo mišljenje pa nehote motijo kapljice vode, ki se pretakajo s skale na skalo, iz kapnika na kapnik. Prev- zel me je občutek, da so se za hip v mislih preseliH y temno podzemlje, v mir, t skrajno neskončnost teme. 9.9. 1972. Sonce, nekje vi- soko za giorami in nebo brez oblakov nas je v zgodnjem obeta lep dan. Spet amo od- šli v globel pri vhodu v Keb- jutru prepričevalo, da se nam rovo jamo. Še zadnji pregled opreme, zadnji nasveti ob spuščanju v brezno in prvi jamar se je v navezi spustil v črno brezno. Za njim dm- gi, tretji... štirje so ostali zunaj, da bodo s pomočjo vi- tla spravila iz brezna svoje prijatelje. Preko telefona smo vsi, ki smo ostali zunaj, spremljaU njihovo delo. Ja- marji so ugotovili, da je bre- zno globoko približno 140 m. Pri spustu so ugotovili, da se brezno spušča skoraj navpi- čno, le nekaj manjših skal- nih polic jim je omogočilo lažji spust. Spodnji prostor jame so premerili, fotografi- rali in ugotovili, da je precej velika dvorana široka več kot 16 m, dolga okoU 30 m in visoka okoli 15 m. Voda, ki se v tej podzemni dvoi-ani na- bira, odteka na eni strani skozi manjšo luknjo, ki pa je premajhna (16 cm visoka), da bi jo lahko raziskali. V breznu so našli ogromno okostij. Mračilo se je že, ko so s pomočjo vitla potegnili prve- ga jamarja iz brezna. Več kot 10 ur so bili v temi, mrazu in nenehni nevarnosti, a vsak- do izmed njih je ob pogledu na mračen večer naredil nek začuden izraz, ki je izdajal vprašanje: »Kaj je že tako ze- lo pozno?« Da, pozno je bi- lo, a jamarjem v breznu je čas vse prihitro minil. Vse preveč dela so imeli, da bi lahko pomislili na uro. S spustom v brezno se je zanje čas ustavil. Jamarji, ki se niso spustili T brezno, so slabo skrivali, kako zelo obžalujemo, ker ni- ao videli tistih lepot, ker so bih prikrajštuiii za marsikaj zanimivega, kar so doživeli njihovi kolegi. Tudi tokrat -se je njihova »ekspedicija« uspešno konča- la. Z obrazov jamarjev se je odražalo zadovoljstvo in vese- lje, saj so s tem posegom na- redili korak najprej, uspešen korak v raziskovanju pod- zemskih lepot. 25. septembra so jamarji društva »Čini galeb« iz Pre- bolda praznovali tretjo oblet- nico obstoja društva in pove- dati je trelm^ da so v tem obdobju raziskali nemalo jam, da so ogromno dopri- nesli k raziskavam našega skrivnega podzemlja. Njihovo požrtvovalno delo in prema- govanje vseh težav in prob- lemov vsekakor zasluži prizna- nje in izredne pohvale za njihovo uspešno in aktivno delo. Na področju občine Ža- lec je vehko podjetij in to- varn. Menim, da bi z majh- nim prispevkom finančnih sredstev izredno pomagali mladim., nadarjenim in izre- dno aktivnim jamarjem, kaj- ti to je edino tovrstno dru- štvo v spodnjem predelu Sa- vinjske doline. Jamarjem bi bil, četudi najnižji niožni pri- spevek izredno dobrodošel, saj se dogaja, da morajo še sedaj z letnimi sredst-vTl ogromno prispevati za opremo, člani jamarskega društva upajo, da bodo v najkraj- šem času dobili obljubljeni klub, za- katerega prosijo že precej časa in katerega bi res nujno potrebovali. ANGELCA DPoOBNE FOTO: ANGELCA DROBNE TONI VEDENIK Vesel nasmeh po srečni vrnitvi iz jame se je razlegel po Srečkovem licu. Po naporni »ekspediciji« so se mladi ^marji zbrali in pri- jetno pokramljali. Naš novinar med Drame!jskimi lovci LOV, DA NIKOLI TAKEGA Prehlajen sem! Sicer pa ni Sudno, saj so se mi v škor- fijih skoraj žabe zaredile, to- liko sem imel vode v njih. Krive so bile koprive, ožgale so me po tistem delu nog, ki so gledali izpod pumparic. Tako dolgo sem se jim izogi- bal, da sem zagazil v močvir- je in ko sem začel zajemati vodo v škornje, res ni bilo smisla, da bi se vračal---- Bramel j ska lovska družina •»le je povabila na otvoritve- fii lov na fazane. Ob napove- dani uri minule nedelje smo ^ zbrali. Milan me je oblo- žil I lovsko opremo vodja lova Stanko Jakopin pa mi je Primaicnil še dva naboja, da bom imel več možnosti, mi je rekel. S puško na eni in no- tarsko torbo na drugi sem ^ pridružil skupini dvajse- tih lovcev. Razporedili smo se v Trnovcu pričeli. Sval sem 'fted rastjem, ki je bilo tudi ^šje od mene, in opozorilo Predsednika družine, kmeta Stanka Arzenška pred pričet- •^oin lova, da naj streljamo le 1'isoko, da ne bo nesreč, je bi- lo odveč, kajti drugam kot y ^rak tudi nisem videl. Milan Je še povedal, da naj opre- ^tn v smeri proti zahodu, pa ^tti se v to tako za ver oval, ^ ttie je šelestenje za mano j^besedno vrglo v zrak. Kma- ^ bi od strahu sprožil pu- kajti pred mano, ni bilo niti pet metrov, je stal lep srnjak, če bi ga zadel, bi bil prav gotovo prva žrtev letoš- njega lova, pa sem se, hvala bogu, pravočasno spomnil, da ne smem po srnjaku stre- ljati. Pepi se je takole po debeli uri pretolkel proti meni in rekel: »Mejduš bo slab lov, nahod imam pa nič ne vo- ham.« «Jaz pa nič ne vidim,« sem mu odvrnil. Stojim in čakam. Nižje, do- li v goličavi se dvigneta dva fazana. Nekaj strelov, fazana pa, kot da se ne zmenita za to, letita mirno dalje. Tokrat jima je bilo prizanešeno. Opa- zim lepo šojo, ki je elegant- no zamahovala s perutmi. Naenkrat se je spustila str- mo navzdol — kot štuke med vojno, nato pa se je zaslišal strel. Prvi plen! »Tale trava se je tako za- rastla, da bi jo logar moral odštempljati, preden bi jo po- kosili. ..« mi je rekel pred- sednik, ko se je z lovskim ro- gom v roki pretolkel, dobe- sedno pretolkel, do mene. Predno smo se zbrali po prvem pregonu, se mi je pri- merilo tisto v njoOvirju. Ves moker in blaten sem se kot zadnji pridružil skupini. »Poglej, poglej, oba novinca sta najbolj osrana« Je pri- ponual Pepi in s tem mislil mene in svojega psa. ki Je bil tega dne prvič na lovu. To je že res, res pa je tudi, da je bil enako ali pa še bolj bla- ten tudi njegov fazan, ki je malo pred tem po nesreči priletel ravno pred njegovo puško. »Sicer pa je tistile tvoj fa- zan menda utonil, ti si ga le iz vode potem potegnil,« je nekdo pripomnil, vsi pa so bušnili v smeh. Sicer pa bi bili o Jožetu Laubiču in nje- govem fazanu prav gotovo bolj spoštljivo govorili, če bi že takrat vedeli, da je edini, ki je tisti dan prenehal vdihova- ti zrak v tem prelepem pre- delu naše ožje okolice. Sezul sem škornje, izlil vo- do ter si ožel nogavice. Po- sebno pri levi nogi je bilo stanje zaskrbljujoče. Naslonil sem se na Milana in ob splošnem smehu praznil nelju- bo vsebino. Pa pristopi k me- ni France in mi pravi: »Čuj- te, torbo z aparatom pa raje odmaknite. Dajte, da vam jo primem, da je ne bo poscal še kak drugi pes, moj vam jo je že!« No, pa smo tam, mar ni bilo dovolj, da sem bil mo- ker že jaz, torba pa še moja ni! Krenili smo naprej. Pri Vi- di, gospodinji na Podjezu, smo se okrepčali z domačim žga- njem in reči moram, da je vsem šlo boljše od rok kot zasledovanje fazanov. Vse, kar je poletelo iz koruze in okoliških grmov, so bile fa- zanke, teh se pa ne strelja. Zopet prednost ženskega sve- ta. Psi so se zagnali za dol- gouhcem in malo je manjka- lo, pa bi bilo po njem. Preko Jerperg smo prišli proti Ur- šuli. Tu so lovci obljubili ve- liko fazanov. Sklenil sem sta- vo, da plačam liter za vsake- ga, ki bo padel — in stavo dobil, kdo jo je plačal, res ne vem, kajti pili smo Milanovo vino iz njegove nove kleti, ta pa ni sklenil stave. Pod Ur- šulo, lepa cerkev na najviš- jem hribu, smo preganjali dva fazana, kot da sta iz kake te- roristične skupine. K sreči so naši pripadniki varnostne službe boljše sreče, kajti fa- zan jo je srečno odnesel... Lov se je končal, mi pa smo se znesli nad glinastimi golo- bi ob lovski koči Drameljske družine. Lep in nepozaben dan je bil, kljub nahodu, ki sem ga staknil, kljub temu, da sem na pol živ po desetih urah hajkanja vračal proti domu. Streljal sem dvanajstkrat. Enkrat po fazanu, pa je bil predaleč, ker je med drugim menda treba puško tudi »od- kočiti« enkrat po divjem go- lobu, ki je letel kot reaktivec, desetkrat pa po glinastih go- lobih. Rezultat Je bil dober — dvanajst uničenih nabojev in nobenega zadetka. Za za- četek, so mi rekli lovci, je še kar vzpodbudno. Oni, ki so tega vajeni, že vedo, kaj re- čejo. Sicer pa je že tako, da se najslajše smeje tisti, ki se smpje zadnji in to sem bil vsekakor jaz, kajti bil sem edini udeleženec lova, ki se je s fazanom tudi gostil... Hvala, lovoi iz Dramelj, pa čepiav n,&mo največ dobili. Dali ste mi precej, nova spo- znanja, nova poznanstva, veli- ko smeha in dobre volje, to pa je več kot sem želel UpaiT;, (ia n e na divje praši- če ne boste povabih, kajti ja? bi ga (to seni dokazal) goto- vo zgrešil, če pa bi tudi on mene, pfi je odprto vpraša- nje. .. BERNISTRMČNIK 28. stran NOVI TEDNIK NT St. 39 — 28. september 19^ Problemi športnikov invalidov Na zadnji seji sveta za te- lesno kulturo so pod poseb- no točko dnevnega reda ob- ravnavali tudi problematiko celjskega invalidskega špor- ta. Leta ima svoje začetke že leta 1949, od 1958. pa de- luje v Celju invalidsko šport- no društvo. Danes ima to društvo 7 sekcij. Predstavnik društva je na seji posredoval nekaj zaskrb- ljujočih podatkov, kar zade- va celjski invalidski šport. Od skoraj 3000 vojaških in civilnih invalidov je včlanje- nih v športno društvo le 82, medtem ko se ostali še drži- jo ob strani. Sicer pa je to sjjloh problem v Sloveniji. Večkrat se slišijo očitki, da je invalidski šport v Slove- niji preveč zaprt zgolj za vojne invalide. Pri tem pa se seveda kaže vzrok za slabo organiziranost, ki tiči goto- vo v slabi povezavi med in- validskimi športnimi društdi in organizacijami telesnih in- validov, ter seveda tudi v slabi povezavi z ostalimi dru- štvi, ki imajo na razpolago objekte in kadre. Celjski invalidski šport je v svojih letih obstoja dosegel že nekaj odličnih uspehov v skoraj vseh disciplinah, v ka- terih so nastopili. Še danes imajo odlično kegljaško eki- po pa tudi v strelstvu, sede- či odbojki, šahu in plavanju so bili več kot uspešni. Kljub temu pa so njihovi še večji uspehi zavrti predvsem zara- di pomanjkanja kadrov, pro- storov za vadbo in seveda finančnih sredstev. Zato go- tovo niso odveč predlogi, ki so padli TW, omenjeni seji sveta. Po teh predlogih naj bi se celjsko invalidsko športno društvo vključilo v novo osnovano zvezo za re- kreacijo in oddih pri občin- skem sindikalnem svetu, raz- širilo naj bi dejavnost članov na vse kategorije pa tudi pri- poročilo republiških inva- lidskih društev, da naj se zavzame za šolanje potrebnih kadrov, ki bi se bavili pred- vsem z invalidskim športom. Dokler takih kadrov še ni, bi bila seveda nujna pomoč ostalih telesnovzgojnih stro- kovnjakov, seveda učiteljev telesne vzgoje. Predlogi, ki jih je sprejel svet za telesno vzgojo, so konkretni in vsekakor vodijo k' kolikor toliko uspešni re- šitvi problemov invalidskega športnega društva. Realizaci- ja teh predlogov pa bo ver- jetno v glavnem odvisna od prizadetih samih, se pi-avi od funkcionarjev, ki vodijo in usmerjajo invalidski šport. Priznati pa je treba, da se družba včasih vse premalo za- veda, kako potrebna je re- kreacija oziroma kalcršnako- li sprostitev za invalida, ki je že itak prikrajšan za mar- sikakšno prijetno urico, ki jih sicer nekaterim zdravim državljanom ne manjka. E. G. Sprejem olimpijcev v ponedeljek je predsednik celjske občinske skupščine ing. Dušan Bumik priredil sprejem za tri. celjske šport- nike — olimpijce Natašo Ur- banoičevo, Mira Kocuvana in Jožeta Urankai'ja. Ob tej pri- liki jim je poklonil spomin- ska darila, nato pa se z nji- mi delj časa zadržal v prijet- nem poigovoru. Temu pogo- voru so se pridružili tudi ne- kateri trenerji m telesno- v^ojni funkcionarji, ki so predsednika na kratko sezna- nili s problematiko telesne vzgoje v Sloveniji in posebej v Celju. Konjeniški klub Celje je v nedeljo pripravil lepo šx>ort- no prireditev, ki bi si jih gotovo želeli še več. Na vež- bališču ob Mariborski cesti so se na turnirju v preskako- vanju zaprek našh tekmoval- ci iz Zagreba, Maribora, Ljubljane in Celja, ki so na skfbno pripravljeni stezi pri- kazali mnogoštevilnim gle- dalcem vso lepoto tega špor- ta. Da pa bi biLo slavje na tem ši>ortnem terenu še več- je, so celjski tekmovalci do- segli največ uspehov, saj so zmagali v troboju mest Ljub- ljane, Maribora in Celja, na- to pa še kot ekipa Slovenije premagali reprezentanco Hr- vatske. Rančigaj, Zaveršni- kova in Mesarič so prikazali svojo visoko kvaliteto in pre- cejšnjo mero znanja v obvla- dovanju konj, z veseljem pa smo ugotovili, da pri celj- skem konjeniškem klubu za omenjenimi tremi tekmovalci ne manjlsa naslednikov. To pa pravzaprav Celjanom na- rekuje, da se podobnih pri- reditev lotijo večkrat, saj tu- di število gledalcev na ne- deljski prireditvi kaže na pre- cejšnje zanimanje celjske špK>rtne publike za ta šport. Seveda v veliki meri tudi za- radi precejšnje kvalitete celj- skih tekmovalcev. eg Nasmejana Eva Zaveršnlk po uspelem nastopu na troboju mest in dvoboju republik. Obakrat je osvojila drugo me- sto in ponovno dokazala, da je izreden talent za preska- kovanje ovir s konjem. (foto: E. Kranjc) Jahač in konj sta v takem skoku eno. Precejšnja mera znanja in spretnosti je potrebna za uspešno premagovanje 130 cm visokih zaprek. (Foto: E. Kranjc) Kegljanje VAN0VŠEK3. Ponovno so celjski keglja- či posegli v boj za najvišja mesta v republiki. Tako je v prvem dnevu celjski tek- movalec Viki Vanovšek po- stavil izredne rezultate 2000 kegljev in s tem resno ogro- zil odlične kegljače Gorenj- ske in Maribora. Kljub na- stopu 94 tekmovalcev pa je rezultat celjskega tekmoval- ca presegel le malo kateri. To je uspelo izrednemu Mi- ru Steržaju, ki je postal no- vi republiški prvak z 2176 keglji in Miklavčiču iz Kop- ra, ki je drugi z 201.5 keg- lji. Škoda, je, da je Vanov- šek v Žalcu podrl samo 970 kegljev, kajti če bi do- segel svoje standardne rezul- tate, bi bil drugi. Mimo Vanovška pa so tu- di ostah celjski tekmovalci dosegli velik uspeh. Med 23 tekmovalci iz Slovenije, ki bodo nastopili na državnem prvenstvu v Selcah in Crik- venici je kar šest celjskih predstavnikov. Tu mislimo na tekmovalce celjske keg- 1 jaške regije. To so: čeho- vin iz 2alca, ki je z rezul- tatom 1969 osvojil osmo me- sto, Grum (Celje) 1939 dese- to, TomaSič (Žalec) 1925 šti- rinajsto, Lubej (Celje) 1920 devetnajsto in Kačič (Žalec) 1916 dvajseto masto. Vsem skupaj naše iskrene čestit. ke. J. KUZMA ŠPORT V SAVINJSKI DOLINI v savinjskem derbiju II. repub- liške košarkarske lige vzhod so košarkarji Partizana Iz Prebolda doma izgubili srečanje proti ekipi Žalca z 49:68 ( 24:35). Največ ko- šev za domače je dosegel Pungar- šek 16, pri Žalcu pa Ramšak 20. Oba predstavnika v štajerski ro- kometni ligi sta ostala praznih rok. Grižani so gostovali v Ma- riboru in srečanje proti Braniku izgubili s 15:20 (8:9). Zalčani pa so bili poraženi z Dravo 10:16 (2:4). xxx z uspehi v II. republiški odboj- karski ligi pa nadaljujejo igralci Partizana iz Šempetra. Po tretji zaporedni zmagi so premagali Pol- skavo s 3:2. Srečanje je bilo zelo težko, kar pa je bil kriv delno tudi shvb sodnik iz Maribora. V nedeljo se bodo doma srečali z ekipo Cre.šnjevca. XXX ŠŠD v Preboldu je organiziralo občin-sko prvenstvo Žalca v ma- lem nogometu. Nastopilo je de- vet ekip. Rezultati: Žalec — Go- tovlje II. 1:2, Prebold — Braslov- če II. 5:0, Gotovlje II. — Vran- sko II. 1:3, Gotovlje I. — Žalcc II. 3:0, Prebold — Gotovlje 11. 0:1, Braslovöe I. — Gotovlje I. 1:0. Braslovče I. — Vran.sko 2:0. Š Vrstni red: Bradovče I. Gotov- L Ije II., Prebold itd. I TÜ:nE TAVCA« špbrtne.vesti KOŠARKA s prvenstvom so pričeli tudi celjski hokejisti na travi, jj^ tednom bodo igrali zaostalo tekmo proti Zagrebu. Do sedaj p» ' že igrali proti lanskoletnemu prvaku Jedinstvu v Zagrebu in izgul^ ):4, v nedeljo pa doma proti Zelinl — 0:1. PORAZ V RADENCIH Celjani so v nadaljevanju republiške lige tesno in nezaslužen« [zgubili v Radencih z rezultatom 84:81 (42:43). Nastopili so brei poškodovanega Miloša Sagadina, kar se je precej poznalo v njlho« igri. Tekma je bila vseskozi izenačena, rezultat se je menjal vsafej minuto, zdaj v korist ene, zdaj v korLst druge ekipe. Izredivo drt, matični sta bili zadnji dve mmuti srečanja. Celjani so imeli tako, rekoč zmago že v rokah, pa sta jim jo tokrat izredno pristranski sodnika dobesedno ukradla. Očiten prekršek nad Zmagom Saga^}), nom sta ocenila kot njegovo napako v napadu in to je odločil^ tekmo. Koše za Celje so dosejjli: Tone Sagadin 24, Zmago Sagadj, 15, Pešec 14, Ramšak 12, Jerič 8, Leskovar 4, Divjak 2 in Erjavec } __^ HOKEJ NA LEDU Kljub temu, da še v Celju nimamo ledu, in bo ledena plošži pripravljena šele t prvih dneh oktobra, so celjski hokejisti ^ odigrali prvo trening tekmo. Gostovali so v Ljubljani v haU Tivon in se srečali s svojim pomlajenim moštvom proti mladi Olimpiji^ V dobri igri za začetek so Celjani izgubili z rezultatom 5:8. ODBOJKA " v nedeljo smo bili priča zelo velikemu presenečenju na odboj, karskem igrišču v Gaberju. Ženska vrsta Gaberja, ki je vodila ni razpredelnici republiške lige, je namreč doma klonila proti mnoji boljšbn igralkam Jesenic. Rezultat 0:3 (12:15, 14:16, 10:15). Celjank, so zelo slabo igrale na mreži in slabo gervirale. Moška vrsta pa nadaljuje s svojimi uspehi. Tokrat so donij premagali novinca Kropo 3:0 (15:9, 15:12, 15:10). Prikazali so dobri igro, posebno pa sta ugajala tokrat Hojnik in Žilnik. jk NOGOMET ^ Nogometaši nadaljujejo s svojimi nastopi. Žal pa celjski pretf. stavniki nimajo mnogo uspeha. Uspel je edino Olimp, ki je doau premagal novinca Opekarja z rezultatom 2:0. S tem pa je tremitn« drugi na razpredelnici. V conski ligi je Steklar doma izgubil proti Rudarju 1:2, Kovinaj pa v gosteh proti Rakičanu 0:1. Šmartno je doma premagalo Beltince 5:2. V republiški ligi pa so nogometaši Kladivarja v izenačeni, toda slabi igri izgubili proti Nafti v gosteh 0:1. Na razpredelnici s« z dvema točkama deveti. V nedeljo igrajo doma proti Ljubljani. _ » DVIGANJE UTEŽI ' Celjski dvigalei so sodelovali tudi na republiškem prvenstvu } dviganju uteži. Sodelovali so s tremi tekmovalci in osvojili dv( zlati in eno srebrno kolajno. Nova prvaka sta v lahko-težki kategorl ji Jože Urankar s 410 kg, in v srednje-težki kategoriji Glavač i 365 kg. Drugo mesto pa je osvojU Pestinšek v muhi s 137,5 kilfr grami. ^ KEGLJANJE Kegljači celjskega kegljaškega kluba so v soboto in nedeljo dosegli pomembno mednarodno zmago. Sodelovali so na velikem mednarodnem turnirju v Salzburgu in zmagali med šestnajstimi najboljšimi vrstami Nemčije, Avstrije, Cehoslovaške in Jugoslavije. Nastopili so v mednarodnem slogu 6 x 200 lučajev. Za prvo mesto so na tristeznem kegljišču podrli 4926 kegljev. Drugi je bil München, tretji Innsbruck. Enak uspeh pa so dosegli tudi med posamezniki. V finalni del se je namreč uvrstilo petnajst najboljših z ekipnega prvenstva. Med temi so bili trije Celjani. Viki Vanovšek je z rezultatom 1700 osvojil prvo mesto, Lubej s 1796 drugo, medetm ko se je Grum poškodoval in je bil petnajsti. J. KUZMA REKREACIJA ROKOMET Prav razveseljivo je, da se je tudi rokomet priljubil siiidikalnim športnikom, saj redno v dveh ligah nastopa kar 17 ekip in je n» Skalni kleti te dni vsak dan pravi živžav. Po tretjem kolu so v prvi ligi v vodstvu Klima in Prosveta s 6 točkami, pred Aero 5, EMO 4, Merx 2, Kovinotehna 1 in Libela ter Žična brez točke. V drugi ligi imajo največ izgledov za uvrstitev v prvo ligo Ingrad, Toper, Elektro in Cinkarna. Takoj za njimi pa ,je kombini- rana ekipa Postaje LM in UJV, ki skupaj s PTT, Izletnikom in Savo letos prvič nastopa v rokometu. NOGOMET Dve koli pred koncem je lestvica 1. lige naslednja: Aero 12, EMO 9, Zlatarna 9, Kovinotehna 8, Žična 6, Železarna 5, Klima 4, Cin- karna in Izletnik 1. I. liga — tri kola pred koncem: Ingrad 14, Merx in Tehno- mercator 12, Libela 8, Prevozništvo 7, Toper 5, Prosveta 5, Cestni podjetje 3, Gradiš 2, Elektrosignal O, Savinja O (odstopili). NOGOMETNA PODZVEZA Prvenstveno tekmovanje na področju celjske nogometne podzv«« je v polnem teku. V I. skupini se je odigralo 3. kolo. Rezultati! Ljubno — Papirničar 2:2, Straža — Šoštanj 3:0, Senovo — Opekat 4:2, Osankarica — Žalec 7:2, Vojnik — Boč 3:1 in Celulozar — Bre- žice 0:3. gt.39 — 28. september 1972 NT NOVI TEDNIK stran 29 med ^ štirimi očmi ^ DVOJNO PRIJATELJSTVO Več kot leto dni sem ho- dila s fantom, ki nd bil lep, toda zeilo sem ga lju- bila. Mogoče zato, ker je bill moj prvi fant, ki mi je nekaj pomenil in kate- remu sem pripadala. Sta- ra sem preko dvajset let, pa tudi fantu je bilo že mnogo preko dvajset. 2e več kot pol leta sem opažala, da mu je vseeno, če gre z mano ven ali ne. Mnogo nedeilj sem prese- dela doma, ker ni hotel nikamor Njegove sosede so mi povedale, da so ga skoraj vedno videle doma v družbi s svojim najbolj- šim prijateljem, ki se je vrnil iz JLA. Tudi na do- pustu je bil z njim. Toda njegovo vedenje je bilo dokaj čudno. Čeprav sem bila tudi jaz z njim, je on vztrajal, da ima sobo s prijateiijem. Tako sem jaz stanovala drugje, a moj fant ni nikoli hotel priti k meni sam, vedno je bil s prijateljem ali pa sta osta- jala sama. Nekaj noči ni- sta šla nikamor, ostala sta v sobi. Po kopanju, pp ve- čerji, vedno je bil poleg naju prijateCj ali pa je bil on sam z njim. Z drugimi dekleti resnično ni hodil, toda vseeno me muči to ajegovo početje. Večkrat sem že p>omisli- la, da ima odnose z njim, je še namreč nedolžen (prijatelj), toda, ko mi je to dejala tudi soseda, sem se prestrašila. Rada bi vedela, če je mogoče to na kakšen na- čin ugotoviti. Samo to vem, moj fant ne bo ni- koli nič priznal. Nikar mi ne svetujte, naj se odkrito pomenim z njim, ker tega ne bom storila, ker se no- če pogovarjati Mogoče ste opazili, da nisem uporab- ljala besede HOMOSEK- SUAI^C, ker še vedno upam, da ni res. Neprava beseda Spoštovana tovarišica, treba se je sprijazniti z dejstvom in pogledati res- nici v obraz. Veste, tako vam bo tudi laže, ker vse indikacije kažejo na to, da ste s svojo domnevo zadeli žebljico na glavico. Preostane samo eno, da se zadovoljite s tem ali pa brez slovesa (ker stvari ne želite razčistiti) fanta za- pustite. In to čimprej, kajti dovolj hudo je že spoznanje, da ste se vezali na človeka, ki je homo- seksualec. NOČEM FANTA v vaši rubriki se vedno pojavljajo problemi s fan- ti. Dekleta bi jüi rada imela, pa jih ni in ni. Jaz imam pa ramo obratne težave. Ne maram jih! Preveč so nesramni, uma- zani, klepetavl, nezaneslji- vi, godmjaški, samo vase zaverovani, pogoltni, sebič- ni. Pa naj s tako drhaßjo živim? Ne prenesem, da se me kdo sploh dotakne, ne pa da bi še letala za njimi. Težave pa imam zato, ker sem privlačna in fantje nore za mano. Pravijo, ko jih odbijam in jim povem, kar jim pač gre, da so take še bolj zanimive. Zdaj pa res ne najdem izhoda, ne vem že več ravnati, ne se ob- lačiti. Rada sem moderno oblečena, zato nosim krat- ka krila, za katerimi pa fantje še bolj nore. Kako naj se obnašam? Prklja Draga deklica, mislim, da si zelo ros- nih let, ker drugače ne bi tožila, da so ti fantje od- več. Mislim tudi, da so ti fantje všeč in si nanje kar tako na splošno jezna. Tu- di to bo minilo, kot mine vse na svetu, nehala boš s svojo odrezavostjo, ki trenutno privlači fante. Pa ne za dolgo! Da pa boš imela mir pred njimi, jih pusti tudi ti pri miru. Iz- zivanje ki ga povzročaš, pa ne toliko s kratkimi krili kot z jezikom, je privlačno. Ce tega ne veš, potem je čas, da te bo živ- ljenje še marsikaj naučilo. Nataša zenin vsakdan MODA ZA JESEN IN ZIMO Za letošnjo jesen in zi- mo so nam kreatorji viso- ke mode pripravili števil- na presenečenja. Najbolj so moderne pletenine in kvačkana oblačila, ponare- jena krzna, široke hlače in široki plašči v sCc^ an- gleških podeželskih gospa. še vedno so modema gro- bo tkana, mehka in debe- la blaga. Vzorci v blagu so zelo raznoliki. Za pla- šče pa so najbolj primer- na vrste blaga z vzorci kvadratov in rombov. Danes vam predstavljam dva mode'a, namenjena za šport in šolo. Prvi model ima pleten pulover jajčno rumene barve. Pleten je v vzorcu tri leve in tri desne. Zra- ven sodi pas, ki ima ob strani majhno usnjeno torbico Zraven lahko no- site temno modre kavboj- ke s širokimi zavihki. Drugi model ima dalj- ši pleten jopič in široke pletene hlače. Jopič in hlla- če imajo kot okras pletene kite. Rokavi na jopiču imajo všite (raglan) roka- ve. K prijetnemu kostimu v svetlo zeleni barvi se lepo pKxia tudi pletena če- pica. Jana Vizjak O SPLAVARJENJU PO SAVINJI Splavarstvo, nekdaj po- membna gospodarska de- javnost Zgomje-savinjča- nov, ki jim je prinesla re- lativno blagostanje, je iz- ginilo. Odpravil ga je no- vi čas, ki je prinesel so- dobne prometne pridobit- ve. Nanj spominja le še vsakoletna turistično folk- lorna prireditev — fiosar- ski bal v Ljubnem ob Sa- vinji. Kje so začetki savinjske- ga splavarstva ni mogoče z zanesljivostjo ugotoviti. Verjetno je bilo omembe vredno .od 16. stoletja da- lje, kajti žovneški urbar iz leta 1524 že navaja p»)- sebno dajatev od splavov za podložnike okrog Mo- zirja. Ko so proti koncu tega stoletja (1570—1580) začeli popravljati že moč- no razpadli gornji Celjski grad, je v predračunu na- vedena potrebna kohčina lesa, ki ga Ixxio dobili iz škofijskih gozdov v oko- lici Gornjega grada. V njem je posebej poudar- jeno, da prevozni stroški ne bodo visoki, ker bodo les splavili do Celja po Savinji. Nekako iz tega časa izhajajo že tudi prva oblastvena navodila o splavljanju lesa do Zagre- ba. Tudi iz naslednjih sto- letij imamo dokaze, da je splavarstvo bilo ves čas živo, res pa je, da so viri zelo skromni, v avstrijski dobi je zadnja uredba ■ o splavarjenju po Savinji iz- šla ieta 1877, ki jo je iz- dalo namestništvo v Grad- cu. V njej so dokaij po- drobno določeni pogoji in način plovbe. Iz posameznih predpi- sov je mogoče spoznati, kako je bila plovba ureje- na. V občinah Mozirje, Ce. Ije-okolica in v Loki pri Zidanem mostu so mora- li delovati posebni spla- varski nadzorniki, ki so bili zadolženi, da med drugimi nalogami skrbe za varnost plovbe z odprav- ljanjem ovir in okvar na vodni poti. Uredba nada- lje odreja mesta, kje je bilo dovoljeno pristajanje. Le v sili je bilo dovoljeno pristati tudi na drugih mestih, s posebnim naro- čilom, da je treba paziti, da se ne poškoduje obrež- je ali naprave ob njem. V pristanih so morali spla- varji »parkirati« tako, da niso ovirali drugih. Višino pristojbine za pristajanje je določalo okrajno gla- varstvo v Celju. Na pri- mernih mestih so morali biti postavljeni vodomeri, ki so bili med seboj iz- ravnani in plovba je bila dovoljena od Ljubnega do Zidanega mosta le, kadar je bil vodostaij najmanj 32 cm in ne več kot 158 cm nad ničlo. Do Celja je bila predpi- sana tudi velikost splava, ker je bila nevarnost, da bi se poškodovali mostovi in jezovi. Od Celja naprej so smeli navezovati naj- več po dva splava skupaj. Na vsakem splavu sta mo- rala biti vsaj dva krmarija. Fotmki so smeh vstopati le z dovoljenjem nadzorni ka, izstopati pa, »ko je splav zanesljivo pristal.« Uredba dalje ukazuje, da mora biiti konstrukcija splavov pravüna in zanes- ljiva. Prav tako našteva vrsto opreme — krmila, sekire, kline, zagozde, ki- je, vrvi itd. Za pomanjk Ijivosti sta odgovorna last. nik in nadzornik. humor KDO JE AVTOR HAMLETA? Profesor pariške Sorbo- ne je sedel z dvema šar- mantinima damama. — Nevednost učencev je danes taka, je rekel svoji desni sosedi, — da pre- sega vse meje. Pomislite, rut maturi sem nekega di- jaka vprašal, kdo je av- tor Hamleta; kaj mislite, kaj je odgovoril? — Ne vem. Vem le, da faz nisem. — Kaj ni bil on? je vpra- šala dama. ' Profesor je presenečen obstal. Obrnil se je proti levi sosedi in ji šepnil: — Nevednost nekaterih ljudi je izredna. Pravkar sem se pogovarjal s svo- jo desno sosedo o nekem kretenu, ki ni vedel, kdo je avtor Hamleta. Vpraša- la me je, če je bil to on. — Pa res ni bil on? se je začudila druga dama. Profesorju ni bilo več do razgovora. Ko je zve- čer naletel na hišno gospo- dinjo, se je pritožil: — Nimam sreče s svoji- ma sosedama. rPipovedo- vai sem jima o nekem idi- otu, ki ni vedel, kdo je avtor Hamleta. Pomislite, prva mk je vprašala, če je bil on, druga pa, če ni bil on! — Sedaj pa ne boste ni- koli zvedeli, kdo je bil, je rekla gospodinja. OBA LOPOVA Znan francoski igralec Luden Guitry je nekega dne kosil v novi, zelo dra- gi restavraciji. Ko mu je šef prinesel račun, je Gu- itry vprašal: — Je to moj račun? — Seveda, gospod! — Kaj me ne poznate? — Ne, gospod. Kdo pa ste? — Vaš prijatelj vendar' — Oprostite. ,,Nisem ve- del... Potem imate TSVo popusta. Guitry je vstal ter se napotil proti izho- du, šef pa ga je pospre- mil do vrat. Oprostite, mi lahko poveste, katera je vaša re- stavracija? je vprašal. — Ne morem. Jaz ni- mam restavracije. — Rekli ste, da ste moj prijatelj... — Da, je odvrnil Guitry, — tudi jaz sem tak lopov kot vi. MAUROIS IN LEVI — v Johanesburgu sem se nameraval vpisati v lovsko društvo, pripovedu. je francoski pisatelj. — Pravila so takšna, da mo- ra vsak član društva ustre- liti najmanj enega leva. Nekega dne sva se s pri- jateljem odpravila na lov. Dolgo sva čakala v bliži- ni nekega izvira, kamor so zahajali levi. OIcrog polnoči sem za- slišal, kako se lomijo ve- je; iz grmovja se je poka- zala levja glava. Verjetno naju je lev zavohal. Po- meril sem in ustrelil. Gla- va je izginila za grmovjem, čez čas pa se. spet prika- zala. Ko sem ustrelil dru- gikrat, je bilo isto. Žival je skrila svojo glavo, na- to pa jo zopet pokazala. Bil sem miren, kajti s se- boj sem imel šestnajst na- bojev. Ko sem ustrelil tretjič, se je vse ponovilo. Prav '.ako po četrtem in petem strelu. Lev je vsakikrat pomolil glavo iz grmovja in izginil. — Ce zdajle zgrešim, sva propadla, sem rekel. Globoko sem vdihnil zrak, točno pomeril in ustrelil. Žival je padla. Preteklo je nekaj sekund, lev se ni dvignil. Zmagoslavno sem se napotil proti grmovju in, kaj mislite, sem videl? — Leva. — šestnajst levov in vsak izmed njih je imel kroglo v očesu! Pri, kemijski uri je bil Zvone vprašan, kaj se to- pi v vodi: sublimat ali kalomel. »SubliTTiat«, odvrne Zvo- ne. Ko pa ga profesorica gr- do pogleda, dopolni: » ... se ne topi v vodi.« — Poznate Sevillskega brivca? — Ne, se sam brijem! 30. stran NOVI TEDNIK St. 39 — 28. september 1972 Poročilo se je 14 parov, od teh: KAREL GERŠAK, Črna in MARIJA ZUPAN IČ, Gotov- lje; JOŽE RAMŠAK, Hramše in MARIJA AŠENBERGER, Železno; VINKO KRIŽNIK in PAVLA OBU, oba iz Celja; JANEZ PIRNAT, Griže in MI- ROSLAVA LESKOVAR, SI. Konjice; ALBERT LONČAR. Mozirje in MARTA BERLOČ- NIK, Celje. LAŠKO ZLATKO GRADIŠNIK, pi- var, Laško in IRENA NEMEC, natakarica, Rečica; FRANC PINTAR, zidar, Polane in JO- ŽEFA BREČKO, gospodinja, Lokavec; FRANC ZUPANC, strojni ključavničar, Padež in TEREZIJA ZUPANC, delavka, Olešče. SLOVENSKE KONJICE MARJAN LENOŠEK, 23, Mo- zirje in SILVA FURMAN, 22, Gabrovlje; JOŽEF VIVOD, 30, Koritno ir. IVANA LAMUT, 23, Loška gora; JOŽEF VOBNER, 53, Loče in HELENA ZABU- KOVŠEK, 48, Penoje. Zlatopo- ročenca: IVAN JELENKO, 74 in MARIJA JELENKO, iz Tol- stega vrha pri špitaliču. ŠENTJUR PRI CELJU JANEZ VODEB, 24, ključav- ničar, Žalec in MARIJA TOM- ŠE, 19, ekonomski tehnik, Os- trožno; ALOJZ HITI, 23, us- lužbenka, Hruševec in LJUD- MILA CiODEC, 23, uslužben- ka, Botričnica; ADAM FRE- LIH. ."^2 dfilavfiO.. Nftmr.iia iai MARIJA TERŽAN, 38, delavka, Šentvid pri Planini ter JANEZ MLAKER, 25, kurjač, Ponikva in ANICA KOS, 22, natakarica, Uniše. ROJSTVA CELJE 18 dečkov in 29 deklic LAŠKO 1 deček in 1 deklica SLOVENSKE KONJICE 3 dečki in 2 deklici ŠENTJUR PRI CELJU 1 deček in 1 deklica CELJE JANEZ ZDOLŠEK, 46, "što- re; MARIJA LORGER, 50, Ce- lje, IVANA MAŠILO, 78, Ra- kovlje; MARIJA ČEBUI^R, 52, Križeča vas; FRANC RI- BIČ, 42, Ojstriška vas; ALOJ- ZIJA TAŠNER, 80, Šmarje; VINCENC BLAJ, 66, Petrovče; ANTONIJA DEBELAK, 49 ZAGRAD; JUSTINA ŽNIDAR, 67, Celje; ANTONIJA GRU- ŠOVNIK, 86, SI. Konjice; HE- LENA KRIŽAN, 71, Dobrova. LAŠKO ANTON ZEME, 81, upokoje- nec, Gozdec; TEREZIJA KO- VAČ, 82, gospodinja. Rečica; MARIJA MOKOTAR, 60, go- spodinja, Sedraž; IGNAC BU- RJA, 65, upokojenec, Močilno; JANEZ KLANŠEK, 71, upoko- jenec, Radeče; M.\RIJA SOT LAR, 89, gospcKiinja, Radeče. SLOVENSKE KONJICE AMALIJA ŠT ABE J, 77, SI. Konjice; ANTONIJA GRUŠ- PVNIK, 86, SI. Konjice; MARIJA KOVAČ, 52, SI. Ko- njice; JOŽEF JURAK, 86, SI. Konjice; MARIJA JERIČ, 77, Prevrat; ANTON MERNIK, 67, Mali breg. ANDREJ POLAK, 74, pre- užitkar, Zčateče in FRANČI- ŠKA MAJCEN, 66, kmetova! ka, Šibenik. ŠMARJE PRI JEUŠAH MARTIN VOLOVŠEK, 60, Vinki vrh; NEŽA BRAČUN, roj. Penič, Babna gora, 67; FRANC HORVATIČ, 89, Se- novica; KATARINA KOSES- NIK, roj. Esik, 84, Zadrže; MELHIOR KUNŠTEK, 80, Brestovec. ŽALEC MARIJA DIVJ.\K, roj. Roz- man, 82, upokojenka, Perno- vo; FRANC DOLAR, 68, inv. upokojenec. Leveč; JANEZ ZUPANC, 45, delavec, Cana- da; JOŽEF VERDEV, 74, upo- kojenec, Dobriša vas in FRAN- ČIŠKA ŽOHAR, roj. Zagožen, 78, gospodinja, Matke. KINO UNION: 28. septembra še ameriški barvni film KJE JE POT NA FRONTO; od 29. sep- tembra do 1. oktobra itali- jansko-španski barvni film BES VETRA; od 2. oktobra dalje ameriški barvi film TOPOVI ZA CORDOBO. KINO METROPOL: 28. septembra še italijanski barvni film SOKOLOV PLEN; od 29. septembra do 1. oktobra ameriški barvni ■ film QUO VADIŠ; od 2. ok- tobra dalje ameriški barvni film UJETI V PUŠČAVI. KINO IM)M: 28. septembra še ameriški barvni film MOŽ Z IME- NOM HRABROST« od 29. septembra do 3. ok- tobra ameriški barvni film GUSARSKI SVETILNIK; od 4. oktobra dalje francos- ki barvni film MOŽ IZ MARAKEŠA; ob 18. in 20. uri. Ob 16. uri bo igral v kinu Dom od 2. do 5. ok- tobra ameriški barvni film DAMA IN POrEPUH. SLG Petek, 29. septembra ob 15.30. uri Miloš Makeln »Stalino- vi zdravniki« za I. mladin- ski abonma in izven. Sobota, 30. septembra ob 17. uri »Stalinovi zdravni- ki« za abonma gledališki in amaterji in izven. Vstopni- ce so v prodaji uro pred začetkom. Torek, 3. oktobra ob 19.30. uri »Stalinovi zdravniki« za VI. mladinski abonma in izven. Sreda, 4. oktobra ob 20. uri »Stalinovi zdravniki« — go- stovanje v Velenju v poča- stitev občinskega praznika. Četrtek, 5. oktobra ob 19.30. uri Eliot: »Umor v katedra- li« — gostovanje v Hrvat- skem narodnem kazalištu v Zagrebu. SEM IN TJA PO SEIMU Od daiit» i>a do 9. oklobra bo v C>lju peti sejem obrti, turizma In šest» zlatarska raz.stava. Vod eno streho torej tri razstave: ohrlna na atletskem stadionu Kladivarja, turistična v slovenskem Ijiidskfiu gledališču ter zlatar.ska v mu/eju revolucije. • Za obisk celjskega sejma obrti velja popiLst na žehv.nUJ Usf na Izletnikovih avtobusih. • Med vsemi tremi razstavišeniml pro.stori b« stalno vozil latl^t- itikov avtobus. • Vsaka v.stopiiica Im> imela tri kupoiM-. za vNako ra/.stavo po.seb- nega. • Na sejmu obrti — vsak dan ob 1(>.:{0 uri modna revija. • Vsak dan strokovne demonstracije. % Prodaja blaga po znatno znižanih cenah. Najniaii.H*» l>opii«t l>o 4 • Gostnuske usluge na obrtni razstavi b« nudil kolektiv Ob večerih ples t re,stavraciji Kladivarja. • Glede iw geslo letošnje prireditve: potrošnikom kvalitetiw »Uri- ne storitve in izdelke, bo po.sebna strokovna komisija letos ot.'en.|eval« iu podelila okoli 1.20 medalj zlasti za kvaliteto razstavljenih Izdelkov. • V okviru zlatarske razstave bo zanimiva modna revija v »rebičajno, vendar, važno jc, znajti se. MST OD JOSTA SOTESKEGA . v prejšnji številki sem omenil, da je dvaintridesetega leta Melhior Jost že poznal Darinko Mermoljevo iz Šentilja. Kako je bilo pa naprej, boste izvedeli iz današnjega pisanja. Naj povem kar takoj — Joštovim ni bilo prav, saj »ona« je kar naprej študi- rala, v mlinu pa je treba vendar kaj delati... No. pa tudi to i>e urt>di, »čeprav bi bilo pametneje V/seti tako, kd kaj zna na- rediti, je gospodarna in ima nekaj pod palcem.« Toda Melhior ni mislil na te stvari in probleme, am- pak na Darinko, saj ve- mo, kako je z ljubeznijo, ko je človek mlad. Tako jo je tudi petintridesetega leta pripeljal v mlin. Da- nes se Darinka spominja, da je to bilo nekaj kolo- salneg.. — bolje je znala vse pesmi na pamet kot pa izračunati 2 odstotka kala. Ko jo je Melč pri- peljal v nilin, je imela obleko s čmim žametnim pasom in širok bel klobuk in je kar drevenela, ko jo je Melč predstavil svojim prijateljem rekoč: »To je '>a moja«. Pozneje je vso to folkloro nekako do- umela, ko je kakšen Sa- vinjčan dobrohotno de- jal: »Kje je pa sama?« Namreč, v Dolini (Savinj- čani ne rečejo Savinjska dolina, ampak samo Doli- na) imajo tudi navado reči: »Kje je sama?« in ne »Kje je ona?« Ko je bila Darinka že enkrat v mlinu, ji je Melč na veliko obljubljal, kako bo lahko še vedno hodila v Ljubljano na predava- nja. Najnesto tega pa so prihajali vagoni in vagoni p>šenice. Darinka je sedela na vrečah in jokala ter hotela iti domov. No, pa ji je nekega a bi narediü pozneje, ko bo dolg odplačan, ker je na celi imovini. Ni hotel prizadeti mladih. Tako sta potem Melč In Darinka kupila nekaj hektarov zemlje in gosp>odarLla. To- da takrat je bila na višku svojega pohoda velika ev- ropska gospodarska kriza in brezposelni so si poda- jali kljuke na njihovih vratih. Pri Joštovih pa so mleli noč in dan, pred- vsem za trgovine, pa tudi kmečke meljave je bilo precej. Ljudje so prihaja- li od daJeč s konji, pa tudi s kakšno kravico. Kakšna ženička pa je tu- di včasih sama prinesla žakeljček ječmena za pr- vi kruh, da mlinar sam ni vedel, ali bi ji merico vzel ali ne. Da, ni je bilo domačije, od Laškega do Vitanja, pa v Dolini, da je Melč ne bi poanal. Kot vsaka stvar enkrat mine, je tudi gospodarska kriza sedemintridesetega minila in promet se je nekoliko povečal. Zaslu- žek je tudi bil boljši in naročil je bilo toliko, da niso 2smogli v mlinu vse- ga. Toda Melč je dobro vedel, da je talcšno stanje samo zaradi vojske. Naj so ljudje govorili kar so hoteli, Melč se je že ta- krat iravedal hitlerjevske nevarnosti, ki je ogrožala svet. Pri njih so vedno veliko politizirali, že v Go- tovi j ah. Melčev bratranec France Onič, pe.snik in publicist, je v Gotovi j ah pri Cesarievih zrastel in kot študent jim je razla- gal o socializmu, brali so Marxa, pa tudi leposlovje, saj je bil sam Onič eden glavnih pesnikov ekspre- sionistov. Milan Apih pa je bil v Gotovljah učitelj, z njim so sestavljali per- petum mobile. Po2aieje so vse te fante p>ozaprli. To- da kako so vsi ti ljudje »zašli« v Joštov mlin? Zgodilo se je tako, da je prišel nekega deževne- ga dne sedemintridesetega leta Milan Apih v mlin in povedal, da je »odslu- žil« robijo v Sreanski Mi trovici, pa nima zdaj iti kam. Ostai je v Joštovem mlinu, za ixj'im pa je pri- šel Vrunč in potem so prihajali še drugi, saj. v mlinu ni nikoli manjkalo krulia. V drugem nad stropju so dobili svojo so- bo, spodaj, pri mizi, pa so bili vsi skupaj in bili so dnevi, da je bila ku- hinja premajhna. Tako se je družina zelo poveča- la. Vse sestanke so imeli fantje v zgornji sobi, ki je kaj kmalu dobila svoje ime in sicer je bila U) »komintema«. Vendar ni v Joštovem m.linu nikdar manjkalo tu- di ilegalcev, kajti vsi ti- sti, ki so bili stalno pri njih, so živeli legalno, saj so vsi po vrsti »odslužili« vsak svojo robijo. često- krat je prihajal Luka, Pe- ter Stanie, Grčar, Zidan- šek, Slavko šlander, ki j« povezo\'al organizacijo in Dušan Finžgar, ki je bil skojev&ki sekretar, toda žal je f>adel zelo mlad. Vsi komunisti so biU p>oa še kar dobro je šlo v prodajo. Tako je seveda policija zdaj še težje nadzirala »stranke« z vseh koncev Jugoslavije. (Nadaljevanje sle^di) V Jo.štovem mlinu: Vrunčeva soba ali »kominterna«. Posnetek prikazuje čas v letih 1938—39 na Vrunčev ro,jslni dan. Na sliki je Darinka Joštova, Vrunč ali kakor so mu takrat pravili »Buzdo«, L,iubica Mikuševa, Id je umrla v zloglasnem ustaškcm taborišču Jasenovcu, in Cilka. Na steni je vidna Marxova slika, na policah v omari pa je zložen njegov »Kapital«. 39 NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje Laško Slovenske Konjice Šentjur Šmarje pn Jelšah m 2alec - Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 6, {»Ätru predaj 161; Naročnina m jgiasi: Tr^ V. Kongresa 10. - Glavni m odgovorni urednik: Jože Volfand; Tehnični urednik: Drago Medved - Redakcija: Milan Božič Ekii Goršič, Jure Krašovec, Milan Semčai, Zdenka Stopar Milenko Strašek Bemi Strmčnik - Izhaja vsaJj četrtek - Izdaja ga CGP »Delo« - Tisk in klišeji: ÖGP »Delo« LJubljana - Rokopisom ne vračamo - Cena posamezne številke 1 din — Celoletna naročnina 48 din, polletna 24 din. Tekoči računr 501-1-167/2, CGP »DELO« Ljubljana — Tel,: uredništvo 223 69 in 231-05, mali oglasi in naročnine 228-00.