Didakta september-oktober 2016 51 VPLIV ŠPORTNEGA DUHA NA UČENČEV CELOSTNI RAZVOJ / Nina Volčanjk, diplomirana profesorica razrednega pouka – magistrska študentka na PEF CELOSTNI RAZVOJ Posamezniki se rodimo z določenimi dispozicijami. Kako se bodo te razvile v prihodnosti, pa je odvisno predvsem od okolja in aktivnosti posameznika. Na dedno zasnovo, ki prirojeno vpliva na razvoj določenih lastnosti, učitelji nimamo vpliva. Na okolje, ki omogoča razvoj genetskega potenciala, pa lah- ko vplivamo in s tem spodbudimo in motiviramo tudi tretji dejavnik, lastno aktivnost učenca (Sorčič 2013). Vsi ti dejavniki pa so pogoj za celostni ra- zvoj učenca. Vsa področja razvoja se med seboj prepletajo in dopolnjujejo, zato sprememba in napredek na enem področju vplivata na spremembe in napredek na vseh ostalih področjih. Temeljna področja celostnega razvoja so: - telesni razvoj, ki zajema spremem- be notranjih in zunanjih delov telesa; - gibalni razvoj, pri katerem gre za razvoj zaznavnih in motoričnih sposobnosti in spretnosti; - spoznavni razvoj, ki zajema spre- membe v razvoju spomina, učenja, govora, presojanja, sklepanja in re- ševanja problemov; - čustveno-osebnostni razvoj zajema spremembe v izražanju, doživljanju in uravnavanju čustev in odzivih na okolje (osebnostne značilnosti, temperamentnost); - socialni razvoj, ki zajema spremem- be komunikacije, socialnih spretno- sti, medsebojnih odnosov in vidikov vedenja (Pišot in Jelovčan 2006). Otrokov razvoj je neprekinjen, sesta- vljen in integrativen proces. Razvoj se nadaljuje skozi celo življenje, pre- pričanje, da se konča v otroštvu ali mladostništvu, je napačno. Tempo ra- zvoja se razlikuje od posameznika do posameznika. Ob vstopu v šolo, okoli šestih let, se navadno nagel zaznavni in gibalni razvoj umirita, prične pa se razvoj socialnih procesov. Vsak nor- malno razvijajoč posameznik preide skozi vse razvojne stopnje, čas, ko bo posamezno fazo dosegel, pa se močno razlikuje. Vsaka naslednja stopnja v razvoju je rezultat predhodne in hkra- ti pogoj za razvoj naslednje stopnje. Vsaka stopnja torej pomeni pridobiva- nje in izginjanje različnih značilnosti hkrati (Osredkar 2012). IGRA ULTIMATE Ultimate je igra, kjer so združeni koncepti nogometa, ameriškega no- gometa in košarke. Na igrišču je hkrati sedem igralcev, ženske in moški igrajo skupaj. Igralna površina je razdeljena na osrednji del in dve coni na vsaki strani igrišča. Igra se navadno igra eno uro ali dokler ena od ekip ne doseže petnajstih točk. Točko ekipa doseže tako, da s podajanjem standardizira- nega plastičnega diska (frizbija) dose- žejo končno cono na eni strani igrišča. Ko ima igralec disk v roki, se ne sme premikati, lahko le pivotira. Gre za nekontaktno igro, kjer so namerni kontakti prepovedani. Poleg tega, da ta šport tudi v svetov- nem merilu igrajo skupaj moški in ženske, pa je velika posebnost tudi ta, da na igrišču ni sodnikov. Igralci se o napakah in prekrških dogovarjajo sami, pri tem morajo čim prej doseči sporazumen dogovor, ki temelji na podrobno zapisanih pravilih, da se igra lahko nadaljuje (Maribor Ultima- te, 2014). Športna aktivnost dobro vpliva na telesni in gibalni razvoj posamezni- ka. Pri ultimatu je največji poudarek na eksplozivnosti, izboljša pa se tudi kondicija. Zaradi posebnega položaja, ki ga ima igralec ob metu diska, je potreben zavesten nadzor gibov te- lesa, kar je eden najpomembnejših ciljev športne vzgoje. Danes je ta cilj še toliko težje doseči, saj sodobni način življenja in preživljanje prostega časa nista usmerjena v vrednoto obvlado- vanja lastnega telesa. Ultimate pozitivno vpliva tudi na gi- balni razvoj, saj so za držanje diska in natančen met potrebne motorič- ne sposobnosti. Za met in lovljenje diska so pomembni predvsem grobi motorični gibi, medtem ko je za pra- vilno držanje diska v roki pomembna tudi dobro razvita fina motorika. Z vajo pa se vse motorične sposobnosti izboljšujejo. KATEGORIČNO OCENJEVANJE ŠPORTNEGA DUHA (»SPIRIT OF THE GAME«) Gre za sistem, ki v svetu uspešno deluje že 60 let. Je ključni element panoge ultimate, ki se aktivno uporablja na vseh tekmovanjih, od tekmovanj na svetovni ravni do manjših lokalnih šolskih tekmovanj. Po koncu igre vsaka ekipa reši oce- njevalni obrazec športnega duha, kjer ocenijo nasprotnikove lastnosti ob igranju. V želji samoocene in sa- moevalvacije lahko isto ocenjevanje izvedejo tudi pri sebi. Priznanje oz. nagrada za najboljši SOTG je namreč v tem športu veliko pomembnejša kot zmaga celotnega tekmovanja. Pravza- prav je to najpomembnejše pravilo v tem športu. Pri SOTG gre za nadgra- dnjo »fair playa«, ki se ga da vpeljati tudi v katere koli druge športe in tudi v druge dejavnosti šole. Pri ocenjevanju športnega duha so- delujejo vsi igralci/učenci, ki so bili v določeni ekipi. S končnim rezultatom se morajo vsi strinjati. SOTG vsebuje pet smernic, ki so: po- znavanje in uporaba pravil, prekrški in telesni kontakt, poštenost in fair-play, pozitiven odnos in samokontrola, ko- munikacija (WFDF 2016). 52 Didakta september-oktober 2016 Ime ekipe LIST ZA OCENJEVANJE ŠPORTNEGA DUHA Divizija Datum Vsi igralci ekipe naj sodelujejo pri ocenjevanju nasprotne ekipe. Obkrožite številko pri vsaki kategoriji in navpično seštejte točke, da dobite rezultat za nasprotno ekipo. 1. Poznavanje in uporaba pravil Primeri: Ekipa ni namerno napačno interpretirala pravil. Držali so se časovnih okvirjev. Kadar niso poznali pravil, so pokazali željo po učenju. 2. Prekrški in telesni kontakt Primeri: Izogibali so se prekrškom, kontaktu in nevarni igri. 3. Poštenost in fair-play Primeri: Opravičili so se v situacijah, kjer je bilo to primerno, obvestili so soigralce o nepotrebnih in nepravilnih klicih. Klicali so samo pomembne prekrške. 4. Pozitiven odnos in samokontrola Primeri: Bili so vljudni. Igrali so s primerno intenziteto ne glede na rezultat igre. Pustili so pozitiven vtis med in po igri. 5. Komunikacija Vsota točk in ocena * Polje za komentarje Primeri: Komunicirali so spoštljivo. Poslušali so naše argumente. Držali so se časovnih omejitev med razpravo. Seštejte rezultate vsake kategorije in končno številko vpišite v pripadajoč prostor (rezultat je število med 0 in 20). V kolikor ste pri ocenjevanju izbrali 0* ali 4*, prosimo, da argumentirate svoje ocene s kratkim opisom. Opis bomo posredovali nasprotni ekipi in bo služil kot povratna informacija tej ekipi. 1. nasprotnik (REZULTAT) ( mi - oni ) Rezultat 0* 1 2 3 4* 0* 1 2 3 4* 0* 1 2 3 4* 0* 1 2 3 4* 0* 1 2 3 4* Slabo Ne najbolje Dobro Zelo dobro Izvrstno 2. nasprotnik (REZULTAT) ( mi - oni ) Rezultat 0* 1 2 3 4* 0* 1 2 3 4* 0* 1 2 3 4* 0* 1 2 3 4* 0* 1 2 3 4* Slabo Ne najbolje Dobro Zelo dobro Izvrstno 3. nasprotnik (REZULTAT) ( mi - oni ) Rezultat 0* 1 2 3 4* 0* 1 2 3 4* 0* 1 2 3 4* 0* 1 2 3 4* 0* 1 2 3 4* Slabo Ne najbolje Dobro Zelo dobro Izvrstno 4. nasprotnik (REZULTAT) ( mi - oni ) Rezultat 0* 1 2 3 4* 0* 1 2 3 4* 0* 1 2 3 4* 0* 1 2 3 4* 0* 1 2 3 4* Slabo Ne najbolje Dobro Zelo dobro Izvrstno                                                                                      Slika 1 in 2 - Primer pole za kategorično ocenjevanje športnega duha Didakta september-oktober 2016 53 VPLIV »SPIRIT OF THE GAME« NA CELOSTNI RAZVOJ UČENCEV Ocenjevanje vseh smernic zna biti za učence prvič težak zalogaj, saj morajo med seboj komunicirati in svoje odlo- čitve soigralcem jasno argumentirati. Skozi celoten potek ocenjevanja zorijo predvsem na socialnem področju, saj se učijo jasnega komuniciranja, argu- mentiranja svojih odločitev in spreje- manja tujega mnenja. Hkrati se med seboj spoznavajo in se povezujejo ne glede na spol, izboljša se tudi razredna klima. Pri celotnem SOTG se urijo pri realnem samoocenjevanju in ocenjeva- nju nasprotnika, posledično spoznajo svoja močna in šibka področja ter si ustvarijo realno mnenje o svoji samo- podobi in delovanju v skupini. Prva smernica, ki jo ocenijo, je pozna- vanje in uporaba pravil. Učenci morajo pri tej točki oceniti, kako je njihova oz. nasprotna ekipa poznala pravila igre, kako so ta pravila upoštevali, ali so jih namerno kršili, ali so pokazali željo po učenju, če pravil niso pozna- li. Poleg splošnega poznavanja pravil določenega športa morajo učenci po- kazati željo in motivacijo po sprejema- nju novega znanja. V situacijah, ko ne poznajo določenega pravila, so se primorani naučiti prositi za pomoč, pomoč sprejeti ali pa ponuditi. Vse to pa pozitivno vpliva na razvoj čustveno- -osebnostnega razvoja, spoznavnega in tudi socialnega razvoja. Naslednja smernica opredeljuje prekr- ške in telesni kontakt. Učenci ocenjujejo število naključnih telesnih kontaktov in morebitno nevarno in nepremišlje- no igro. Pri tej smernici v ospredje sto- pita čustveno-osebnostni in spoznavni razvoj, ki od učencev zahtevata, da ob morebitni nevarni ali nepremišljeni igri odreagirajo trezno. Svoj morebitno agresivni temperament morajo zame- njati za verbalno reševanje problemov, ki so se tisti trenutek zgodili na igrišču. Vsak prekršek morajo jasno pretehtati in presoditi, da se igra lahko nadaljuje. Tretja smernica je predvsem pri osnov- nošolcih ena izmed najpomembnejših, saj opredeljuje poštenost in fair-play. Goljufija je pri SOTG kaznovana z nizko oceno. Učenci se pri tej smernici za- vzemajo za stališča, za katera ni nujno, da so v prid njihovi ekipi. Soigralci se učijo priznavati svoje napake in podati realno mnenje, čeprav lahko škodi nji- hovi ekipi. Učenci se učijo spoštovati tuja mnenja, tudi takrat, ko se z njimi ne strinjajo. Vsekakor takšen način komunikacije doprinese k dobremu socialnemu razvoju, saj kasneje učen- ci takšno ravnanje prevzamejo tudi izven igrišča. V zaostanku pa nista niti spoznavni in čustveno-osebnostni razvoj, saj se učenci učijo metode re- ševanja problemov, ki jim bo prišla prav v kateri koli situaciji, učijo se po- štenja in uravnavanja čustev glede na situacijo. Predzadnja smernica temelji na pozi- tivnem odnosu in samokontroli. Pri tej velja pravilo, da igralci ne smejo biti nesramni ali žaljivi do nasprotnika ali soigralcev, prepoveduje fizične obra- čune ob ali na igrišču, prepoveduje namerno poškodovanje opreme. Vse- kakor pa je priporočljivo, da skozi vso igro pokažejo visoko stopnjo samokon- trole in pozitivnega odnosa, hvalijo in spodbujajo ne samo soigralce, temveč tudi nasprotno ekipo. Takšen način se začne kasneje kazati tudi drugje, saj se učenci začnejo med seboj spodbujati, si zaupati in drug drugega motivirati. Tako bodo napredovali na vseh podro- čjih razvoja. Zadnja smernica je komunikacija. V današnjem času v šolah to predsta- vlja velik problem, saj veliko učencev med seboj ne zna komunicirati. Ta smernica določa, da igralci ne sme- jo preklinjati, agresivna in nesramna telesna govorica je prav tako prepo- vedana. Učenci morajo komunicirati spoštljivo, poslušati tuje mnenje in jasno izraziti in argumentirati svoje stališče. Ob učinkoviti komunikaciji se bodo učenci razvijali na spoznavnem področju, saj se bodo učil presojanja, sklepanja in reševanja problemov, na čustveno-osebnostnem področju, saj bo vsako primerno izražanje nagrajeno z dodatnimi točkami, neprimerno pa z odbitkom, ter na socialnem področju, kjer se učenci učijo sprejemati napake drugih in predvsem druge pohvaliti. REZULTATI IZ PRAKSE V lanskem šolskem letu se je v Špor- tnem društvu Maribor Ultimate razvila ideja o osnovnošolskih in tudi srednje- šolskih tekmovanjih v ultimatu. Ker so srednješolska tekmovanja potrdila po- zitivne vplive tega športa, so se razširila tudi na osnovnošolsko raven. V enem letu se je število ekip in udeleženih učencev povečalo za več kot dvakrat. Učencem druge in tretje triade so bila predstavljena pravila same igre s poudarkom na SOTG. Na začetku so imeli učenci kar nekaj težav, saj so se s takšnim načinom igre srečali prvič. Po prvih nekaj tekmah pa so se v pravila in SOTG prav vživeli. Iz igrišča je bilo slišati navijanje za soigralce kot tudi za nasprotno ekipo. Ob morebitnih do- brih akcijah nasprotne ekipe so učenci nasprotnike pohvalili. Iz linije se je slišal aplavz obeh ekip. Ob morebitnih napakah so se znali tudi opravičiti. Po koncu igre so ustvarili športni krog (ang. »Spirit circle«), kjer so kapetani obeh ekip podali mnenje o igri. Drug drugega so znali pohvaliti, svoje na- pake so znali tudi skritizirati. Vsako nejasnost so razjasnili podkrepljeno z argumenti z obeh strani. Učenci so znotraj in zunaj šole stkali tesne stike in nova prijateljstva. Vsekakor pa so na igrišču pokazali izredno zrelo rav- nanje in sprejemanje odgovornosti za svoje napake. Športni pedagogi so se večinoma skep- tično prijavili na osnovnošolski turnir, vendar so po nekaj igrah svoje nav- dušenje izkazali predvsem nad SOTG. Vpeljava tega v učne ure športa bi namreč pomenila novost in svežino za izvajanje učnih ur. Vpeljava pa lahko doprinese k pozitivni razredni in tudi šolski klimi. Po prvem osnovnošolskem turnirju, ki se je odvil v začetku šol- skega leta, so nekateri pedagogi SOTG vpeljali v učne ure kot stalno prakso, takšni so na naslednjem turnirju po- vedali, da bi to morali vpeljati za vse starostne stopnje in šole, saj so učenci na vseh področjih močno napredovali. Na koncu leta smo med udeleženimi pedagogi naredili anketo, ki je naša 54 Didakta september-oktober 2016 predvidevanja potrdila. Pedagogi so v veliki večini odgovorili, da menijo, da ultimate in SOTG pozitivno vplivata in pripomoreta k učenčevemu celostne- mu razvoju. Omenili so, da so med letom pri udeleženih učencih opazili napredek na več področjih. Velika večina je igro ultimata brez pomislekov že uvedla v ure športa, in sicer s poudarkom na SOTG, tako so popestrili učne ure in učencem pred- stavili nov, zanimiv šport. Peščica tistih pedagogov, ki se tega še ni lotila, pa je imela razlog predvsem v občutku nestrokovne usposobljenosti. SOTG V PRAKSI KOT IZHODIŠČE ZA MEDPREDMETNO POVEZOVANJE Športni pedagogi, ki so SOTG redno vključevali v ure športne vzgoje, so hitro opazili napredek, ki so ga do- segli učenci. Vsekakor pa bi se takšen način dalo vključevati tudi v vse ostale šolske de- javnosti in na splošno v dogajanje v šoli. Pri skupinski obliki dela bi lah- ko bil SOTG v prilagojeni obliki kot izhodišče za izdelavo samoocene za posameznika ali pa celotno skupino. Vključili bi ga lahko tudi v šole v na- ravi, kjer bi učenci ocenjevali svojo aktivnost pri določenih dejavnostih. Kritično bi se naučili razmisliti, koliko so sodelovali, če so si nudili in sprejeli pomoč, na kakšen način je njihovo sodelovanje potekalo. Zgoraj sta napisani le dve izmed de- javnosti, kamor bi SOTG lahko vpeljali. S konstantnim vključevanjem tega v vzgojno-izobraževalne programe pa bi pri učencih poleg celostnega razvoja s časoma dosegli tudi to, da se bodo razvili v samostojne kritično razmi- šljujoče posameznike. Literatura Osredkar K. (2012) Povezovanje gibal- nih in matematičnih vsebin v vrtcu. Univerza v Ljubljani: Pedagoška fakulteta. Pišot B. in Jelovčan G. (2006) Vsebine gibalne vzgoje v predšolskem obdobju. Koper: Annales. Sorčič S. (2013) Vpliv redne in gibalne dejavnosti v naravi na zdravje otrok. Univerza v Mariboru: Pedagoška fakulteta Maribor Ultimate (2014) Od pite za ma- lico do najboljšega športa. Zasebni arhiv društva. WFDF (2016) World flying disc federa- tion: What is spirit? Dostopno na http://www.wfdf.org/sotg/about- -sotg, 15. 6. 2016 Slika 3 – Športni krog, ang. »Spirit circle«