O tiskovnem zakonu, vladah in časopisni cenzuri , tedaj pravi-mo temu ,,kaza vhde". Potem s? na-vadno izmenja šef-zdravnik ali pa vsi. — To je povedano seve:l?i v hpi, ra-zumljivi prjmeri vsem nergačem v pouk in informacijo. Mnogo nasih preveč razboritih či-tateljev nam očita prav po krivici, da smo p~emehki napram raznim vnra-Šanjem in pO'"avom dorna in pr> svetu; mnogim kiitičnim prijatljem smo prc-več mnoigcstranski, ker se npčemo no-benemu zameriti; na preveč borbene dopisr.ike pi se je poleg cenzure abo-ni:al uredniški ko5, ki ima zelo veliko žrelo, dcčirn naMna prcradikalnim so-trudnikom .nočejo v glavo niti bele lise v listu ter nim očitajo ,,figavost", p-eteč nani z bo.kotom in prezlr.irrem, ker ne poznajo s'.rogih določb zako-na o tisku, ki se v pDgledu svoje stro-gosti stopnujs že od 1. 1-025 da^.je! Se-dem bridklh let za preskušnjo pr.tr-pežljivosi novinarske kože! Vendar je st ogi tiskovni zakon, izdan o:l narod-ne 6kiip"č'ne bil še dokaj mil, kzr so oblasti ublažile kazenski postopek. S G. januarjeTi se je ta zakon zelo pao-stril v pojledu slučajev, ki sd predpo-goj za zaplembo (konfiskatij-o) listov in šieer prav razumljiv prestopek zc-per državo po občem kaz. zakonikn, prestopki po zakonu o zaščiti dr,'ave ali pa za'Uev oblastvenih organov brez uteme'j'tve iznes-enih dejštev. Pa? pi je po novem zakonu odpadel primer kon-fiskaci e lista za primer žaliive narodne skupščine, kar je povsem razumljivd, kajti stara narodna skupščina, ki je večkrat bo!j naličila na sejmu se pre-tepajocim mešctar:em, kakcr. par'amen-tu kulturne države je bila ukin'ena, a r.ova skup^čna (sedana) se tudi ni za-varovala" pred napadi, zato ne uži-va zašč te potom zaplembe. — Poprej je odloča'o o zaplembi redno sod:šive, priziv na apelacijo je bil dovoljen. Se-daj ni nobene pritožbe razun v prav posebnh slučajih, ki pa javnost ne zani-majo. Gospod notranji minister pasme list, ki je bil v enem mesecu trilcrat za-plenjen sp'oh uslaviti, njegovo nada-ljno izhajanje pa zabraniti. Sedaj vidite nergači iz vrst preveč razborltih čitateljev, zakaj nismo obj^ vili vseh vaših bridkih opomb glede zločeste gospodarske krize v okviru va-še šcer upravičene nevolje; sedaj ve-ste v;, k itični prijatelji, zakaj se mar-sikaj mo a pisati s prav milo besedo, četudi je v govoru prav bridka resnica. Naši bQ*ber.i dopisniki boio razumd^ cia vsega ne smemo dati ni sicer mlot potrpežljivi papir, ker zakon je — za> kon; p^eredikalni dopisniki pa si nij & srcu vzamejo r»a5e dobrohotne nauke in naj razumejo, kako težko je delo no-vina.jev, četudi neodvisnih. Vendar se najde;o izhodi tudi iz zanjk cenzure, katere om:ljenja s_ nam že obeta radi spoznanja pret'rane strogosti sedanje cenzure. Vsi naj pomnijo, da ni mogtKe vsem ust"eči: Strogemu zakonu 11 jav-nosti, ki je zelo izbirčna in kritična. Zae-to pot;p'te v imenu božiem vsaj nefcaL meseoev; kajd nikdo od vas, ki plača časopisno .naročnina, ne bo zadovoljen, da istega takozvatia ,,višja sila" u-<;tavi zato, ker je dal duška vaii koli-kortol ko utemeljeni nevolji. — Kritizjrati pa sme svobodno vse^ kar je vredno javne kritike, ki pa morat imeti za podlago tri lepe lastosti: Res^ nfco, p-avico in — ljubezen. — Večkrat j'e cenzorju težko, da kako stvar zapleni, ker mora to storiti več-k at tudi v primerih, ko gre za stvarr ki je njenu — izvsln urada — mordai na moč s:mpatiana. Podpirajte nas vsi, ki ste dobre volje! PODLISTEK. Je pa davi šlaoia padla... Ko se je solnčnega pomladega ju-ttra pomikal proti pokopalisču v N. mr- rosa na keli-3iu II Ije posvečam ts vrstice. Jelici je čvete^a dvajseta pomlad. Kadarkoli i;i kj^rkoli S2 je pojavi-la, vse je gledalo za njo: možki s p:i-tajeno, neizgovorjeno željo v srcu, žcn-skc z ne"zazno zavistjo v duši, z za-wistjo; -ki ni hotela žaliti' . • . .;;Glejte, glejte, Jelica je'. . ." so veseTo ,v?klikali mestni komiji, k,d:ir so Jo videli v mestu. Pa nis^ verjeli sami seb;- (da je ona; kajti vjleli sd, da se Tedkokedaj- prkaže v mesto. Kadar pa fee je 'prikazala, takrat so si vs; o:i o-br^cale fnanjo . * . ,;Ona je, gotovo ona!" je vsklknil ^nlad fant, ko se je ozrl skozi okno tr-gcovine. ,,Laže§, ne-.no^oče!" sd zmedeno in zmefano odgovarjali jije^ovi tovjriši in p ihile'i vyi k o!;nu. rj"Kakor hod srne je njen ftorak'' rckel 'je zlzn< ,,Hodi, kakoi* bi štel cckine'" je L>dv nil drugi. (,S.čkana jc kakor veverlca" je pri-slavil tret.i in tiko sa S2 vvstile sodbe na nej — Jelici, vitki devojki, kateri je vzcvetela jedva dvajseta pomlad. ,,Bbgve, ali js čtila krilate opazke, ki Iso letale za njo lik« pestri svilokrili metuljčki za von;avim cvetom?" Ni se zmenila prav za nikogar. Tih in restn je bil njen pogled. Obrazekka-kor odsev bele-ra 1III in.ega cveta'. , . Ličeca, kakor tih odmev žalostne pe> mice'. . . Tiha in resna je hitela mimo trgovin Vse oči so bih vprte v nja, ali ona ni ničesar čula, niresar videla. Zatoplena v težko, mučno misel — ]3 hitela \n izginila v .eosten drevoredu kraj re'e. Izelnlla je vsiri očem . . . Na trcni j^ obstak in fee zazria v zelene.va'ovf n^azumno mrrrirak c re ke in se za ni x\]\ v daljo, kakor da ho-če čitati re^-t' te?ke uganke v valovih reke . . .' Jrudna je sedla na klopico, odprla ročno torbico in potegnila iz n]e drobno stvarco, zavito v ko^ček svilnatega papirja. En sam pogled v skrivnostni šepet valov in zavojček je odletel — v vodo. Papi ček, zmočen je odplaval po valo-vill u"čz one male stvarce, ki je zdrk-nila na deroce dno med kamcnje, školjkc, ribe . . . Jelica se je zravnala, kakor za hip osvobojena težkega bremena, ki jeth-čil neno dušo; dvignila je ponosnosvo-jo glavico in odšla domov'~. . . Tista drobna stvarca je zdrknila na dno reke, med prodec, školjke, ribe, — kjer kraliiijejo vile povodkinje, katerim služi vdano -¦ povodnji mož1 . . . Drobna stvarca — prstan zaročni. Celo zimo je sedela v svoji sobici, ga ogledovaia, strmela vanj, ugibala nje-govo ta intvenost, — vendar ga nispoz-nala, ga ni razumela. Njej s? j-- zdel podoba večnostib:ez . zacetka in kraja. Kadarkoli feo dekleta — navadno po Večerih — prihajale mimo njenega okna tter jo zvale, naj gre z n^imi k pev-ski a!i gledališki vaji, vselej je odkloni-la prošnjo svojih tovarisic. Njene drugarice Anica, Marlca Irt Olgica so tupatam metale kamenčke yL njeno okence in zvale: ¦ ,,Pridi, Jelica z nami!" -f uNe morem!'. . ." je bil komaj s!l-šen bdgovor, zajet v prikrito in globcK — ko žalost. ] In feo odšle — žalostne in šepetale med seboj sočutno s čuvstvom ne* oskrunjenih duš: ,,Nekaj strašnega gloda srce ubc*-ge Jelice"'... In po hišah, kjer so l;udje opol-dne In po večerih se:!e!i pri mizah iff" se pomenkovali o različnem, so tožilir ,,'JeIice ni več videti na ulici. Za.-mišljena je zelo in oi!abe!a je revica; nckaj strasnega jo teži"r. . . In tako so ! ugiba^i to in ono, vsi dobri m hudobni Ijudje, ugibali dobro iii zlo, pa samott-\ gibali in govorili' . . . ! Ko se je poslovila zima, je vzbrste-lo pnro brstje fn z njim ponižne vijolicef beli zvončki in zlate trobentice. Odš'e so dekleta, nabirat prviliro žic za oltar Skrivnostne Rože'.'. . JpTva je zaklicala Anica: ,,Jelicapri-"cli, Vijolice cveto!" — : Jelica ni odgovorila. In Anica je namignila Marici, naj jona poskusi: ,,Zakliči til" In Marica je zaklicala: »Jelica. prve rožice dvetijo; zvončki te kličejo!" ** ' 'Ali Jeiica ni odgovorila. Vprašala je Olgica: ,,Pridi Jelica! Vse cveti, solnčeksi-je in fantje povprašujejo za teboj! — Ali prideš?" Ko Jelica tudi t.opot ni ničesar od-govorila, so odšle žalostne nabirat pr-yih cvetlic za oltar Marijin. < ; Tiho je pbstalo naenkrat vss nao-fcrog. Iz gozda je prihajolo kakor pe-$em, še nikdar ia nikjer, zapeta: ,,Vstani moja rozica! Zlato solnce se smeji, — gora, log in gozd cveti'.'. . Vstani moja ljubica, pojdi V gozdič moj z menof".'. . Od svilenozelenjh gor je oSmeva-Io: Z menoj, menoj^ .*. . "jelica pa je sedela v svoji sobici in Strmela v droben prstan pred scboi; ni ga razumela, ni spoznala skrivnosti^ nevidno začrtane v drobno zlato.. Bi! ji je podoba nedoumljive \;ernosti,«J.u-gi pi stan dar pokojne mamice'. . . ,,Atek, zakaj čitate vedno in vedno v teh zaprašenih knjigali?1' ,,Iščem resmce, otrok" ji je odgovo-ril ljbezniuvo njen i>l v diademnjenih las, so bi!e kakor okna Marijine cerkve ob solnčnem zahodu'... ,Je]ica, pri Ijudeh iščes zamanj res-nice. Samo tu go'{ v tej modri jasnini in v teh zaprasenih knjigah." Ob teh besed je ostala v Jeličini du-ši globoka sled. Odsihmal je sedela pri knjigah in iskala resiiice, medtcm ko je dobrava prepevala neizpeto pesem: [ ,,Vstani moja rožica! Zlato solnce se smeji, — t gora, log in gozd cveti! Vstani, moja ljubica, pojdi v gozdič moj z menoj!"1. . . Jeiica pa je bledela od dne do dne in iskala — resnice'. , . Bilo je v maju, ko so padali prvi črešnjevi cveti. — Siavi farni zvon je zvonil tako o-ložno, v srce segajoče, da bi kainen za-jokal. Svilena zelen je odevala hrib in dol. Bil [e lep spomladni dan, pplnsme-janja, šepetanja in raclosti. Po ecstah pa ss je plazil pritajen ^epet in ljudje so si skrivoma brisa-li solze: ,,;Pomisli, šele dvajset Ict — in že je itmrla! Pomisli, šele dvajset let in že — mrlič!" Tako je šio od ust do ust. Vse se je zbralo — možje, fantje, žene, ;dekleta in deca, da so spremili Jelico V pomladno krasoto — —. ,,Najlepšef najboljše dekle ]e u-mrlo"!. > . . ^Bi'a jelirotkar kakor golobica" . . .' : ,/Kako naglo je umrla! Kdo je mo-gel njej storiti kaj žalega? Kdo sz ]e mo-gel zlagati njei?" — Tako so se vrstile in mešale sodbe o pokojnici. H Med možkimi, čisto blizu mene jg1 nekdo pripomnil: f ,,Pač ne verjamem, da je bih boln^ na prsih ali da je imela [etiko!" |l ,,Ne, ne" je pristavil drugi — ,,njo je nekaj že dolgo mučilo [n težilo". MNikdo ne more vedeti, kaj ie bilo z njo; vedno je bila zamišljena in potrta." • ,,Odšla je slarri"1 . . . sem pristavil v zadušenem tonu — pa samerau sebi nisem verjel. Skozi dolgi mitvaški sprevod |eslo skrivnostno-pritajeno šepetanje: ,,T/ise vrstijo: zda^ zakolje brat bra-"la isin očeta, mož ženo, mladi gospo-dar očeta preužitkarja. Kaj je vzrok tc-ga felobnega divjaštva? Običajno ne-Isrecni alkohol! ! Pa zakaj nekateri ljudje, vzlasti m!a-'di fantje toliko pijejo? Ne samo zato, fcer je dobro, marvec zato, ke; ]^ ime-»litno! Domisljajo si, kakšna časi: je tot ce .veliko pijače vlijeja v svoj trebuh. Ce je to čast, potlej zasluži velikoveč-fo čast živina v hlevu in čeber pod ka-pom, ld epravijo veliko več vode v sebe kot t.ebuh ničvrednega pijanca. P(O mestih in lstotaka tudi po de-'želah, so ob praznikih krčme nabito polne. Med razuzdanim vese'jačenjem Be čuje;o hreščeči glasovi harmonike, ^rrste se pari, sami mladi pari, — m!a-idc»t v kateri zremo našo bodočnost. IA Jcakšna je ta mladost? Vsa razpa-Ijena in ponorela, divja in razbr-^dana, fcia je strah gled!al!$ v ti \lzl [ Veseljačenje traja po:lej pozno v noč, dokler jie vzrojijo razgreti vinski duhoviJ. „ I In (kaj se zg"odi potem? Nenadno nastane prepir in največkrat zaradi nc-znanega ali pa p av malenkostnega vzromža!, katerega prispevke smo že večkrat priobrili in jih še bomo je kakor nalašč za naše raz-mere. Nešteti poboji, umori, ^krvavi ekscesi in druge nerodnosti pri nas pol-nijo kolone časopisja. Ne bilo bi na-'pačno, ako bi se našel izda^ateli z\ list pod imenom ,,Pijanec" ali ,,Auibiksar". Ta bi moral vestno -^biiuti vse zločinC, in nerednosti, katere je neposredno za-krivil nesrečni alkohol, ostalo časopisje pa bi se naj bolj bavilo z gospodarskii"; in kultur,nimi problemi na^e l^pe dcmo- vine. Iz razioga, ker se sramujemo te kulturne sramote tudi ne priobčujemo —principijeino ne — takih izgredov. Piti ni zločin. Le po pameti pijmo božjo kapljico in zmernost bodi nam načelo življenja!) Naši naročniki iz Ptuja so pokazali dobro vclp ter skoro vsi po* ravnaii naroČnino v naprej, s čemur so nudiii listu izdatno oporo. Uprava iista se vsem isl re.io zahvaljuje predvsem posebnim dcbrotnikom llstp. Najnovejša iznajdba Stroj, katerega motor si cLesis na hrhčt in tako lahko žnjim žanješ, kosiš, vrtaš žagaš in druga dela opravljaš. Pro domo, a velja tudi za druga mesta. (Vsem onim, ki se radi umei-no jezi;o). . M . Dasi, ali ker je Ptuj malo mesto, i-^ majo njega prebivalci, zlasti vplivnej-ši, eksponirani mesčani prav sumljiroi pri''etno dolžnost, biti in sodelovati v odbo.ih ce!ega tuceta društev, zavodov in raznih ustanov. .Kako te častne in odgovorne funk-cije izvršujejo, je stvar energije, kak^r volje in spo:obnosti vsakega posamez-nika, med katc-iUni pa menda ni nobe-nega Julija Cezarja, ki bi hkrati oprav-ljal kar po pet važnih apravil. Pri vsem tem pa ne smemo mimu de^stva, da so vsa omen,'ena odborniška me:ta, dasi odgovorna, Ie ,,Tittel ohne Mitlel" iz-vzemši mest raznih upravnih svetniko'. p:i raznih delniških družbah in razni!: skritih sinekur —, torej zgolj častr.;. ; mesta. Častihlepju je torej v obiln meri zadoščeno. Drugo vprašanje pa je, če so vsi po visokozvenečih naslovin hrepeneči tudi aktivni (delujoči) od-borniki, ne samo nekaki ,.poglavarji" radi časti iri reprezentance. Navadno Tnorajo tajniki vzeti na hrbet vso društ-v,tno delot, a. morebitne zasluge se pri-pnejo Jia prsa g. predsednika tega a'i »nega društva. (Naglašamo, da govori-mo pavšalno, splošno in nimamo v mis-lih nobenega konkretnega slučaja, kar t>i utegnil kdo posumiti). .Povsem naravna posledica takih ršSmer je, da maršikateri veljak sploh nima natančne evidence o svojih na-fclbvih in se je že zgodilo, da je moral povprašati pri gospodu tajniku, kak^ na je prav za prav njegova funkcija. In res je ,,pri viru" izvedel, da ni to, kar je mislil da je, ampak nekaj dru-zega. Malce ironično in zafrkljivo bi ta ngotovitev zvenela, ako ne bi bila — resnična. — Ravno tako ni čudno, ako se pri takih drustvih oziroma odborih niso na jasnem o vprašanjili: ,;Kjdb-pije in kdo plača...". Kljub svoječasnemu iskrenemu po-zivu gospoda prof. . Bajuka, 'katerega srao objavili v celoti, da naj namree po-samezna društva svoje priredjtve, ka-tere pripravljajo javijo za ravnanje dru-gih društev — vsaj 11 dni naprej, se ]e [maroKcfo za ta pozfv znieni, dasf ffm taka predprijava dvojno prednost: re-klamo za sebe in opozorilo drugim. Ni tedaj čudna, da je napr. radi prosto-rov v ptujskem mestnem gledališču več-ni ravs in kavfe, ki se potem- z jezo in "riepotrebno zamero ne resuje vedno po pravilu: ,,Kdor prej pride, prej melje". 'Krivi tega so razni gg. predsedniki, ki v svoji letargični komodnosti, ali neči-murno napuhnjeni lenobi radi prosto-voljne prezaposlenosti' — pozabijo na fcVojo dolžnost. Po vsem tem, kar sem povedal po namigljajih mnogih tudi ni čudno, ako fee isti dan in ob isti uri napovedo kar tri več ali manj važne prireditve. Za feoboto, 16. t. m. ob 8. uri zvečer je bil napovedan plesni vecer Erne Kova-čeve, v "isti cas ustanovni občni zbor )RKD in ravno isti čas občni zbor Ju-gosloVanske Matice, kakor, da teden ima samo en dan, t. j. soboto, ki je kajpak pripravna za neizogiben, običajen — ,,krok", naslednji nedeljski dopoldan pa je posvečen — m a č k u — Oni, ki se hočejd na vsak način jeziti, če treba tudi umetno,. ne objavijo (svojih prireditev pravočasno. Povsem razumljiva slaba udeležba (tudi poro-cevalci ne morejo hkrati biti na treh fcrajih) je vzrok za jezo onih, ki ne ra-zumejo, da se npr. član Jugosl. Matice gotovo zanima za JRKD pa tudi za — p'esni večer ali kako drugo priredi-tev. To poroča vsem ,,sine ira et studio". Argus Petovianus. Dostavek uredništva! Soglašamo! -Ne velja samo za Ptuj, ampak tudi ¦zfi druga mesta. Res agilni odborniki, ki mora:o istočasno izvrševati poleg po-klica še kakih l^ društvenih fimkci', so ob takih razmerah v veliki nepriliki. Ker pa gg. društveni predsedniki oz. ta'niki vedo, kda^ izhaja Hst, nej se u-metno ne jezijo na nas, češ, da nočemo objaviti naznanil raznih društev ter nas prikrito Bumni&jo, — kljub znani naši neodvisnosti — pristranosti! Meh za smeh. ŠE NI ZADOVOLJEN. . Žena': Ali mi ne pristoja nov klobuk? Zdi se mi, da sem de^et let mlajša. • Mož: Skoda, da nimaš dva taka klobuki. ,NEKDAJ INDANES. A: Povej tni razliko deklet od nekdaj in od dajies. B: Ne vem. A: Nekdaj ]e dekle zrdelo, kadar jo ' je bilo sram, a danes jo je sram, te zrdi. i Kupojte svoje potrebščine pri naših inserentih Nase naročnike opozarjamo, da 7na»a: letna naročnina Din 28.— pol letna Din 20.— četrt letna Din 10.— Pri deljenih plačilih pa vsaka štev1. Din 1.— Karočnino morete nakazati po bianko-položnici, katera se dobi na posti ter pripišete na isto našo ček. številko Opozorilo našim naročnikom! Kateri naročiuk nf prjef časop'sa, naj napiš^ na Iist navadnega papiija: Upravi ,,Narodne Sloge1' P;uj. Podp'sani (natancno ime, naslov in zad-n;a pošta) n.'sem prejel štev — lista. Podp.s___Ta listek naj vtakhe v ku- verto (zavitek), na Ratero naplše ,,Ča-sopisna reklamaicja" ter naslov lsia. Ta-ko odprto pJsmo n i t r e b a f r a n k i-rati, se torej pošlje brez znamke. — Vsak naročnik naj pridobi vsaj še ens-ga plačiv.očega naročnika. Tekmujtekdo jih je dobil vel Za posehno piidne i-mamo prav posebne jnagrade! Gasilno društvo Sv. M arjeta niže Ptuja priredi na 1. majnika veliko tombolo in druge zabavne prilike. Vsi, posebno dobre zabave žeijni Ptujčani prijazno vabljeni! Lepi beli zobje ?;#»<; j¦^¦¦¦^^¦¦¦^¦¦¦^^¦¦^¦m poročati Vam evoje najvežje priznanjo in popolno zado-voljstvo o Chlorodont zobni pasti. Več let že uporabljam "Chlorodont" in ljudjeme zayidajo radi mojih lepih zob, katere sem dosegel le z 'dnevno uporabo Vaše Chlorodont zobne paste. S. Pavletic, M..... Zahtevajte zato samo pristno |Cblorodont zobno pasto, tuba Din. 8.- in Din. 13.-, tcr zavračajte vsak nadomestek. Razno. SMRTNA KOSA. V Ptuju je nena-dom.a umrl go:,pod Franc Osterberger, hotelir in vinogradnik. Pokojni je bi! vsestransko ze!o priljubljen, kar izpri-čuj€ velika udeležba na njegovi zad-n]i poti. Svojcem blagopokojnika ize-kamo nase iskreno sožalje. "fJrgcschichie des SIawentums" (K zgoiovini Slovanov iz pradob^ do preseljevanja narodov) se imenuje knji-ga, katere autor je nas sotrudnik. Lepo izredno delo, ki obsega 21.2 strani in 25 slik — obravnava tercijerne vulkane, skrivnosti biblijske genesis, rešitevvpra-šanja Ailanfde, etimologijo najsbrejših pojmov o bogastvu in kulturi, pred zgo-dovinske brodoplovne prekope, dušev-no i.n moralno propasl slavistike itd. — Ja knjiga je znanstvcno revolucijonar-no delo, ki ninia v svetovni literaturi ni-li podobne vrstnice. Avtor knjige je ptujski j'o;ak in priznan zgodovinar ~in še sedaj delujo: vojaški pisatelj. — To dclo, ki bo zanimalo vsakega in-teligenta ter je vzlasti potreben priroč-nik gg. profesorjem in učiteljem se lah-ko naroča pri upravi MNarodne Sloge" inočno reducirani ceni Din 65. — ali pa naravno?t pri avtorju samem: Davorin Žunkovič, podpolkovnik v p. in kn;i-ževnik — Maribor — Marijiaa ulica 18. Odlični znanstveniki so knjigo, ki je vzbudila v vsej Europi veliko zanimanje prav laskavo ocenili ter jo skoro eno-glasno smatrajo kot cdini priročnik za vse, k' se zanimajo za prazgodovino S'o-vanov. — IZ SREDISCA. Ko sem zadnjič ho-dil tam po Šalovcih, sem srečal ormo-škega Čukcca. Baje hodi tam nekje, da bi se oženil. Prav gido je robantil, ker pač Ormožani niso tisti, ki bi ,,Slo go" plačevali. — Tistokrat sem se pa tudi jaz oglavil k besedi. Kaj bb^ ti — pri nas je še nikdo ni plačal. Ko bi bil čuk, bi jih kljuva-l/di bi bila ve.>elje. dokler ne bi phčali, ali če bi mi vsaj tisti središki Sršen holel pomagati. — Piej se je tako, ,,giftal", a sechj ga ni-kjer ni. — Kaj bo, kaj bo. Vsi irgovci toži;o, da je krjza — k.netje jadiku-jcjo, Samo naši dravski mlinarji so do-sedaj dobi'i toliko, da sd svoje mline zaprli, pa nočejo mleij. Kura naj jih pikne. Seveda je ra.lj tega razburjenje velikansko; -- s krampi jim grozijo — pa kaj hočel Mlinarske butice so trde — neverjetno trde — a vseeno vas pro-sim dragi mlina»;i — odprite svoje mli-ne! Ne mis'ite, da samo vi lihko jeste kruh. — Druga-.stvar so jajca — pa to L;e poglav^e zi S2. Če bi pisal v prilog trgovcein, se zamerim gospodinjam, a če bi pisal obratno, bi se zameril tr-govcem in tako bi šel moj kredit po vodi. Ne bi pa rad ne enega, ne dru-gega, a vs:eno bi predlagal, da bi ,,clo-brorejene kur-orejke" napravife jajčni trust. Če so že vsi drugi trusti in karteli, , zakaj ne bi bil jajčni? \ 1 Še eno pereče vprašanje imam [n to ' je vprašanje središke promenade. Dva trotoarja imamo, nadebudne mladine več ko od vec, a promenade noče in noče biti. Najbrž so temu krivi naši ko-Iesarji, ki vkljub prepovedi kolesarijo po obeh, da je veselje. Oko postave, — zgani se. Saj od vsakega, ki ga zasačiš, dobiš kovača in kovač, to je za središke razmere že nekaj. Ce bi jaz bil oko po-stave (kar hvala Bogu nisem) — bi že videlj. ; '* \ ¦ Pepek. OBRE^- Gospod ir.ednik. — Za nas menda še niti ns veste, da srno sploh na svetu, saj tudi ni Čudno, ko je cela vas sama Jacina. P;ri nas je vse pri sta-rem, samo, če ne bi bilo v naši občini preveč divjih lovcev, ki se imenujejo tudi zeleni lovci in pa bara. Vsako je (poglav:e za se, a na zalos eno ali drugo štavlja nas premtti kraj v slabo !ue. ,Vest o haru je pikantna zadevi, ki sc tfoe tudi kriz:, zato ra'e oteni ne govo-rirr^ a zeleni lovci — hm, bom tudi ra;e tiho. — Kar nas najbo!j tare, to je kriza. Vp:ašal bi vas, ki dosti ,Pca1eng" be-rete, kedaj je bo konec? Vse to prekli-cano krizo rešeta, a do konra ji ni šs nikdo p:išel. Čudna zadeva. Dru^o ;e pa naše vino. Poiljite nam kupcev, pa takih, ki bodo tudi plačali, ne pa samo tna up, saj upa je že povsod dovo'j. O-*snu,te zad'Ugo, ki bo gle.!a'a v dobro-bit kmeta; — mi bi jo ustanovili, a ni-g mamo ncnenega sposobnega, ki bi jo P vodi!, niti potrebnega kreaita. Več-irm pose-tnikfov je svoj prjdelek prodaia za %agat€!no ceno Dni l.".O, a v go^tilrah •ga-toči;o ocl 7 !0 djn. Ne vem, kdo si foolj zas'uži thtih boril1 par .krajcaijev', aii krčrtiar, ali kmet? Razsodite in nam svetujte. • Zeleni lovec •'« Illr-J Mali oglasi Reklamne pesmi učinkovite napravi podjetnikom, "ka-lerim je v teh težkiii časih kaj ležeče na učinko.i.i in močni reklami v svrfio napredka — proti ma!emu honorarju piiznan strrokovn>k v r:klami. gtevil-na priznanja. Ker doličnik ne biva v Ptuju, S2 naj pisna z znainko Din 2 za odgovor po^ljejo na upravnistvo ,,Na:odne S!oge." — ':L M ie poilai orez leps frlzare Na lo važno vprašanje zumnjosti Vase dobite prav "lep odgovor, a"ko se v siučaju pobebe oglasite pri JOSIPU PLETER5EKU, čigar brivski salon je tako urejen/da nu-di damani in gospodom v pogledu las-nih dei — zadovol.iv odgovor. — Oil s [eiii oa ksijižii tno! Da v iedanjem težkem času omogo-čimo tudi manj premožnim dobavo do-bre knjige, ki je v nastopajoči tujsko prometni sezoni j^rav dober pnročnik za izlete 'in zgodovinski zbornik podat-kov lepe izletne točke v pttijskem okra-ju, razpošiljamo proti posiljatvi zrieska Din 5. v znamkah za vsakega ljubitelja domačih znamenitosti prav zanimivo knjižico, dokler traja zaloga! — Uprava lista. — Kam v Ptuju? ftaj kmetič je z dežele, ali pa me^Čan, vsakdo pri ,/Pošti" ss ustavi, — ker tani ss "toci vinček pravi — in ošiir je po postrežbi dobri — znan. Oblastveno in zdravniško ze 20 let preiskušeno možilo proti revmatiz-m u, j e t i k i i n r a fc u z navodilom ,upo ra5e se dob:. Mazilo ni nov jzum ter po-meni velik blagosiov za vse, ki so smrti zapisani. Pojasnila daje [n oskrbi do-bavo leka za male stroske Uprava ,,Na-rcKine Sloge" bodisi na osebno prija-vo, bodisi pismetio. V tem slučaju se naj priloži znatnka za odgovor! — Na tisoče rcvinatičnih in jetičnili ter od raka udarjenih bednikov je re-šenih! — prvo\Tstne znam^e pod roko pocenT na prodaj! Vprašanja nasloviti na u-pravo lista. —' LjubUclj em s!oTe«»ke pesmi t Na^ sotrudnik znanr$lovenskl pe*» nik i- učitelj Anton Mohor ima šc n$* kaj svoje zbirke ,,Pesmi" v zalogi Splošna kritika o tej knjrgi, K nc bi smela manjkati v nobeni knjižnrd \c ze-< lo Ugodna. Opozarjamo Ha njo vse p»-nikove kolega, društvene knjižnice h^ zasebnike. Lična obsežna knjiga stane Din B5.- in se naroča bodisi naravnost pri avtorju učitelju A. Mohorju. v Ma-riboru »- Maistrova ul. 18 ali pa pd upravi ,,Narodne Sloge" v Ptuju. h* Hišo v Mariboru dvodružnsko z vrtom sadnim in ze-Ienjadnim samo na Ievem bregu Drave v 6- ezprašni legi k u p i m t a k o j. Po-nudbe pod ,;Qotovina 150.000" na u-pravo Iisti v Ptuju. — Sflil 1 PfOlflOl lli kje kbli v obrnočju Dravske bano-vine vzamem pod ugodnimi pogoji v najem. Obširne ponudbe z natanČnim popisom je poslati na upravo 'lista pocl značko ,,'Sol.den zaslužek". GOSTILNlCARSKAi. ¦ Gost: Vi, natakar v tem vinu je preveč vode! — Natakar: Se mofte, gospod; v lej vodi je premalo vina! — ' Prva Ssrczalkalholna civorfeaa na Bregu prl Pžuju. Cenjenemu občinstvu vljudno na-znanjam, da se je na "Bregu pri Ptuju št. 31 dne 3. aprila 1932 otvorila prva brezalkoholna gostilna ter se cenjenim jgostom zajamči prvovrštna kava,. čaj, razne druge brezalkoholne pija-Le ter mrzla jedila po n a j n i ž j i c e n i. A. PODGORŠEK. NOVODOBNO. Ancka: Komaj si se pcočila, pa že pro- 'dajaš poročno obleko. Tončka: Ko se zopet poročim, bo že davno iz mo:le. POLTOVORM AVTO tjpe FIAT, novejše pnamkcz modcc-i nim komfortom, zelo dobr6 ohranjei^ porabljlv tudi kot jzaprto luksuzno vo* zilo, pripravno za potnike trgovskestnn ke, izvrstne funkcije Be pod roko pn» po cenj p r o d a. | Ponudbe Je poslati tia uprav© &b pod šifro ,,FIAX". SKOPUH NA SMRTNI POSTEIJL Trgovec Poklukar na smrtni jw-stelji, obdan od svoje familije: ,,'Soli vsi mot sino\i tukaj?" — ,,Da". ~ , i ,,So-li hčerke moie tu? — » ,;'Da". ^ ; ,,Je-li moja žena tu". — ¦ ¦ ,/Da1'. f ,,Za vraga — kdo je potem v |> govini?!" — zarenči umira;oči. ^fe^^^^^^^^^^^r*^*^ samoprodajA V. RIBIČ — PTUJ