leto 1871.
73
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXI.— Izdan in razposlan dne 13. junija 1871.
à«
Razglas mimsterstva za trgovino od 3. junija 1871,
o uredbi pristanske in pomorsko-zdravstvene službe po avstrijsko-ilirskem in dalmatinskem primorji.
Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo je z Naj višji m sklepom od 19. aprila 1871 naslednjo uredbo pristanske in pomorsko-zdravstvene službe po avstrijsko-ilirskem in dalmatinskem primorji najini lost 11 e je odobriti blagovolilo.
Ta uredba stopi v moč z dnevom 1. julija 1871, katerega dne cesarski ukaz od 13. niaja 1851 (Drž. zak. št. 165 ex 1851) in tudi vsi poznejši na-njo mereči ukrepi izgube veljavnost.
Schäffle s. r.
Uredba
Pristanske in pomorsko-zdravstvene službe po ozémljiji avstrijsko-ilirskega in
dalmatinskega primoija.
Poglavje I.
O vodbi pristanske in pomorsko-zdravstvene službe.
0 pomorskem oblastvn.
Svoje uradno delovanje.
§. 1. Področje vsega delovanja pomorskega oblastva je zaznamenano v m.jvišjvm 8tivpu od 30. januarja 1850, s katerim se je ukazalo ustanoviti ga za državno oblastvo ločitvi pristanske in pomorsko-zdravstvene uprave avstrijskega primorja od enake uprave 0gir8ko-hrvatskega primorja sta bili postavljeni dve pomorski oblastvi, to v Trstu, ono
(8lovci,iicb)	«)o
v Reki, obé z enakim področjem. V področje c. kr. pomorskega oblastva spada posebno vodba in nadzor pristanske službe, kolikor se ta služba neposredstveno tiče potrebščin pomorskega ladijeplovstva, same vožnje po morji, ter pravic in dolžnosti pomorskih ladijeplov-cev, kakorsi tacih, — in tudi uredba ter nadzor pomorsko-zdravstvene službe po vseh njenih razmerjih ; — dalje ovčdba in presojilo potrebščin teh obeh služabnih odredov ter naredeb k njiju plodonosnemu razvoju, ustrezajočemu zdanjim potrebam ; poslednjič zvršitev teh naredeb ter vseh propisov in naprav, tikajočih se teh upravnih odredov.
§. 2. Služabno področje pomorskega oblastva v pristanskih in zdravsfveno-uradnih stvareh obseza torej :
a) nadzor izdelovanja pomorskih ladij, vdejstvovanje v njega plodonosni napredek, zvrše-vanje ladijemerskih propisov ter postavljanje sposobnih ladijedelskih mojstrov ;
b) skrbeče vodstvo, da se narejajo, popravljajo in trdijo vsi zavodi, kar jih rabi v materi-jalno potrebščino, v obranilo in pospešilo pomorskega ladijeplovstva, ali kar je odmč-njenih v pomorsko-zdravstveno in kontumacijsko službo ;
c) privolitev ladijeplovskih pravic, nadzor pomorskih učilnic ter podelitev kake stopinje v trgovinskem pomorstvu ;
d) vdejstvovanje v pomorskega ribarstva tista razmerja, katera se tičejo riholovstva s pomorskim orodjem;
e) zvrševanje in nadzor vseh postav in propisov z ukazi pristanske policije vred, ki se neposredstveno tičejo ladijeplovskih potrebščin, same vožnje po morji ter pravic i» dolžnosti, katere imajo ladijeplovci, kakorsi taki, ter tudi pomorsko-zdravstvenih !» kontumacijskih propisov;
f) razsodbo o rabi pod e) zaznamenanih postav in propisov ob dvournih slučajih, kolikor se s tem vodilno načelo nič ne izpreminja;
g) kazenske slučaje na drugi stopinji zaradi pregreškov zoper omenjene postave in prepise (e), kolikor ne obsezajo ob enem tudi takih postavnih prestopkov, o katerih so druga oblastva pristojna ;
h) vedno razvidnost o osebji trgovinskega pomorstva in upravljanje s pomorskimi podpornimi zalogami ;
i) nasvete o pohvalah in o pripoznavanji, dalje o nagradah in družili podnetilih za izvrstna ali posebnega ozira vredna dejanja ladijmkov (rederjev) in plovcev ter drugih ljudij, kateri so se uslužili o trgovinskem pomorstvu, in tudi tacih, ki so bili odlični v pomor-sko-zdravstveni službi, torej v prvem oduošaji tudi razpravljanje o častne zastave podelitvi zaslužnim kapitanom trgovinskega pomorstva ;
k) osebne in ustrahovalne (disciplinarne) stvari vseli pristansko-zdravstveni in kontuin»' cijski službi odmčnjenih uradov in organov, preskušavanje prošnikov takih služeb, i" izrecilo da so sposobni, nadzor njihovega uradovanja, s posebno pazko na novčno *n računsko, njim izročeno poslovanje, dalje upravljanje in račun o vseh dohodkih in troskih pristanske in pomorsko-zdravstvene službe ;
l) dobivanje, razširjanje in vabljenje prejetih, domačemu pomorskemu ladijeplovstvu i" pomorskemu zdravstvu važnih novic ter tudi tistih ukazov po tujih državah, ki utegnej» v katerem izmej obeli odnošajev biti imenitni, torej tudi poslovno občevanje z dom»' cimi konzulskimi uradovi o pomorskem zdravstvu, posebno o tem, kako je zdravje I’0 in ostra nsk ih deželah ;
m) razsodbo o napravah, postavnih ukrepih in propisih v stvareh ladijeplovstva, pomorskega zdravstva in kontumacije z vsakokratnim ustanovilom kvarantenskih obrokov vred, skrb, da se odpravijo nedostatki (pomanjkljivosti), da se dopolni, česar je pogrešati, ali v tem oziru drugače kaj popravi in premeni, bodi si z ukazi danimi v mejah svojih uradnih pravic, bodi si izrekaj e svoja mnenja in nasvete ;
n) dobivanje in primerno vabljenje vseh izkazov in poročil, kije treba da jih od časa do časa organi pristanske uprave in pomorskega zdravstva dajo o stanu, obhodih in občitvi domačih ter tudi o obhodih in občitvi tujih trgovinskih ladij, potem o uspehu domačega ladijedelstva, in poslednjič skrb, da se sestavijo ti rokovni (perijodični) izkazi v dalj-šnjo uporabo.
§. 3. Kako je pomorskemu oblastvu te naloge zvršiti, ustanovi mu v služabnem navodilu ministerstvo za trgovino, kateremu je tudi na izvoljo dano, da o tem zvrsevanji že razglašene ukrepe premeni, kolikor bi bilo treba.
Poglavje II.
0 pristaniških in pomorsko-zdravstvenih zavodih.
ODDELEK I.
0 pristanskih in pomorsko-zdravstvenih zavodih sploh.
Splošna uradna delavnost.
§. 4. Posebno služabno področje vsake posamezne vrste uradov in organov pristanske 'n pomorsko-zdravstvene uprave je ustanovljeno v naslednjih oddelkih II—V. Spodaj zazna-'Denanim uradovom in organom za obče postavno in služabno pravilo v pristanski in Pomorsko-zdr avst veni službi veljajo :	politični plovski oglas (navigacijski edikt),
splošni pravilnik o zdravstveni upravi, dotični pozneje dodani ukazi, s pridržkom tistih postav 'n ukazov, ki pridejo kedaj v njih mesto.
Kako je službo opravljati, ustanove vsakej iz mej vrst v oddelkih II—V imenovanih, Posebna navodila.
Kjer je nevarno odkladati, more vsak urad ali organ pristanske in pomorsko-zdravstvene uprave v odkazanem si okoliši mahoma potrebne preizredne naredbe v zmislu tedaj veljavnih postavnih propisov zvršiti na svojo odgovornost, a dolžnost mu je, ob tacem slučaji in ob Uiorskih nezgodah ali drugih nujnih prigodkih, da ne samo neposrcdstveno višjemu uradu Uego tudi c. kr. pomorskemu oblastvu, in kjer je treba, še dotičnemu političnemu oblastvu °3nani, kaj se je zgodilo ter kaka naredba se je zvršila.
§. 8. Vsakemu uradu ali organu pristanske in pomorsko-zdravstvene uprave brez razseka je dolžnost, vsem ladijam, katere so ob bregu v pogibeljnosti, naj si imajo kakoršen k°li zdravstveni list, dovoliti, da vplavajo v to ali v bližnje pristanišče, ter dokler so tam, öa,l njimi čuti po propisih, in stoprv ko pogibeljnost mine, odpotiti jih, kamor so nagnjene.
Vsak izmej imenovanih uradov in organov ima dalje pravico ladijam, ki s prostim ali lleprostim zdravstvenim listom (patente libera ali non libera) pridejo v pristanišče, katero je P°d njegovim nadzorom, tudi ako se ne smejo ali ne hté pustiti v svobodno občenje, s p riža*
stojno pazitvijo dajati živeža, zdravil, pisma i.t.d., pri volje va ti, da se pomorščaki ali voditi (piloti) v nadaljevanje vožnje ter tudi kapitanske rodbine i.t.d. vzcmo na ladij o, prodno se ona prisili, da odpluje v pristanišče, kamor namerja.
Razdelitev teh zavodov.
H. 6. Pristanski in pomorsko-zdravstveni zavodi, katere pomorsko oblastvo rabi v zvr-ševanje nalog, zaznamenanih v ■§. 2, dele se v:
a)	pristanske	in	pomorsko-zdravstvene	kapitanate;
h) pristanske	in	pomorsko-zdravstvene	odbore (deputacije)	;
c) pristanske	in	pomorsko-zdravstvene	agencije ;
d) pristanske	in	pomorsko-zdravstvene	izpostave (ekspositure) ;
e) pomorske bolnice (lazarete).
Okraji in po družni okraji.
•§. 7. Avstrijsko primorje s pripadajočimi otoki se v pristanskih in zdravstveno-uradnih odnošujih deli na okraje, in vsak okraj na primerno število podružnih okrajev.
Ministerstvu za trgovino se daje, postaviti meje pristanskim podružnim okrajem, pri čemer je vendar, kar se največ more, gledati na soglasje s politično razdelitvijo. Kjer se more temu oziru brez kvare zgoditi, naj se kosovi primorja in otoci tako razmejč, kakor hoče imeti leža kraja, podoba brega ali hitrejši in lažji pristop.
Ta poslednja razmerja naj bodo odločilna tudi ondod, koder se stvar suče o daljšnji razdelitvi podružnih okrajev (v služabne okoliše izpostav §. 20).
Mesta, koder so uradovi in organi.
§. 8. Vsak pristanski okraj velja za okolišče uradne delavnosti enega pristanskega in pomorsko - zdravstvenega kapitanata, in vsak podružui okraj za okolišče uradne delavnosti enega pristanskega in primorsko-zdravstvenega odbora, kateri se bode imenoval „agencija“» a ko je pristanska in pomorsko-zdravstvena služba izročena colnjji. Kapitanat se postavi vselej v najvažneje pristanišče vsega pristanskega okraja, a odbori in agencije v najzname-nitejše kraje podružnega okraja.
V podružnem okraji, v katerem je kapitanat, nij postaviti odbora ali agencije, nego kapitanatu samemu je izročiti njiju posle.
Pomorske izpostave naj pridejo po tistih menj važnih mestih, koder prihod ladij e« vetaahe in ondukajšnja pomorska trgovina zahteva poleg sebe imeti organ.
Mesta pomorskim bolnicam se ubirajo po potrebi trgovinskega občevanja.
Mesta, koder bodo omenjeni uradovi in organi, razvideti je s pridanega razkazila (n» str. 90).
Kraje, koder je postaviti pristanske in primursko-zdravstvenc agencije ter pomorske izpostave, odločevalo bode ministerstvo za trgovino, katero bode smelo tudi mesta urado-vom in vsled tega meje okrajem (§. 7) premeniti, ako bi se pozneje potrebno zdelo zaradi pomnoženega trgovinstva in ladijeplovstva ter zaradi odtod izvirajoče potrebe novih pristan-skih in pomorsko-zdravstvenih uradov.
Ob tacib poznejših izpremembab ter tudi ob prvem postavljanji agencij se bode min1' sterstvu za trgovino spodobno ozirati na colnijskc razmere in zategadelj postopati m11 dogovorno z ministerstvom za finance.
§. 9. Ko bodo pristanski in zdravstveni organi že postavljeni, ter ako bi se v tem prigodile važne premembe, naj ministerstvo za trgovino zapisek teh organov z dodanimi Pravicami, katere vsaka posamezna vrsta ima o sprejemanji ladij, in z mejami njih služabne-ga okoliša, javno razglasi ter poskrbi, da se ta zapisek tudi po vunanjih deželah primerno razznani, da bi vsak ladijeplovec znal, v katerih avstrijskih pristaniščih je občenje dovoljeno ladijam, držečim se postavnih ukrepov.
P o d r u ž 11 e v i n nadzor.
H. 10. Razmera podražitve pristanskih in pomorsko-zdravstvenih uradov in organov v odnošajih vsakega teh dveh služabnih odredov je ustanovljena v naslednjih oddelkih
II—V.
Ali nižji služabni organi uradujejo po propisih, o tem se višji urad ali organ u ver uje pogledujoč opravilske zapisnike in imenike (registre), po okoljnostih in zlasti o važnih prihodkih tudi s tem, da se dela sam prime.
ODDELEK II. 0 pristanskih in pomorsko-zdravstvenih kapitanatih.
Uradna delavnost.
§. 11. V pristanski službi uradna delavnost pristanskih in pomorsko-zdravstvenih kapitanatov obseza:
u) vso pomorsko in pristansko policijsko službo z opravili pomorskega penzijskega zaloga vred v svojem stojališči, na podlogi zdaj veljavnih ali kedaj obveljavših propisov; dalje razsodbo prve stopinje ob kacem prestopu teh propisov ;
h) opravljanje istih služabnih poslov za ostala v njih okraji ležeča pristanišča, ter vodbo in nadzor enacih služabnih poslov, izročenih odborom, agencijam in izpostavam po podružnih okrajih;
c) nadzor nad vsemi organi prislanske in pomorsko-zdravstvene službe svojega okraja v osebnih in ustrahovalnih odnošajih ter tudi nad preluškimi stražniki;
d) pobiranje in oddajâvanje pristanine in zdravstvenme od ladij pripluvših v njih podložnem okraji, torej tudi nadzor nad odbori, agencijami in drugimi organi vsega okraja v opravilih, katera se tičejo pobiranja in oddajâvanja imenovanih pristojbin ;
e) nabiranje dat in sestavljanje izkazov o stanu, občitvi in obhodu trgovinskega pomorstva ter tudi ostalih statističnih in druzih rokôvnih vlog za ves okraj;
f) podajanje vseh takih nasvetov, in mnenj, katera se jim že brez poprejšnjega opomina od višjega oblastva treba zdi oznaniti o razvoji pomorsko-policijskih in pristansko-policijskih postav ali o popravi dejanske službe in o dovršitvi zavodov ;
S) opravljanje tistih poslov, kateri so jim na podlogi posebnih propisov izročeni, ali bi jim kedaj utegnili biti odkazani.
§. 12. V pomorsko-zdravstveni službi uradna delavnost pristanskih in pomorsko-z,iravstvenih kapitanatov obseza;
n) nadzor nad primorskim kosom podružnega okraja, v katerem urad stoluje, nekaj se svojimi služabnimi ljudmi, ki so v tem kraji samem, nekaj z vodičevskimi stražniki (ekspoziturami), razpostavljenimi po primernih mestih ;
b) nadzor nad odbori, agencijami in izpostavami svojega okraja v zdravstveno-uradnih služabnik opravilih ;
c) primerno postopanje z ladijami, v njih pristanišče vpluvšimi sprostim zdravstvenim listom (patente libéra) ;
d) zdravstveuo-uradni nadzor nad ladijami ter postopanje z njimi, kadar v isto pristanišče prijadrajo s čistim zdravstvenim listom (patente netto), z uvetom, da po veljavnem kontumacijskem pravilniku niso dolžne blago izklasti, in če v istem kraji nij pomorske bolnice; kajti če je, bilo bi ladije tja odpraviti ;
e) dajanje ali attergiranje zdravstvenih listov vsem ladijam, plavajočim iz pristanišč svojega okraja ;
f) dajanje nasvetov o uspešnom razvoji pomorsko-zdravstvenih postav ter zavodov in služabnik naredeb, odločenih temu upravnemu odredu ;
g) pripomoč k občnemu vzdržavauju pomorsko-zdravstvenih propisov in razsodbo prve stopinje ob pregreških zoper nje, ako se primerijo v podružnem okraji, kjer urad stoluje ;
h) zvrševanje tistih opravil, katera so jim na podlogi posebnih propisov izročena ali bi jim kedaj bila odkazana.
H. 13. Posebno služabno navodilo na drobno ustanovi razne dolžnosti uradovom v pristanskih in pomorsko-zdravstvenih odnošajih.
P o dr užite v.
§. 14. Pristanski in pomorsko-zdravstveni kapitanati so v obeh služabnik odredih neposredstveno pod c, kr. pomorskim oblastvom.
§. 18. V osebji pristanskih in pomorsko-zdravstvenih kapitanatov je pristanski kapitan in toliko število uradnikov (pristavov, oticijalov), kolikor jih kak posamezni kraj potrebuje, da opravljajo uradne posle. A prida se jim eden ali več vajencev in potrebno število vodi-čevskih stražnikov in vodičev.
Kjer je treba zaradi večje razširnosti službe, naj se kapitanu v tehnični del uradnih poslov doda pristansk poročnik (lajtenant), ter v vladanje pristanskih vodičev se mu dovoli postaviti korabiu’ke (bootsmänner). Tudi se moreta privzeti eden ali dva uradna služabnika, če služba zahteva.
Zdraviteljsko službo pri pristanskih in pomorsko - zdravstvenih kapitanatih, ako v tem kraji nij zdravnika pomorske bolnice, kateremu tedaj pripada, opravlja okrajni zdravnik , a kadar tacega nij, kak drug zdravnik tega kraja za dostojno plačo ali drugačno, razmeram ustrezajočo odmeno.
ODDELEK III.
0 pristanskih in pomorsko-zdravstvenih odborih in agencijah.
Uradna delavnost.
§. 16. Uradna delavnost pristanskih m pomorsko-zdravstvenih odborov in agencij v pristanskih in zdravstvenih stvareh je ista, katero imajo kapitanati, razen osebnih in ustrahovalnih stvari), ter bode o njih drobnejši razgovor v dotičnem služabnem navodilu.
Pod ru ž {t e v.
§. 17. Pristanski in pomorsko-zdravstveni odbori in agencije so v obeh služabnik odredih pod tistim kapitanatom, v čegar okraji so.
Osebje.
§.18. V osebji pristanskih in pomorsko-zdravstvenih odborov je odbornik, ter kakor zahtevajo služabne potrebe, tudi oficijal, vodtcevsk stražnik in eden ali dva vodica.
Pri pristanskih in pomorsko-zdravstvenih agencijah odbornikove posle opravlja mitar in vodičevskega stražnika posle finančni stražnik.
Zdraviteljske posle pri pristanskih in pomorsko-zdravstvenih odborih opravlja okrajni zdravnik, ako je kateri v tem kraji ; a kadar ga nij, izroče se ta opravila kacemu druzemu sposobnemu zdravniku tega kraja za primerno plačo ali drugačno, razmeram ustrezajočo odméno.
ODDELEK IV.
0 pristanskih in pomorsko-zdravstvenih izpostavah.
§. 19. V pristanski in v pomorsko-zdravstveni službi imajo pristanske iu pomorsko-zdravstvene izpostave v stanovitno služabno dolžnost nadzor nad tistim primorskim kosom, kateri je odkazan njih pazki, s tistimi posli vred, katere je treba da oni ladijeplovstvu na korist na samem mestu osebno opravljajo.
Ti posli so obširno povedani v služabnem navodilu.
P o d r il ž 11 e v.
§. 20. Pristanske in pomorsko-zdravstvene izpostave spadajo neposredstveno h kapitanatom, odborom ali agencijam, v katerih podružnem okraji leže, ter so del njih svojilnega (lastnega) osebja, zaradi česar so po njih v pristanski in v pomorsko-zdravstveni službi v tistem podružnem razmerji, katero je omenjenim uradovom in organom samim ustanovljeno v zgornjih paragrafih.
Zato, da opravila pri izpostavah teko v redu, odgovorni so tudi tisti urad o vi in organi, k katerim spadajo.
Osebje.
§21. Vsaka pristanska in pomorsko-zdravstvena izpostava ima samo po enega vodi-eevskega stražnika.
Kar se tiče zdraviteijskih dolžnosti, katere bi utegnile biti potrebne, veljajo dotični "krepi §. 18.
ODDELEK V.
0 pomorskih bolnicah.
Uradna delavnost.
§. 22. Pomorske bolnice v pristanski službi praviloma nemajo samostojne uradne dednosti, nego dotične posle naj opravljajo kapitanat, odbor ali agencija, ki je v istem pri-dnišči, kjer bolnica. Samo koder nij nobenega omenjenih organov, a pomorska bohtica je,
morejo in morajo se tej	izročiti v	§. 16 zaznamenane pravice in dolžnosti,	ter	zavod	je
imenovati : „pomorska bolnica in pristanski odbor.“
§. 23 V pomorsko-zdravstveni službi je nalog pomorskih bolnic poglavitno ta, da se zdravstveno	pazi na osebe,	prišedse	iz dežel zaradi kuge sumnih, ter da se po	kontumacijski
čisti blago,	stvari in živali	iz tacih	dežel. Torej se uradna delavnost pomorskih	bolnic	ne
razširja, kakor pri ostalih organih pomorsko-zdravstvene uprave, na kak odkazan kos primorja, nego meji jo sežaj zavoda samega. Poleg tega je bolnicam dolžnost:
a) skrbeti, da se pomorsko-zdravstveni propisi izpolnjujejo povsod, do koder seza zavod, in ob prestopkih razsojati v prvi stopinji ;
b) dajati vse tiste nasvete, ki utegnejo pospeševati koristni razvoj pomorsko-zdravstvenih postav ali poboljšek bolničnega materij al n ega stanja in služabnih naredeb;
c) razmerjati in priračunavati državne pomorsko-zdravstvene pristojbine.
Njih mesta.
H. 24. Na avstrijskem primorji sta dve bolnici: v Trstu in v Milni.
V ti dve bolnici je sumne ladij e vsake vrste — tudi take z obteženo nečistim zdravstvenim listom (patente brntta a g grami (a) — vpuščati, da ondi prebodo kontumacijo ali reservo.
§. 25. Če so kateri pomorski bolnici izročena pristanska opravila (§. 22), tedaj je ona v pristanski službi pokorna kapitanatu, v čegar okraji leži.
V pomorsko-zdravstveni službi sta pomorski bolnici neposredstveno podruženi c. kr. pomorskemu oblastvu.
§. 26. Pomorski bolnici imata naslednje osebje:
enega voditelja (direktorja), enega oficijala,
enega zdravnika, kateri naj bode tudi ranocélec, enega kaplana,
štiri vodičevske stražnike, zadostno število čuvajev, kadar jih je treba, zadostno število snažnfkov (služabnikov za čistilo).
ODDELEK VI.
0 dotiki pristanskih in pomorsko-zdravstvenih zavodov z drugimi oblastvi.
Dotika s političnimi upravnimi organi.
§. 27. V vsem, kar se v pristanski službi tiče potreb pomorskega ladijeplovstva, same vožnje po morji ter pravic in dolžnosti ladijeplovcev, kakorsi tacih, so v §. 6 zaznamenaM uradov! in organi svobodni od dozdanjega vdejstvovanja političnih oblastev ali občin, ker s° glede vsega tega samo pod pomorskim oblastvom.
A s tem se uradno vdejstvovanje, katero vodnikom politične uprave v posameznih kro-novinah pristoji na pristansko-uradne zavode glede v njih opravila spadajočih političnih ah policijskih stvari)" uradnega okoliša, naj ne krati, in torej naj tudi po sedaj velja to načele, da je omenjenim zavodom o vseh služabnih stvareh, katere spadajo mej posle politične uprave, izpolnjevati njih naročila ter dajati jim vsa poročila in razjasnila , katera so v zvezl s politično upravo.
Niti naj ta samostojnost nikakor ne brani ali moti vzajemne pomoči in podpore pri vseh naredbah, katere merijo na korist javne službe.
§. 28. Zaradi neposredstvene podražitve v §. 6 zazna menu nih uradov in organov pod pomorsko oblastvo nemajo politični upravni organi v pomorsko-zdravstveni službi druzega udejstvovanja nego da pomorejo ob tistih slučajih, kadar jih pomorsko oblastvo samo poprosi ali njegovi nižji organi.
A zaradi te uredbe v razmerji pokornosti še nij treba, da bi se v čem premenila dolžnost organov obeh upravnih odredov, nemudoma si podajati vsa lista naznanila, katera je Po njih naravi treba zvedeti obema, ker od političnih oblastev in od pomorsko-zdravstvene uprave zahtevajo kacih naredeb, ter sploh vzajemno postopati o vseh napravah, ki so namenjene v obrambo občnega zdravja, ali ki sicer zahtevajo vza jemne pomoči obeh. in v mejah svojih uradnih pravic drug druzemu biti na podporo.
Dotika znovčnimi oblastvi.
§. 29. Pristanski in pomorsko-zdravstveni posli naj se s colno službo združijo edino ondi, koder obojna opravila, ker jih nij mnogo, more ob enem zvrševati samo eden uradnik ali služabnik. Razsodba, kje se s tem uvetom prihodnjič združitev more zgoditi, in kje je naopako zaradi nove uredbe opravilnih razmerij poprej združeno zdravstveno in eolsko službo zopet razdražiti, daje se ministerstvu za trgovino, katero bode v obeh odnošajih postopalo dogovorno z ministerslvom za finance.
A če se obe službi združita, naj se v zgoraj ustanovljenih razmerah podražitve dotič-Uega organa po vseh odnošajih pristanske in pomorsko-zdravstvene službe nič ne premeni, uiti ne razkropi ustrahovalno vdejstvovanje pomorskega oblastva ali njemu pokornih osrednjih organov.
Vsakakor je tudi ondi, koder se združitev ne dovrši, z ene plati mej pristanskimi in pomorsko-zdravstvenimi oblastvi in z druge mej colnimi oblastvi ohraniti tisto vzajemno podpiranje, katero je potrebno službi na korist.
Poglavje III.
0 pristanskem in pomorsko - zdravstvenem osebji.
ODDELEK I.
0 pristanskem in pomorsko-zdravstvenem osebji sploh.
§. 30. Pristansko in pomorsko-zdravstveno osebje so:
a) pristanski in pomorsko-zdravstveni uradniki ;
h)	korabniki, vodičevski stražniki in vodiči :
c) uradni služabniki ;
d) zdravstveni čuvaji in bolnični snažmki, kadar jih je treba.
Stopinja službe in plače.
§. 31. Častna stopinja in plača vsega stanovitnega pristanskega in pomorsko-zdrav-8tvenega osebja se posebe ustanovita.
(8loventMb.)	2?
Narečenje, nasveti o podelitvi službe i.t.d.
H. 32. Pomorskemu oblastvu je v službo postavljati prisfanske in pomorsko-zdrav-stvene uradnike, korabmke, vodicevske stražnike, vodice in uradne služabnike, samo postavljanje pristanskih in pomorsko-zdravstvenih kapitanov in bolniških voditeljev ter vseh drugih služabnikov, katerih plača preseza 1.000 gld., pri bran j uje se ministerstvu za trgovino. Ista mejna črta velja o pravici, koga prestaviti ali mu za nekaj časa odvzeti službo, o penzijoni-ranji ali odstavljanji osebja, pri čemer se vendar pomorskemu oblastvu ne krati, da ob slučajih, hipoma nujnih, tudi omenjenim načelnikom in uradnikom z višjo plačo začasno ukrene prestavljanje v službi ali odstavljanje od nje.
Vse nasvete o podelitvi službe v pristanskem in pomorsko-zdravstvenem odredu je podajati pomorskemu oblastvu, katero jih ob primernih slučajih položi' pred ministerstvo za trgovino.
O dajanji samih nasvetov veljajo naslednja pravila :
a)	nasveti o nižjih uradnikih sč zdraviteljskim osebjem vred. ter tudi o korabnikih, vodi-čevskih stražnikih, vodičih in uradnih služabnikih teko od načelnika tistega zavoda, ki vanj	spada služba, katero je oddati. Kadar taki nasvetje teko iz odborov,	tedaj jih do-
tični	kapitanat dalje odpravi na c. kr. pomorsko oblastvo;
h)	nasvete o odbornikih podaje kapitanat, pod katerim je služba;
c)	nasvete o kapitanatskih in bolniških načelnikih podaje samo c. kr. pomorsko oblastvo.
Kar se tiče narečenja in druzega ustrahovalnega postopanja z bolniškimi kaplani, naj pomorsko oblastvo bode z dotičnimi škofjimi ordinarijati, a kar se tiče tega postopanja z uradniki	in služabniki pri pristanskih in pomorsko-zdravstvenih zavodih, združenih	s colni-
jami,	naj	bode s pristojnimi deželnimi finančnimi oblastvi v dogovoru, in o	tacih	službah
organi, pomorskemu oblastvu podružni, ne dajo nobenih nasvetov.
§. 33. Čuvaje in snažnfke, kadar so potrebni, nareka in odstavlja kapitanat, odbor ali bolniško voditeljstvo, kamor spadajo. Vsa taka narečenja in odstavljanja se naznanjajo samo v rokovnih poročilih višjemu oblastvu, do katerega je tudi obračati pritožbe odstavljenih začasnih služabnikov.
V službo nij jemati več začasnih čuvajev in snažmkov nego kolikor jih je navadnemu obsežku kontumacijske službe res treba.
Preskušnje.
§. 34. Vsak, kdor hoče dobiti službo v pristanskem in pomorsko-zdravstvenem odredu, ako li prosi službe pravega uradnika ali vodičevskega stražnika ali začasnega čuvaja, naj se po odločilih, ukrenenih vslužabnem navodilu, iz pristanskih in primorsko-zdravstvenih propisov uda preskušnji, katera je ozirni važnost službe primerna.
Posebne služabne dolžnosti.
§. 33. Vsi stanovitni uradniki in služabniki pristanske in pomorsko-zdravstvene uprave imajo dolžnost po noči in po dnevi biti pripravljeni v službo, ako bi je bilo treba, zaradi česar naj, če se jim najdejo stanišča, res v njih bivajo, a če za stanišče dobivajo odméno (odškodnino), naj gredo stanovat, kar se more najbliže zavoda.
Koder koli razmere dovoljujejo, skrbeti je, ter posebno kadar se zidajo nova pristan-ska in pomorsko-zdravstvena poslopja, storiti ustrezno materijalno naredbo, da bode pri vsacem kapitanatu moči primerno število pristanskih vodičev, a povsod vodičevske stražnike ali konci (vsaj) enega izmej njih nastaniti v uradnem poslopji samem, da niti po noči ne bode brez primernega nadzora in pomoči, kjer bi je bilo treba.
Nikdo v službo vzetih ne sme, ako mu načelnik ali oziroma višje oblastvo posebno ne dovoli, geniti se z mesta svoje službe, in v službi se je vselej tako vrstiti, kakor po polnem ustreza ljudem, ki se vozijo po morji.
Bolniške zdravnike veže dolžnost, če nastane silna potreba, ter posebno kadar se je kuge res bati, da stanujejo v zavodu, ako bi jim tudi stanišče ne bilo po sistemi odkazano, enako je zdravnikom in ranocelcem, kadar je v dejanjsko pomoč kontumacistu neogibno treba, dotikati se bolnika.
Odgovornost.
§. 36. Pri kapitanatih je načelnik o pristanskih in pomorsko-zdravstvenih opravilih enakomerno ter nerazdelno odgovoren. Držeč se tega propisa načelnik sme druge podruž-ne uradnike (pristave in oficijale), kakor služabna potreba nanaša, rabiti zdaj v tem zdaj v dnem opravilnem odredu.
Ista nerazdelna odgovornost veže tudi načelnike pristanskih in pomorsko-zdravstvenih odborov.
O pobiranji ter oddajanji pristanskih in pomorsko-zdravstvenih pristojbin so odgovorne tiste osebe, katerim je to po navodilih izročeno.
Zalogi (kavcije).
§. 37. Vsi pristanski in pomorsko-zdravstveni uradniki, kateri imajo opravka pri pobiranji in zaračunavanji državnih taks, treba da podadé zalog, katerega naj bode toliko, kolikor ima uradnik letne plače. Samo tistim odborom, agencijam in izpostavam, katerih »oveni posli so tako mali, da ne dosezajo plače enega leta, more ministerstvo za trgovino Zalog postaviti na vsoto okolo polletnih dohodkov, izračunjenih po triletnem popréeniku, a »ikdar ne izpod 50 gld.
Ce se agencija združi s kako coinijo, naj v čolni službi pogojeni zalog velja tudi v obrambo pristanskih in pomorsko-zdravstvenih dohodkov, za katere nij plačevati posebnega zaloga.
Bolniškim voditeljem in oficijalom je, če državnih novcev niti ne pobirajo, v obrambo državne blagajnice za pravično izmero davščin ter v poroštvo gospodarjem blaga zastaviti toliko zaloga, kolikor imajo letne plače.
Prestavljanj e.
H. 38. Pristanski in pomorsko-zdravstveni uradniki, korabmki, vodičevski stražniki, vodiči in uradni služabniki se z mesta na mesto morejo prestaviti, ne samo kadar oni prosijo, nego tudi kadar zahtevajo služabni oziri.
Kazensko postopanje.
§. 39. Vsak pristanski in pomorsko-zdravstveni uradnik, korabnik, vodičevsk stražnik, vodič ali uradni služabnik se more in mora, ako nij zapadel kazenskemu zakonu, o utrjenem 8»mu, da službo opušča, daje podkupen ali nezvest, mahoma kam drugom prestaviti, — a »o se mu te vrste pregreški dokažejo, iz službe ga je deti precej in za vselej.
Ta propis je treba povedati vsacemu na novo v službo vzetemu, že predno priseže.
Začasne čuvaje in snažuike, o katerih povzdanosti (zanesljivosti) je za trdno dvomiti» treba brez okoliša odpraviti.
ODDELEK II.
0 pristanskih in pomorsko zdravstvenlh uradnikih.
Pra vice.
§. 40. Pristanski in pomorsko-zdravstveni uradniki so c. kr. uradniki, in uživajo take pravice, kakoršne ti, ter se zavezujejo, kakor ti, s služabno prisego, na tanko in vestno izpolnjevati svoje uradne dolžnosti. Vsi morejo dobiti pokojnino (penzijo).
Posebne potrebnosti k službi.
§.41. Kadar se koli pristanski in pomorsko-zdravstveni uradniki jemljo v službo ali povzdigajo na višjo stopinjo, treba je gledati stroge nravnosti in poštenosti, znanja jezikov, korenite vednosti vseh postav in propisov, ki tem upravnim odredom dajo pravila, ter dejanske izkušenosti.
Pristanske kapitane in pristanske poročnike (lajtnante) je iz stanu pomorske službe jemati, posebno izmej preskušenih in vrlih ladijnih kapitanov, ter o siceršnih enačili razmerah najprvo častnike c. kr. vojnega pomorstva in trgovinske kapitane, kateri so dobili častno zastavo.
Uniforma.
§. 42. Vsi pristanski in pomorsko-zdravstveni uradniki nosijo uniformo, propisano pomorskej rabi, sč znamenji, odločenimi posameznim dninskim razredom.
ODDELEK III.
0 korabnikih, vodičevskih stražnikih, vodičih in uradnih služabnikih.
Pravice.
§. 43. Korabmki, vodicevski stražniki, vodiči in uradni služabniki v sistemiziranih službah pri kapitanatih, odborih, agencijah in izpostavah, ki se vsi jemljo v službo spravim' dekreti in s prisego, morejo dobiti pokojnino.
Posebne potrebnosti k službi.
§. 44. V korahmkc, vodičevske stražnike in vodiče se morejo izbrati samo taki ljudje, kateri so uže dalje časa služili na domačih ladijah in pokazali, da so po polnem rabni >" povzdani, ter da znajo laški, in kjer je navaden še kak jezik, tudi ta deželni jezik. Laški citati in pisati je korabnikom neogibno treba, a od vodičev je tega samo zelo želeti.
Vodičevskem stražnikom se je tudi udati preskušnji, omenjeni v §. 34.
Bivšim pomorščakom c. k. vojnega pomorstva in takim ljudem, ki znajo tudi kak tuj jezik, bodi ob sicer enačili razmerah prednost pred drugimi prošniki.
Montur a.
§. 45. Za monturo vsega nižjega služabnega osebja, razen uradnih služabnikov, ki nosijo navadno služabno livrejo, izbrati je primerno pomorsko obleko. V odločbo korabmških stopinj je postaviti primerna znamenja.
Montura se v naturi daje po obrokih, kakoršne ministerstvo za trgovino odloči vsacemu kosu posebe.
ODDELEK IV.
0 začasnih zdravstvenih stražnikih in bôlniônih snainikih.
Kako se jem lj d v službo.
§. 46. Začasni zdravstveni stražniki za vsako posebe prisezajo, kolikorkrat vstopijo. Ob sprejetji dobodo od kapitanata, odbora, agencije ali bolničnega voditeljstva, kamor spadajo, dekret, kateri jim vendar ne daje pravice do trdne postavitve v službo niti do pokojnine ali provizije; samo tedaj bi utegnili dobiti provizijo, ako bi sami bili posebno zalogo ustanovili (iz odstotkov svoje mezde, ki jih notri puščajo), ali bi jo naredili v prihodnje.
Isto velja tudi bolničnim snažmkom, kateri se sicer v službo jemljo brez dekreta ter se edino vpišejo v služabni imenik.
V tem oddelku imenovani ljudje ne dobivajo nobene trdno ustanovljene plače ali mezde od države, nego prejemajo samo od tistih dmj, kar v resnici služijo, ter od tistih ljudij, katerim so na korist delali.
Posebne potrebnosti k'sprejetju.
§. 47. Kadar se sprejemajo bolnični snažniki, treba, ako so sicer sposobni, ozirati se posebno na doslužene vojake. Najsposobnejši snažniki, znajoči laški citati in pisati, ter vsa-kako zmožni deželnega jezika in pristojno vešči propisov svoje službe, nareko se v začasne zdravstvene snažmke po bolnicah, kolikorkrat je njih število res treba pomnožiti.
Kapitanati, odbori in agencije svoje začasne stražnike izbero izmej takih ljudij, katerih nravnost in poštenost je dokazana, in katerim svedoči preskušnja (§. 34), da so sicer sposobni za to službo.
Znam en j a v službi.
§. 48. Začasni stražniki in snažniki nosijo, kadar so v kontumaciji, za znamenje po-marančno-rumeno pasico (šerpo) , a kadar so za nadzorne čuvaje v svobodnem občenji, na pokrivalu pisme S (Sanità) iz rumene rude.
Poglavje IV.
0 troskih za pristansko in pomorsko-zdravstveno službo ter o dotičnik pristojbinah.
ODDELEK I.
0 troskih državne blagajnice ter njih zalaganji z državnimi pristojbinami in taksami.
Troski katere plačuje državna b 1 a g a j n i c a.
§. 49. Troske za pristansko službo, zlasti po glavnih pristaniščih avstrijskega primorja, kolikor se tičejo narejanja in vzdržavanja zavodov, poslopij in stvarij, ki so materi-jalna potrebščina služeča v obrambo in pospešilo pomorskega ladijeplovstva, posebno po važnejših pristaniščih avstrijskega primorja, — ter tudi troške za pomorsko-zdravstveno upravo, kolikor se tičejo narejanja in vzdržavanja poslopij, ali naredeb o preizrednih dogodkih splošne važnosti — naposled troške za plače in druge osebne prejemščine vseh stanovitno postavljenih pristanskih in pomorsko-zdravstvenih služabnikov, plačuje državna blagaj-nica. Ali bode kaj in po čem bode po pristaniščih nižje važnosti občinam ali najbližjim udeležencem , ako bi hoteli imeti pristanska poslopja, prikladati k dotičnim troškom, to mini-sterstvo za trgovino odloči za vsako posebe, oziraje se na večjo ali manjšo potrebnost ter na bolj ali menj splošno korist poslopja.
Bečvarin a.
§. 50. Da se troski (§. 49) nakladajo konci nekoliko, naj pomorsko ladijeplovstvo, kateremu so dni zavodi poglavitno na korist, pripomaga z bečvarino, katero je plačevati po avstrijskega primorja vseh pristaniščih, odprtih trgovini.
Državne pomorsko-zdra vst ven e pristojbine.
§.51. Z istega namena in uzroka se pomorski vožnji nakladajo državne pomorsko-zdravstvene pristojbine, katere se cepijo :
a) v pristojbino od vseh ladij, v svobodnem občenji ali pod kontumacijo odpluvših od
avstrijskega primorja, in
b) v pristojbino od vseh ladij s tovori (blagom, novci i.t.d.), pod kontumacijo ali reserve
v avstrijska pristanišča dopluvših.
Tarifa.
§. 52. O bečvarmah in o pomorsko-zdravstvenih pristojbinah velja postava od 25. februarja 1865 ter z njo zvezani ukaz bivšega c. kr. pomorskega ministerstva od istega dneva (Drž. zak. št. 13 in 15)
Takse od zastavskih patentov, pomorskih potnih listov in dopustni6
pomorske vožnje.
§. 53. Kar se tiče taks od zastavskih patentov, pomorskih potnih listov in dopustni6 pomorske vožnje, ostane, dokler se njih primerna zvišava s posebno postavo ne dene v red, veljaven dozdanji propis glede vsote in dobe, ob kateri jih jo plačevati.
Pristojbine od vodičev, preluk in vodotokov.
§. 54. V Trstu v obrambo vodičevskega zavoda in v druge namere odločene pristojbin6 0ld vodičev, preluk in vodotokov ostanejo za zdaj nepremenjenc, a po okoljnostih in s privf' itvijo ministerstva za trgovino se morejo tudi predrugačiti.
Zalaganje nedostatka.
H. 55. Kolikor nedostane (zmanjka) v zalogo troskov za pristansko in pomorsko-zdravstveno upravo, to se vzame iz državne blagajnice, v katero gredo tudi prebitki, ki so morebiti ob posameznih dobah ali po posameznih krajih.
Pristojbine za pomorski zavod.
•§. 36. Naklad 12% k bečvarmi, katero je v Trstu od vseh domačih in tujih ladij plačevati na korist pomorske podporne zaloge, ostane tudi po sedaj, dokler se kako drugače ne ukrene.
Pobiranje, zaračunavanje in oddajanje.
§. 57. O pobiranji, zaračunavanji, oddajanji in prigledu v tem oddelku zaznamenanih pristojbin veljajo propisi, dani v dotičnih navodilih.
ODDELEK II. 0 pomorsko-kontumacijskih pristojbinah.
Pristojbine, katere še ostanejo.
§. 58. Razen pristojbin, naštetih v gornjem oddelku I, je udeležencem samim nepo-sredstveno plačevati troške dnevne mezde začasnih stražnikov in snažnikov, odkazanih Ulijam, pod kontumacijo pripluvšim ter osebam in blagu i.t.d., potem pristojbine vodicevskim shažnikom od nadzora zdravstveno-uradnih operacij in občenja po kontumacijskih zavodih. âsljc troške za zdraviteljsko pomoč in za bolniške strežnike mej kvaranteno.
Tarifa.
§. 59. O vseh v poprešnjem paragrafu omenjenih pristojbinah, katere se dadé objeti splošnim imenom „pomorsko-kontumacijskih pristojbin“, velja zdanja tarifa od 21. septembra ^66 o pomorsko-kontumacijskih pristojbinah začasnim stražnikom, snažmkom, zdrav-^koin in bolniškim strežnikom.
ODDELEK III. 0 pristojbinah sploh.
Razglas in izpolnjevanje tarif.
H. 60. Razen pristojbin, v gornjih oddelkih postavno odločenih, o katerih je tarife, a $e pot zapre vsacemu preobtežilu udeležencev, po vseh pristanskih in pomorsko-zdrav-s*yenih zavodih nabiti na mestu, slehernemu človeku očitnem, in jih tudi drugače, kar se r'ajveč more, obče razznaniti, ne sme pristansko in pomorsko-zdravstveno osebje v nobenem govoru ali imeni nobenega plačila ali nagrade jemati pod kaznijo, da se mahoma odpravi
* službe.
Tudi je vse davščine, katere je treba po tarifah plačevati, r uradnem poslopji samem ^•rati, in udeležencem naj urad pravilno daje plačilnice (pobotnice), torej brez take plašče ter zunaj urada nikdo nij dolžan plačati pristojbine, ako bi tudi bila postavna.
Razkazi' lo
tistih mest, koder so po avstrijsko-ilirskem in dalmatinskem primorji postavljeni pri-stanski in pomorsko-zdravstveni organi.
a) Ozémljije avstrijsko-ilirskega primorja.				
L	n.	ra.	IV.	V.
Prlslanskl kapllanatl	Odbori	Agencije	Izpostave (ekspoziture)	Pomorske bolnice
Trst	Koper, Piran	Divin, Tržič, Orad, Portobuso	Skedenj, Mile, Izla, Portorose	Pri svetem Jarneji pri Milah
Rovinj	Umag, Potočni Dvor, Poreč		Novi grad, Orsar, Leme	
Pulj	Volovsko		Fazan, Medolin, Kovnica, Traghetto, Porto rabaz, Plomin, Mosčenice, Ika	
Lošinj mali	Cres, Krk		Farezina, Ustrine, Osor, Omišelj, Malin-ska, Klimno, Vrbnik, Baška, Punet, Unje, Sušak, Lošinj veliki, Cigale, S. Pietro dei Nembi	
b) Ozémljije dalmatinskega primorja.				
Zader	Šibenik	Novalja, Pag, Silba, Mulat, Nin, Novi grad, Obrovac, Sali, Biograd (morski), Tisno, Vodice, Zlarin, Rogoznica	Rab, Olib, Sv. Nikola, Primošten, Zapuntello	
Splet	Trouir, Supetar na krači, Vis, Hvar, Stari grad, Makar-ska	Lusič, Solta, Sv. Ivan na krači, Postir, Pu-čišče, Sv. Martin na krači, Bol. Milna, Bo-boviščo(Baborovišče), Gelsa, Sudjuradj, Drvcnik, Opuzen	Olivotto, Komiža, Omiš	
Dobrovnik	Korčula, Gruž	Luka, Lastovo, Rosario (Kučiščc), Trap-pano, Trstenik, Mlet, Šipan, Slano	Brna, 8ton, Koločep, Captat	
milna	Budva			Milna, združena s pristan-skim kapitanatoni