VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 74 INFORMACIJE »USTVARJANJE SVETA, V KATEREM ŽELIMO ŽIVETI« POROČILO O 10. EVROPSKI KONFERENCI O POZITIVNI PSIHOLOGIJI Dr. Polona Gradišek Univ erz a v Ljubljani, Pedagošk a f akult eta I slandija, »dežela ledu in ognja«, je bila poleti 2022 gostiteljica težko pričakovane evropske konference o pozitivni psihologiji, ki je bila v Reykjaviku načrtovana že leta 2020, a jo je preprečila pandemija covida-19. Slogan konference, »Ustvarjanje sve- ta, v katerem želimo živeti«, sovpada s t. i. tretjim valom v pozitivni psi- hologiji, za katerega je značilno, da se pozornost pozitivnih psihologov obrača od posameznika k družbi in naši skupni odgovornosti ne le za po- sameznikovo, temveč tudi družbeno dobrobit, še posebej v sedanjih časih, zaznamovanih s številnimi družbeni- mi in okoljskimi izzivi. Konferenca je potekala od 29. junija do 2. julija 2022 v spektakularni mo- derni konferenčni dvorani Harpa (v prevodu harfa) v Reykjaviku, v katere steklih se lesketa morje in obiskoval- ca navdušuje s prekrasnimi preliva- jočimi se barvami. Konferenca je bila namenjena izmenjavi najnovejših raziskovalnih in aplikativnih ugoto- vitev s področja pozitivne psihologi- je. Osrednja tema konference je bila t. i. pozitivna družba in njeno glavno vodilo je bilo vprašanje, kako lahko apliciramo znanost pozitivne psiho- logije v smeri ustvarjanja boljšega sveta. Konferenca je bila organizirana zaporedno s skandinavsko konferen- co javnega zdravja, da bi opozorili na pomembnost pozitivnopsiholoških vidikov v sistemu javnega zdravja. Pred uradnim začetkom konference so potekale različne t. i. predkonfe- renčne delavnice o različnih pozitiv- nopsiholoških vsebinah, kot so npr. pozitivno psihološko svetovanje v delovnih organizacijah, spodbujanje močnih področij na delovnem mestu, vzgoja in izobraževanje, čuječnost, zanos, motivacija, umetnosti in ustvarjalnost v coachingu, smisel živ- ljenja, pozitivni medosebni odnosi. Z uradno otvoritveno slovesnostjo, namenjeno pozdravu udeležencev in pregledu stanja na področju po- zitivne psihologije v Evropi, pa se je konferenca tudi uradno začela. Prvo plenarno predavanje je bilo namenjeno udeležencem obeh ko- nferenc, pozitivnopsihološke in jav- nozdravstvene, zbrane je nagovorila Dóra Guðrún Guðmundsdóttir, ta- kratna predsednica Evropske zveze za pozitivno psihologijo, sicer pa direktorica islandskega direktorata za javno zdravje. Razmišljala je o javnem zdravju v trajnostnem svetu in odpirala vprašanja o tem, kako lahko živimo dobro kljub številnim izzivom, ki smo jim priča, ter kako lahko prispevamo k ustvarjanju sveta, kakršnega želimo – kot posa- mezniki, člani družin, člani skupnosti in državljani. S podobno temo je nadaljevala Felicia Huppert, avstral- ska psihologinja, ki predava po vsem svetu. Izpostavila je pomembnost razumevanja koncepta dobrobiti/ blagostanja v različnih kontekstih – od ravni dobrobiti posameznika, medosebne dobrobiti, skupnostne in družbene dobrobiti do dobrobiti planeta. Poudarila je prehod iz pog- »Creating a World We Want to Live in« Report on 10th European Conference on Positive Psychology leda »jaz« (Kaj je zame dobro v tem trenutku in v prihodnosti?) v pogled »mi« (Kaj je dobro za nas v tem tre- nutku in v prihodnosti za nadaljnje generacije?). Sklenila je s petimi psihološkimi načeli za trajnostno dobrobit: občutek povezanosti z dru- gimi, občutek avtonomnosti, občutek kompetentnosti, opažanje dobrega in občutek smisla. Pomen zavedanja naših vplivov na prihodnje generacije je na zanimiv način predstavil tudi naslednji plenarni govorec, islandski pisatelj Andri Snær Magnason, ki je postavil vprašanje: »Kdaj bo še živ nekdo, ki ga boš imel rad?« John F. Helliwel, kanadski ekonomist in urednik poročila o sreči po svetu, ki ga izdaja Organizacija združenih narodov, je v naslednjem predavanju predstavil stanje kazalnikov sreče in zdravja med epidemijo in dve leti po njej, ob predavanju pa se mu je izpol- nila dolgoletna želja, zapeti na odru koncertne dvorane skupaj z operno pevko. Naslednji dan je plenarna go- vorka Sue Roffey, avstralska profeso- rica pedagoške psihologije, govorila o oblikovanju pozitivne šolske kulture v šolah in poudarila, da so, kadar je dobrobit v šolah glavna skrb vseh udeleženih, prisotni boljše duševno zdravje in rezilientnost, večji obču- tek pripadnosti, več prosocialnega vedenja, več zadovoljstva učiteljev ter večja zavzetost in učni uspeh učencev. Predstavila je model ASPI- RE, ki obsega šest načel, ki sestavljajo pozitivno šolsko kulturo: spodbuda k delovanju, varnost, pozitivnost, 75 | 2023 | št. 1–2 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE INFORMACIJE inkluzija, spoštovanje in enakost. Ri- chard J. Davidson, priznani in večkrat nagrajeni ameriški profesor psiholo- gije in psihiatrije, je predstavil »štiri stebre zdravega uma« in spretnosti, s katerimi jih lahko razvijamo: zave- danje (čuječnost, pozornost, samo- zavedanje), povezanost (prijaznost, sočutje), vpogled (samospraševanje, znanje o samem sebi) in namen (iska- nje smisla in namena, spraševanje o vrednotah). Zadnji dan konference je Michael Steger, vodilni raziskovalec življenjskega smisla iz Kolorada, pre- daval o pomembnosti iskanja smisla pri delu, Richard M. Ryan, avstralski raziskovalec, soavtor svetovno zna- ne teorije samodoločenosti, pa je predstavil novejše raziskovalne ugo- tovitve o teoriji samodoločenosti v povezavi s pozitivno psihologijo. Konference se je udeležilo približno 800 udeležencev z vsega sveta, zato je bilo tudi vzporednih sekcij, na ka- terih so udeleženci predstavljali svoje prispevke, zelo veliko. Če omenim le nekatere od nosilnih tem vzporednih sekcij, v okviru katerih so se zvrstile številne predstavitve: ekonomska dobrobit, pozitivnopsihološke inter- vencije, merjenje pozitivnopsiholo- ških konstruktov, pozitivna vzgoja in izobraževanje, preučevanje vrlin, dobrobit v času pandemije in okreva- nja po pandemiji, pozitivna psiholo- gija in terapevtski pristopi, dobrobit na delovnem mestu, umetnost in obrt v pozitivni psihologiji, čuječnost idr. Leta 2021 sta umrla dva svetovno priznana psihologa, utemeljitelja pozitivne psihologije, Ed Diener in Mihaly Cziksentmihalyi, zato so na konferenci v njun spomin namenili dve posebni srečanji. Vodenje Evrop- ske zveze za pozitivno psihologijo (angl. European Network for Positive Psychology – ENPP) je organizatorka konference, Dóra Guðrún Guðmu- ndsdóttir, predala svoji naslednici, psihologinji Marti Bassi iz Italije. Nova predsednica je predstavila vizi- jo delovanja zveze v naslednjih dveh letih, vodstvo zveze ter predstavnike držav; predstavnica Slovenije v ENPP sem Polona Gradišek. Konferenca je bila navdihujoča in v zraku je bilo vse dni moč čutiti pozitivno vzdušje. Tudi aktivni od- mori med predavanji so pozitivno prispevali k dvigu razpoloženja ude- ležencev, saj so bili popestreni s krat- kimi vajami meditacije, čuječnosti, s petjem in smehom, sproščujoča je bila tudi večerna zabava s plesom večer pred zaključkom konference. Iz Slovenije smo se konference udeleži- le tri udeleženke, poleg mene še dr. Alenka Polak s Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani in dr. Ana Kozina s Pedagoškega inštituta. Islandija nas je seveda navdušila tudi s svojo prekrasno slikovito naravo, gejzirji, toplicami, pa čeprav smo bile sredi poletja v zimskih jaknah. Poletno islandsko sonce, ki se bojda po navadi pokaže le nekaj dni v vsem poletju, nam je bilo naklonjeno; deležne smo ga bile dva cela dneva in pol. Sonce je zašlo točno ob polnoči in že takoj zatem začelo vzhajati novemu dnevu naproti, saj poleti na Islandiji ponoči ni prave teme. Konferenca nam je potrdila po- membnost spoznanj pozitivne psi- hologije v vsakdanjem življenju po- sameznika in v družbi. Nam, ki svoje poslanstvo udejanjamo na področju vzgoje in izobraževanja, pa je po- nudila številne nove strokovne in znanstvene usmeritve za prenos teh spoznanj v izobraževanje pedagoških delavcev in pedagoško delo v praksi.  Prizorišče konference v Reykjaviku - kongresni center Harpa (Foto: A. Polak)  Utrinek z otvoritvene slovesnosti konference (ECPP - European Conference on Positive Psychology; NCHP - Nordic Public Health Conference) (Foto: A. Polak)  Spomenik Solfár (»Sončni popotnik«) ob sončnem zahodu v Reykjaviku (Foto: P . Gradišek)