1 štev.
V Ljubljani, t 8. embra 179.
Letnik VII
Inseratl ne sprejemajo in velii
tristopnu vrsta:
3 kr., če se tiska lkrat,
19	0
ll u «I II - II
11 II II II ^ „
Pri večkratnem tiskanji ne «ena primerno zmanjša.
R ok o pi si
se ne vračajo, nefrankovana
pisma se ne sprejemajo. N iroonino prejema opravniStvo
(aduinist,racija) in ekspedicija na Dunajski cesti št. 15 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji.
Po pošti	prejemar velja :
Za celo leto	. . 10 gl. — kr. r.a poileta
na četrt ieta	.
*»o ^mpp
PolitiCBH list u ¡lomul narod.
V administraciji velja:
Za celo leto . , 8 gl. 40 kr J «a poi ieta . 4 ,, 20 „ -za četrt ieta	2 „ 10 „
V Ljubljani na linm pošiijan velja 60 kr. več ua leto.
Vredništvo je v Kožnih ulicah «ev. 25.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soooto.
Kaj bo sedaj?
Z Dunaja 5. novembra.
Ilazni listi bo poročali, da bode grof Taaffe po končani adresni obravnavi ministerstvo do polnil. To se je zdelo vsem tem verjetnejši, ker ni pričakovati, da bi botla večina državnega zbora nepogojno streči sedanji vladi, ne da bi imela zadostno poroštvo, da se bodo opravičene želje raznih dežel in kronovin res tudi spolnile. Najboljše poroštvo zato se vsem poslancem dozdeva dopolnitev ministerstva z osebami, ki bi bile večini državnega zbora po volji. Pa grof Taaffe je to dopolnitev menda zopet odložil na nedoločen čas; današnji listi vsaj tako poročajo. Naznanila tirolsk h iistov, da postane grof Hohenwart minister no-tranjh zadev, Helfert pa minister uka in bogočastja. se tedaj ne potrdijo.
Grof Taaffe je v adresni obravnavi rekel, da je stanje avstrijske vlade silno težavno. To mu vsakdo lahko verjame, kdor pomisli, da se mora ministerstvo ozirati na želje narodov, ki zahtevajo sprave in porazumljenja, ob enem pa vstrezati dvema zbornicama, kterih večini ste si v svojih nazorih in celo v svojih načelih ravno nasprotni. Toda vedno odlašanje in obo-tavljenje bode ministerstvo težko krepčalo, ampak ga spravilo še v veče zadrege. Mnogo poslancev namreč, ki so vajeni po vsej moči vladi streči, in bi to tudi zdaj radi storili, še ne ve, je li sedanja večina ministerstvu po volji ali ne, in že komaj pričakujejo trenutka, ko bi se to pokazalo , da bi za trdno vedeli, kako in kaj. To bi se bilo pri sostavi mini Bterstva najočitneje razodelo, zato so vsi željno
pričakovali novih ministrov. Tudi večina mora že skoraj vedeti, pri čem da je, in kaj grof Tanffe prav za prav namerava. Nikakor je ni volja, da bi težko stanje vlade pomnožila, a tudi ona je v enako hudem položaju, ker mora biti v vedni skrbi, da bi vsled omahljivosti gori omenjenih poslancev, ali če bi več njenih udov od kakšne seje izostalo, ne prišla v manjšino. Res smo videli, da je bilo treba pri nekterih odborih vnovič voliti, ker nasvetovam kandidati niso dobili absolutne večine, pri nekterih pa so bili izvoljeni komaj z enim ali tremi glBsovi večine. To je silno siten položaj, ki ga nihče ne more dolgo prenašati.
To samo na sebi neugodno stanje sedanjega ministerstva dve reči še posebno pospešujete, namreč tukajšnje časn karstvo in pa vladni denarni predlogi. Da uemško-liberalni listi po vsej moči mahajo po sedanji večini državnega zbora in ministerstvu hude levite berejo, toni nič čudnega; oni so v službi vstavoverne stranke in se za svoje pokrovitelje z vso silo potegujejo. Jako čudno pa se je vsem zdelo, da so v ta rog trobili tudi listi, kteri od vladne podpore žive in so pod oblastjo vladnega tiskov nega vrada (PressbureauJ, kar je pri mnogih zbudilo misel, kakor da bi bila s takim ravnanjem zadovoljna. Zadnje dni se je v tem oziru sicer nekoliko predrugačilo in omenjeni listi so nekoliko vmolknili, vendar pa bode morala vlada še krepkeje na noge stopiti, če neče, da jo bodo njem lastni organi pokopali, kar se je že večkrat zgodilo, časnikarstvo je silna moč, ki je ne sme nobena vlada prezirati, ki hoče dandanes kaj doseči. Nasprotniki imajo skoraj vse veljavuejše časnike v svoji
službi, zato je treba vsaj tiste njim nasproti postaviti, do kterih ima vlada vsaj še nekoliko moč1.
Druga reč, ki stanje vlade in večine državnega zbora silno potežuje, so predlogi denarnega ministra. Ti predlogi so večini ravno tako neprijetni kakor manjšini in bodo v tej obliki težko težko v zbornici zadobili večmo. Pa mnoge je že to hudo zbegalo, da so bili ti predlogi sploh nasvetovani, in natolcevanje vstavovernih listov, da bi utegnila večina tem predlogom pritrditi, pri ljudeh, ki sami nič ne mislijo, zadostuje, da sedanji večini državnega zbora nič ne zaupajo, in da le od vstavovercev pričakujejo sreče in blagostanja.
Ta negotovost ne more več dolgo trpeti, in če je res, kar današnji listi trdijo, da bodo ti predlogi prvi prišli pred državni zbor, potem se bode morala vlada odločiti na eno ali na drugo stran, in to odločitev pokazati z dopolnitvijo ministerstva, če ne bode vsled obravnav o denarnih predlogih morebiti celo primorana odstopiti in krmilo prepustiti drugim možem. Mnogi to trdijo, vendar pa to ni prav verjetno m sicer zavoljo tega ne, ker ti predlogi niso nasvetovani od ministra, ki bi bil s sedanjo vlado solidaren ali zvezan, ampak od prvega denarnega vradnika, ki se bode moral s svojimi načrti zopet umakniti, ko pride drug denaren minister z drugačnimi nazori.
Pri cem smo?
Upali smo v prevrat v notrajni politiki po toliko jasnem prevratu v mnenju volilcev, kakor se je pokazalo pri volitvah v državni zbor;
Kako sem se jaz likal.
Črtice za poduk in kratek čas.
XXVIII.
Moj inštruktor — Bog mu daj dobro, ker je že v Olimpu —je bil že tačas le „Matevž", pod tem imenom je bil tudi pozneje, ko se je k pošti podal, vsaj po Ljubljani bolje znan, ko po svojem priimku. Bil je neprimerno velik, tako da je nek porednež, ki še zdaj živi, rekel o njem, „da zvezdice prižiga". Pa je bil prav dober mož, tudi dober inštruktor, ki je imel le to slabo lastnost, da je rad kteremu izmed nas v lase segal, kar je bilo tem iajše, ker mu zato ui bilo treba vstati, ampak je kar čez mizo segel, pa je imel v rokah kako glavo. Z naše šole nas je imel pet ali prav za prav le štiri, jaz sem bil pa za nameček, toraj ue-kak davek, ki ga je plačeval gospodu katehetu za one štiri , ktere mu je bil on dal. Vsak mesec je prejel 8 gld. od onih, od mene pa nakaznico na plačo na onem svetu, pa me je vendar rad imel in njegova roka se ni posebno velikokrat zapletla v moje lase. Največ je trpel eden , ki zdaj kot fijakar konje po zemlji goni. — Ko sem mu ob koncu leta prinesel
spr čalo pokazat in zahvalil se mu, se je na-muzal in mrmral:
„No, je že dobro, da bi le oni štirje tako imeli I Se pa še drugo leto oglasi, če ne boš druzega dobil."
Dober mož je bil, ko sva bila že oba s šol, sva postala prijatla in večkrat je rekel, da sem bil kot njegov učenec „zelo poreden". Pozneje ga je pobrala jetika, a jaz sem za pogrebom gredoč spominjal se še tistih dni, ko nas je okrog mize sedeče „meštral" z lepo in ostro. Bodi mu žemljica lehka! Jaz sem ga pokropil s čutjem hvaležnosti.
S črtico o mojem inštruktorji sem ušel sam sebi naprej, treba, da se vrnem k šoli in mojim kuhinjam. Najprvo h kuhinjam, ker je dijaku najprvi želodec, potem še le šola in knjige.
Tri dni sem imel hrano v semenišči. Tu sem se kmaiu privadil, ker je bilo vse bolj po .'••amostanski in sem se z drugimi vred tudi lahko najedel; razen tega ni bilo takih žensk, kterim bi bilo treba reči „ki'iss die Hand, Gnädige," marveč mi smo jedli vsi skup, vsak je imel enake pravice do sklede, nobeden se ni sramoval druzega.
Vse drugače po drugih hišah, o čemer sem prvi primerljaj že popisal. Naj bo toraj naslikano, kako sem kosil še v ostalih treh krajih.
V petek sem imel hrano pri neki zelo gosposki rodovini. Ko sem prvikrat prikazal se in ponižno stopil v kuhinjo misleč, da je tu moja miza, se zadere kuharca nad mano tako, da sem brž umaknil se in mislil pobrati se po stopnicah. A odpro se druga vrata in med njimi se prikaže gospa ne preveč preširno oblečena; jaz obstojim, potegnem kapo in se pripravljam reči „kiiss die Iland", pa to ne gre nikakor z grla. Gospii ni ravno 'huda videti, pač pa popraša kuharco, kaj je, da se je tako zadrla.
„I, ta-le tu — kdo pa je?' — reče kuharca nevoljno in kaže mene, ki sem s kapico v roki zadej stal.
„To je naš študent" — pojasni gospa, se obrne k meni in mi pokaže majhno mizico in stol v kuhinji ter reče, naj tje sedem; potem naroči kuharci, naj mi da kosila, ter odide.
Jaz, nekoliko lajšega srca, sedem in čakam, a kuharca mrmra: „se ve da, ta bo sedel, jaz bom pa stoje jedla I ' Na to zajame v skledico juhe pa kropa, vrže v to zmes nekaj
upali smo v pravicoljubnost Taiiffejeve vlade, da ne bo dalje ozirala se na vpitje protivu:kov, ampak izpolnila nam naše stare, opravičene in vedno na novo povdarjene terjatve; upali smo, da se bo ministerstvo dopolnilo v našem smislu. Do zdaj se niti ena naših želja ni uslišala; o jezikovi ravnopravnosti v šolah in uradih še ni duha ne sluha, o narodnostni postavi ali o dejanski izpeljavi §. 19 še ni stavljen noben predlog, niti od vlade, niti od strani poslancev, o razpuščenji kranjskega iu češkega deželnega zbora še nič ne čujemo. Vrhu vsega tega pa obnašanje grofa Taaffeja vedno bolj dvoumno postaja; v gosposki zbornici je govoril zoper ustavoverce, pa z njimi glasoval, v zbornici poslancev je obema strankama prav dajal; on hoče obema strankama vstreči, pa nobeni n č ne privoli; tudi ministerstva neČe dopolniti, ker ne najde tistih polovičarsk h mož, kakoršn h on išče za svojo vlado ,,nad strankami". Res je, da v Avstriji potrebujemo vlado, ki stoji nad strankami, in v tem pomtnu jeTuaffjeva vlada gotovo napredek v primeri s prašnimi strankarskimi ministri, vendar bi moral Tuaffe sprevideti in priznati, da mu je spodletelo, sestaviti „osrednjo" stranko, ker nobeden od ličnejš h politikov neče popustiti svoje stranke; tedaj mu ne ostane nič druzega, ko da bo moral svoje ministre, kolikor jih še potrebuje, vzeti iz ene iz obeh nasproti stoječih si strank. Naučuo miuisterst\o vendar ne more brez načelnika ostati, in če se hoče sprava med narodi doseči, kar si je bojda Taaffe za svojo nalogo izvolil, potem je ravno naučiio liini-sterstvo najbolj važno, in tukaj bo treba moža za ministra, ki bo zares na vse strani pravičen, najbolj pa v tem oziru, da bo Slovanom podelil dolgo zadržano ravnopravnost.
Res je, da so Slovani potrpežijivi, in ker so že toliko časa čakali , hočejo še nekoliko časa potrpeti , da se v državnem zboiu rešijo najbolj nujne stvari. Kedar bo pa to dognano, bodo tudi Slovani hoteli vedeti, pri čem da so. Naši poslanci se ne bodo samo za to trudi i in napenjali, da bi vladi pomagali, vojaško postavo in budget v red spraviti; mi radi damo ce sarju , kar je cesarjevega, pa hočemo, da se tudi Bogu da, kar je Božjega, in raznim narodom, kar smejo po vsi pravici zahtevati; zato pač
ne bo moglo dolgo kar tako ostati, kakor je, ne bo se vlada dolgo več mogla izogibati narodnih vprašanj, in v sprednjo vrsto porivati drugih splošnih stvari in gospodarskih vprašanj.
Mi imamo popoten razum za važnost gospodarskih vprašanj, in odvračati državni zbor od njih, nam uiti na um ne |pride; pri tem pa ne pozabimo, da človek ne živi saino od kruha, človek in narod v obče ,'ima tudi duševne potrebe, etične dolžnosti, zgodovinsko nalogo; materjalno blagostanje bi nam nič ne koristilo, ako bi pa narod v moraličnem oziru propadal; v tem nam podaja zgodovina mnogo zgledov; v starem Rimu je bilo nakopičeno bogastvo celega sveta, pa država je šla vedno navzdol vsled velike moralične popučenosti. Mi hočemo poduk iu odgojo našega naroda v svoje roke dobiti, mi ga ue puščamo dalje v rokah tujih izgojevalcev, ki mu v srcu zatirajo čut domoljubja, vernosti, idealizma, ter ga napajajo z nekim brezznačajuim kozmopolitizmom, iu drugimi pogubnimi nauki.
Nadalje nam prizadeva velike bolečine, da se mi Slovani z uaš:mi slovanskimi pravnimi nazori sodimo po nemškem in rimskem pravu, ki nam je oboje tuje. Slovan je od nekdaj ljubil velike kmetije, kjer so družine v miru in ljubezni vkup živele; nemško pravo je dopustilo razdelitev teh zemljišč; kmetije so se cepile in delile tako dolgo, da so nazadnje sami bajtarji ostali; da se otroci dele v očetovo premoženje, da zemljišče raztrgajo in posamezne kose prodajo, ttr potem kot berači gredo po svetu, to ni slovanska šega, ampak nam je po nemških pravnih nazorih vsiljena; javna dražba zemljišč, ki nam toliko bridkosti prizadeva, ni bila nikdar pri Slova uih v navadi; posestva so ostala v lasti eue in iste rodovine, kakor kak „fidei comiss" pri nekterih sedajnih plemenitaših. S temi potezami smo le nekol.ko hoteli opozoriti na to, da je v mnogem Oiiru tuja, nam neprikladna postavodaja kriva naše reve, m da ni zgolj gospodarsko, ampak da je v mnogem oziru uarodno vprašanje to, o čemur ljudstvo naše najbolj toži. Pri takih razmišljavah se nam pa vriva tudi potreba federalizma, ki ga naša stranka zagovarja, in ga zagovarjati mora. ker
dižavniki iz tujega naroda, če še tako učeni, ne morejo prav umeti naših želja, in potreb. Narodna vprašanja se tedaj ne smejo v zadnjo vrsto postavljati, in če se jih bo sedajna vlada ogibala, ne bode nam z njo dosti pomagano.
Politični pregled.
Avstrijske d«*iele.
V Ljubljani 7. novembra. V Gorici je vlada razpustila neko laško telovadno društvo, menda so delali za „Italijo irredento."
Iz 1'ragr se poroča, da se delajo priprave za ustanovljenje samostojnega češkega vseučilišča.
O lojalnosti nemško - liberalnih študentov ua Dunaji prišle so prav lepe reči na dan. Predsednik društva „deutscher Leseverein" , ki je ob enem tudi častnik, je bil iz čistniškega kora izključen. Izvedelo se je, da so ti študentje Avstrijo očitno zasmehovali , zveste avstrijanske dijake terorizirali, Schöuererja in enake gade za častne ude izbrali, sploh vse počeli, da bi dokazali svoje antipatije do Avstrije. To so otroci in potomci onih mož, ki se bahajo, da so le oni edina podpora Avstrije in edini za vlado sposobni, in ki nam Slovanom nezvestobo očitajo I Nam pa prideta na misel dva nemška pregovora, eden se glasi: ,,w e die alten sungeu, so zwitschern die jungen" ; drugi pa : „der apf d fällt uichc weit vom bäume.'1
Vnanje države
„Sovremenija Izvestja" pišejo : HKusko-nemška zveza ne izvira iz sorodstva vladajočih hiš, temvfč iz medsebojnega delenja poljskega kralj stva. To zatiranje Poljakov ui v ruskem smislu, ker Rusija je narodna država , in ne sme narodnostne ideje prezirati. S cer je pa poljska narodnost v Prusiji mnogo bolj zatirana, nego v Rusiji. Nasprotje je, da Rusija ua Balkanu slovanske narode osloboduje, ob Visli pa Poljake zavira ; zveza med Slovani in Romani bo najbrž tudi Poljake k sebi priklenila , ker so ti od nekdaj prijatelji Francozom.
Na Vrancoskcm so katoliške pri-
suhih skorij, ki jih je bila po vseh kotih pobrala , iu postavi vse to pred me na mizo s tako nevoijo, da je polovico pljusknilo s skle-d.ce po m zi iu mojih hlačah. [Jaz se skušam obrisaLi, med tem se spomn mj, da je petek in juha, čeravno tako nedolžna, da bi v sili lahko ž njo krstil, vendar-le nekoliko po mesu diši. Toraj se obrnem h kuharci iu jej bojazljivo rečem, da danes, ko je petek, ne bom mesnega jedel. Kako pa sem s tem dregnil v sršenovo gnjezdo! Kuharca stopi predme in zarohni:
„TakoVI Ali naj ti naredim morskih rib ali krških rakov? Če boš pri nas jedel, boš jedel to, kar mi, premalo te bo. Glej ga no kmeta! Koliko gruntov pa imaš, če smem prašati?"
Konec tega je bil, da sem pobral kapico in potegnil s kuhinje brez kosila , knharca pa je vrgla še nekaj za mano. Potem grem pred nemi nišče čakat, da so se vrata odprla; bdo je do tjo še celo uro in v tem č,»su sem premiš-ljtvaje sklenil, da v ono hišo že ne grem več. raj živim ta dan ob golem kruhu, ki ga bom v bemtn.šči dobil. Iretji dau pa nia sreča tisti gospod duhovnik, ki mi je po prošnji našega gospoda kaplana dob 1 hrano v tisti hiši, in me osorno ogovori:
„Tebi je v tisti hiši hrana preslaba, da Be zadnjič kosila še do*aknil nisi?''
„Preslaba ue, pa postna ni bila, čeravno je bil petek" — se izgovarjam jaz plašuo.
„A tako, to je kaj druzega. Kuharca te je pri gospej strašno počrnila in rekla , da si vse po tleh zmetal pa šel. Ali si to res storil ? ' „Bog varuj! Če je bilo kaj na tleh, je vrgla kuharca tje. Jaz sem ušel, ker je bila presurova."
„Dobro , da vem" — reče gospod — „v petek le zopet tje pojdi, nič se ne boj, boš že postno dobil, to ti obljubim jaz."
Drugi petek sem res zopet šel, a v kuhinji ni bilo več one kuharce , nova pa mi je prinesla na mizico zelja in fižola , česar sem se dobro najedel. Tako je bilo vse leto, včasih sem dobil tudi kaj štrukljev, kedar so jih drugi imeli. V hiši pa se je jedlo mesno. Gospod in gospa se za me nista n'č brigala, pač pa otroci, ki so prišli včisih gledat v kuhinjo, kako je „naš študent", sprijaznili Be pa z mano niso, ker sem jim bil „tako čuden."
V soboto sem bil v trgovski h ši, a kosilo je bilo za me še le o pol dveh, ko so vsi domači odkosiii. Te hrane uisem bil nič vesel, ;dobival sem razne ostanke, včasih pogrete in [več dni stare, da jih moj želodec ni lahko
prenašal. Gospod je bil dober mož in ko je enkrat prišel v kuhinjo pogledat in videl mojo „menažo", jo je pokusil pa ven pljunil in ku-harco hudo ozmerjal. Ta se je pa izgovarjala češ, da so jej gospa in gospodične rekle, da za tako zarobljenega kmet8, kakor sem jaz, ki se še ne znam lepo prikloniti in razločno reči ,.kus8 die Hand", je dobro vse, kar drugim ostane; po tem se ona ravna, ker jej vse tako na prste gledajo.
.,Tako?! Pojte z mano!" — veli gospod in me pelje v bližnjo gostilnico. Tam mi naroči kosila, da Bem ga bil veBel, potem govori z gostilničarjem, meni pa naznani:
„V soboto bote hodili sem kosit. Če ne bote dobili dobre jedi, mi pa povejte. Saj bo tudi bolje za vas, ker lahko pridete opoldne ali kedar hočete, pri nas pa je kosilo še le ob eni."
Kako sem bil jaz tega vesel! V gostil-n ci n bilo treba nikomur reči „kiiss die Hand", kar sedel sem in jed je kmalu prišla. Toda malo časa sem bil tega vesel. Jed je postajala čedalje slabša, prišel sem iz dežja pod kap in slednjič dobival take reči, kterih bi še pes ne bil jedel. Potožiti to gospodu nisem imel poguma in če bi on ne bil enkrat zopet prišel pogledat, ko eem ravno lovil po „ajmohtu"
vatne šole prenapolnjene, državne šole pa nemajo ne učiteljev, ue učencev. Sicer pa na Francozkem radikalci veliko vpitja prouzro-čujejo.
Splošno cvi*»|iHk» nlanje kaže na bližno vojsko , ki preti razburiti celo Evropo. Vse veče vlasti se grupirajo v dve veliki skupini : Avstrija se oborožuje zoper Italijo, ter dala nasipe in ograde v južnem Tirolu; nasprotno pa Italija vtrjuje Verono; Nemci delajo trdnjave na Poznanjskem in na francozki meji; liusija se pripravlja na boj zoper Nemčijo; Auglija pa rogovili po Carigradu, ter tam nasprotuje Rusiji. Menijo tedaj nekteri, da bodo na eni strani stali Nemci, Avstrijanci in An gleži, na drugi strani pa Rusi, Francozi in Lahi; k prvim se pridružijo še Turki, k poslednjim pa Srbi, Ruinuni jn Bolgari. To so se ve da le kombinacije, ki se znajo vresničiti, ali pa ne; zlasti ni dosti verjetno, da bi se Avstrija brez potrebe Bpuščala v boj zoper Rusijo; saj bi v takem boju, ako prav zma-govalua, ne vedela kje kak dobiček iskati, ra-zun če misli ua aneksijo Serbije, česar pa Madjari in Nemci ue bodo želeli, ker bi se s tem slovanski elament v Avstriji zopet pomnožil. Žalostno je to stanje v stari Evropi; komaj je velika turška vojska končana, že se pripravljajo ua novo veliko vojsko, vse države se ob orožene, kakor bi bile samo v primirji, in to največ zaradi Nemčije, ki je prva organizirala veliko narodno vojsko, ter z njo na vse kraje grozi. To silno oboroževanje bo požrlo vse narodno premoženje evropsko.
Na Irskem raste nezadovoljnost najemnikov pr ti 1 o r d o m ali grunt-nim posestnikom. Tretjina zemljišč na irskem otoku je v rokah 292 posestnikov, polovica otoka šteje samo uekaj čez 700 posestnikov, in na celem oti.ku je 1900 posestnikov, vsi drugi so nj.li najemniki. Angleži so podjarmili Irce iu vzeli jim vso zemljo, Irci so zdaj samo najemniki, da delajo, Augležki lordi pa njih žulje uživajo. Irci nečejo razumeti, da je to pravično, zato se vedno puntajo. Vsaka krivica se enkrat maščuje, morda se bo tudi nad An gleži.
Š|iuiij*ki kralj je odprl Kortes (španj-ski državni zbor) ter naznanil zboru svojo bodočo poroko z avstrijsko princesinjo Kristino.
Izvirni dopisi.
'št Dunaja, 6. novembra. (Državni zbor) so je zopet sošel. Južnotirolski posla-ncc Gentilini je storil obljubo , vojni minister je predložil postavo o vojaški taksi, lvčevič se je zahvalil za čast, da je bil izvoljen v državno sodišče, Wickhoff je interpeliral kupčij-skega ministra, bode li pod ogovoru z ogersko vlado prodložil postavo za varstvo mark, Dvorski je vtemeljeval svoj predlog o pristojbinah pri premembi posestev, ki se izroči davkar-skemu odseku, Pöck pa predlog o premembi havzirskega patenta , ki se izroči posebnemu odseku 24 udov. Potem so se vršile volitve, pri kterih so bili izvoljeni od desnice priporočani kandidati z večino 20 glasov.
Izvoljeni so bili v davkarski odsek: Dr. Trojan, dr. Žiik, Stangler, dr. Meznik knez Lobkovic, dr. Menger, dr. Keil, dr. Portugall, bar. Walterskirchen, dr. Schaup, Doblhamer, bar. Dipauli, dr. Poklukar, Nabergoj dr. vitez v. Edlmanu, Auspitz, dr. Andreas v. Hofer, dr. Granitsch, bar. Doblhoff, Mauthner, grof Zedt-witz, dr. Rabi, dr. Beer, Krzeczunowicz, Czaj-kowski, Chamiec, Dzieduszycki, Pu/yna, Giirtner Wiedersperg , Croy , Neumayer, Pozza Miero-czow.ski, Veter, Krzystof .wiez Nicol.
V	gospodarski odsek: Grof Kinsky Friderik, Müller (Indic), Maček, Oliva dr. Gregr, vitez pl. Proskovetz, pl. Pacher, dr. Ilalhvicb, dr. Magg, grof Wurmbrand, dr. Klaic, dr. Graf, dr. Vitezič, grof Brandis, Oberndorfer, dr. Vidulich , vitez v. Kailir, Isbarg, dr. Banhans, j Vickhff, bar. Scbwegel, Lenz, pl. Siegmuud, Waguer, Ouyszkiewisz, Dunajewski, Itappaport, Bodynski, Krzystofowicz Jos., Fanderlik , Bel-credi, Styrzza, Froschel, Sohor, Chrzauowski, Gudenau.
V	kazenski odsek: Dr. Prachrnsky, dr. Grünwaid, dr. Ku-y, dr. Kopp, dr. Hoffer, dr. Bareuther, dr. Wegscheider, Lienbacher, vitez Schneid , dr. Bulat Kovalski, dr. Wrann, vit Pajer, dr. Nitsche, dr. Fr. Gross, Splaviuski, Madejski, Jasinski, Krofta, Janša, Ilermau M. Kam aski, Woiski, Fürstenberg.
Prihodnja seja bo v torek 11. t. m. Najvažnejša točka dnevnega reda bo volitev predsednika in obeh podpredsednikov, ki so bili prvič izvoljeni samo za 4 tedue. Ni dvoma, da bodo dosedanji Coronini pa Smolka in Godel
kosti, bi bil tako jedel do konca leta. Ko je pa videl, kaj jém, je poklical krčmanco s kuhinje ter rekel jej:
„Če vi to sneste, kar ima moj študent na mizi, vam dam 10 gld. Kaj jo to? Še moj pes bi tega ne jedel, stavim, da ne."
Na to zažvižga, prime skledico na mizi in jo postavi psu, ki je pritekel. A pes povoha, potem mahne z repom in se zasuče ter gleda gospoda.
,.Jej Fido I" — veli ta vnovič, pes pomoči gobec v brozgo, se otreBe in gre pod mizo boječ se biča.
„No, vidite!' zarohni gospod, drugi gosti pristopijo in vse nastane tako živahno, da jaz kar debelo gledam. Gospod jim še vse na-tančaeje razloži, kako je z mano, in malo manjka, da krčmar in krčinarica nista tepeua. Meni je ta prizor nesel nekoliko šestič, ki so jib brž vsi skup zbrali, pa še to, da me je go pod peljal v drugo gojilnico, kjer sem dobre jedi dt.bival.
Najbolje je bilo v nedeljo, ko sem v nekem zavodu imel kosilo. Tu sem sedel pri mizi zraven svojega sošolca, sedanjega vrednika ^Laibacherce", ki je bil v zavodu, a jako maj-
hen pobič, toraj tudi manj jedel in je nii-me več prišlo. V tem zavodu je bilo veliko dečkov, gosposkih, se ve da, ki so plačevali; a jaz sem 8edel pri isti mizi ž njimi in dobil vse, kar oni. Vljudnost gospoda in druž ue njegove mi je še skoro bolje dela, ko jako okusno kosilo, čeravno sem bil „kmečki štor" iu zastonj jedel, mi ni smel nobeden učenec nič zalega reči, in ko se je enkrat zgodilo, da mi je eden očital, da zastonj kosim, je moral brž vstati od mize in postiti se. Jaz sem ga mi-loval, a gospodova volja je bila železua.
Kako sva bila takrat prijatla z Leo-nom! Pa tudi drugim sem bil mikaven, nabasali so mi večkrat žepe z razno jestviuo, da sem imel še dosti za večerjo.
Da, večerja! Na to so bili pozabili vsi drugi, ki so tako skrbeli 7;i-me, le mati ne. .,Nekaj mora fant kuhaniga jesti zvečir" — -¡o rekli — „saj tako zjutraj n č nima." Prinesli so toraj krompirja, fižola iu suhih hru-ši k ; to mi je gospodinja kuhala in imel Bern tudi večerjo. Tako sem bil zarad hrane preskrbljen — „mein Liebchen, was willst du mehr I"
zopet izvoljeni, zato je pa potrebno, da senaä poslanci vsi te seje vdeležijo , ker bodo nasprotniki gotovo skušali odločno svoje može voliti. Coronini jim ni prav po volji, ker uni-dan dr. Riegerja ui grajal, in je proti desnici čedalje prijaznejši. — V Hohenwartov klub bosta VBtopila, kakor se sliši, tudi južnotirol-ska poslanca Hippoliti in Gentiliui. — Novica, da postane Hohenwart minister notranjih zadev, se v tukajšnjih političnih krogih čedalje bolj razširja, ob enem pa češki. „Narodai Li-sty- poročajo, da se Bedanje ministerstvo ne bode dolgo obdržalo.
'ft B&siJisij«, 4. nov. *) (Novi dopolnilni davek.) Kreposti očetov se še v tretjem in četrtem rodu plačujejo, nasproti njih pregrehe š« v tisučerem rodu maščujejo. Te besede sv. pisma navaja židovska „Deutsche Ztg." in pravi, da so v državnem življenji v oziru budgeta popolnoma resnične. Mi smo v tem obziru z dunajsko judinjo blizo enacih nazorov, samo zdi se nam, da je ona misle grajati s tem sedanjo ministerstvo samo sebe vdarila po zobeh. Da naše finančne zadeve niso v najlepšem redu, da državni budget ni brez primanjkljeja, to so nasledki prejšnjih slabih liberalnih vlad. Grehi prejšnjih vlad se ostro maščujejo nad sedanjo vlado in vsem avstrijskim prebivalstvom. Če slab gospodar prepusti svoje zadolženo posestvo svojemu pridnemu in v gospodarstvu izvedenemu s nu , ta prvo ali drugo leto ue more vsega vrediti, treba mu je pridno delati, varovati in pritr-govati si, predno spravi gospodarstvo v red. Večkrat se mu to ves čas svojega gospodarstva ne posreči, in mora svojemu sinu zapustiti zadolženo domovje, če tudi v boljšem redu nego ga je sam dobil; in še le ta vredi vse, če hodi poštena pota svojega očeta in ga nesreče ne zadevajo. Velike obresti od dolgov hudo tarejo zadolžene kmete, in prisiljen je to ali ono stvar prodati, ki mu morda ni neobhodno potrebna, a bi mu vendar služila za zboljšanje življenja.
Kakor v privatnem, tako tudi v državnem življenji zanemarjeuih finančnih razmer ni mogoče hitro popraviti še tako izurjeni in pošteni vladi. K temu je treba časa in potrpljenja, mnogokrat celo poiskati novih virov državnega dohodka, ustanoviti je treba nove davke, ki so prebivalstvu pač novo breme, a potreba je, da se izogne novih dolgov. Državni stroški se večkrat mahoma ne dajo zmanjšati, treba je deuarjev za varstvo države, treba plačati velike obresti od prejšnjih dolgov. Še čez več let je mogoče notranjo vpravo cenejše vrediti iu odpraviti nepotrebne uradnike. To pa ne gre tako naglo, posebno v ustavnih] državah ue, ker večkrat treba novih postav , ki jih pa morajo razni zbori odobriti. Uradnikov, če jih )e odveč, tudi ni mogoče naenkrat]zapoditi, ker so trdno z dekreti nastavljeni, tudi njih plače se ne dajo naenkrat zmanjšati, če ua primer en minister ima v svojem uradu deset ministerskih svetnikov, njegov naslednik spozna, da bi jih šest popolnoma zadostovalo, a vendar ne more jih na enkrat zapoditi, a jih mora postaviti polagoma v penzijo in na njihovo mesto ne novih imenovati, vse stroške za nje državi more prihraniti še le smrt.
Dognana stvar je, da prejšnje ustavoverne vlade niso skrbele za blagor ljudstva in države, nepotrebno bi bilo o tem še b«sede zgubljevati. Zato se ne smemo čuditi, da budget Taaffe-eve vlade prvo lete ue kaže ostanka , veseli Ood'mo, da ni treba narediti novih dolgov, od
*) Od druzega dopisnika našega. Vrdn.
kterih bi morali mi in naši nasledniki velike obresti plačevati. Bolje je, da novo ministerstvo naloži kak nov davek ne bo preveč težil revnejših državljanov in škodoval narodnemu gospodarstvu. To je pa ministerstvo gotovo imelo pred očmi, ko je sklenilo novi dopolnilni davek. Ta davek se bo plačeval od dohodkov in Bicer ga bodo morali plačevati le oni, ki imajo nad 1400 letnega dohodka.
Iz tega je razvidno, da ta davek ne bo žulil revnega ljudstva, temuč zadel samo one. ki brez škode lahko plačajo Dekaj goldinarjev v državno blagajnico. Naših sloven?kih kmetov in obrtnikov ta davek ne bo zadel, zato ga bodo z lahkim srcem odobrili slovenski poslanci. Ta davek ne bo povekšal revšine državljanov, a vendar ustavil ravnotežje v bud-getu. Vlada neče po izgledu ustavovercev iz ubožnega ljudstva poslednje suknje sleči. Ustavoverci so pri določenji najmanjše svote letnega dohodka, od ktere bi se mogel še dohodninski davek plačati, se prizadevali jo kolikor mogoče ponižati, da bi davek bolj revno ljudstvo zadel, se ve da so to storili z izgovorom, da novi davek, če hoče biti stalen, mora imeti obširno podlago. Nemške židovske liste hudo jezi vladni predlog o novem dopolnilnem davku, ker bi zadel judovske bogatine, in bi rajši videli, da bi se nižji razredi ljudstva zopet z davkom bolj obložili, ali da bi se vzelo na posodo na velike obresti od judovskih bankirjev in tako naložilo novo breme nam in našim potomcem Abrahamovim naslednikom v korist. Zato ni treba vladi zavoljo kričanja židovskih listov odstopiti od svojega projekta in prebivalstvu dvomiti v dobro voljo vlade zboljšati stanje države in povišati blagostanje države.
Domače novice.
V Ljubljani, 8. novembra.
(Priloga.) Današnjemu listu je priloženo: Povabilo k naročbi na mesečne zvezke , Cvetje z vrtom sv. Frančiškana."
(Za uboge šolske otroke) bo jutri v nedeljo 9. t. m. v prostorih čitalnične restavracije ljubljanske večerna zabava z loterijo in mikavnim programom. Zavoljo dobrodejnega namena se je nadjati občinstva v prav obilni množini, dohodki se bodo namreč obrnili za napravo zimske obleke revnim šolskim otrokom , kakor je to vsako leto navada v ljubljanski čitalnici.
(Govejo kugo) so zasledili zdaj že tudi v Bevkah vrhniškega okraja, toraj je tudi ta kraj zaprt. Naj bi vendar ljudje, posebno mesarji, hoteli previdneje ravnati, da se ta pošast ne bo širila, ampak zadušila, ker škoda utegne biti nezmerna. Vladna poročila kažejo, da je v litijskem, krškem, novomeškem in črnomelj-skem okraji poginilo za njo in pobitih bilo 529 goved , 14 ovac in 1 koza. To blago se pač plača lastnikom , če se je bolezen o pra vem času naznanila, vendar jim nihče ne povrne škode, ki se jim godi s tem, da pridejo ob vso živino. Če se bo kuga širila, tudi kmalu mesa ne bomo imeli.
(Pse na vrvici!) Ljubljanski magistrat naznanja , da je zavoljo goveje kuge v okolici ljubljanski po mestu pse na vrvicah voditi. Vsak pes, ki ga konjederec samega najde in vjame, se pobije.
(Iz seje odborove družbe kmetijske), katera je pod predsedstvom barona \Vurzbacha bila v nedeljo, došlo je „Novicam 1 sledeče poročilo. Razpravljalo se je pred vsem vprašanje: ali naj bode letos še kak občni zbor družbe kmetijske, ker sta bila že d\a (meseca januarija eden, druci pa meseca septembra)? Sklenilo
se je, da ne, ako ne bi vladna rešitev one zadeve, ki se je razpravljala v izrednem občnem zboru septembra meseca (to je, da družba kme-ijska prevzame opravila bivše c. kr. deželne konjerejske komisije) zahtevala še enega zborovanja. Ako tega ne bo, bode na vsako stran bolj priložno, da so občni redni zbori maja meseca, ko milejše vreme olajša vnanjim družbenikom prihod v zbor. — Dr Bleivveis poroča o obravnavah, ki jih je predsedstvo imelo 1) z gosp. Edvardom Šlegelnom , ki po smrti gosp. Skaleta prevzame učiteljstvo podkovstva in nekterih živinozdravnižkih naukov na tukajšnji podkovski in žmnozdravski šoli, in 2) z gosp. Vode-tom, da pod vodstvom odbornika družbe kmetijske gosp. Jož. Jeriča prevzame oskrbništvo družbinega vrta. Odbor je enoglasno sklenil, da oba imenovana gospoda stopita s 1. dnevom t. m. v svojo službo. Gosp. Slegel, dozdaj kovač iu zdravnik v cesarski slnžbi pri žebčarstvu v Selu pod Ljubljano, je na Dunaji v podkovski in živiuozdravski šoli dobil leta 1869. diplomo zdravniškega kovača in v tej lastnosti z veliko pohvalo služi od leta 1873. pri žebčarstvu v Selu. Ta c. kr. komanda mu daje spričalo izvrstno dobrega praktičnega kovača in izurjenega konjskega zdravnika, ki je že tudi veliko zmožnost dokazal v poduče-vanji podkovstva, pa tudi z bolno živino opraviti imel. Gospod Šlegel, ker tudi slovenski jezik razume, je bil po vsem prav sposoben zpoznan za to , da službo ranjcega g. Skaleta pod istimi pogoji prevzame na tukajšnji podkovski in živinozdravski šoli. Ker je pa ta šola leta 1848 od c. kr. ministerstva bila za javno (očitno) šolo pripoznana, se imenovanje gosp. Šlegel-na naznaui c, kr. ministerstvu kmetijstva c. kr. deželni vladi kranjski, deželnemu odboru kranjskemu iu pa mestnemu magistratu ljubljanskemu. Gosp. Vode pa, kakor gori rečeno, prevzame oskrbništvo družbinega vrta in vsega, kar se s tem strinja. Oba stanujeta v šolski hiši ua spodnjih Poljanah, in izročena jima je bila skrb vredbe dotčnih inventarov. Gosp. odbornik Muruik je bil naprožen , to vredbo nadčuvati. — Odbor enoglasno izreka, da je predsedstvo prav storilo, da je prošnjo županov bohinjske Bistrice in Srednje vasi in pa na čtlnikov bohinjsk h sirarskih zadrug, po c. k okrajnem glavarstvu radoljškem c. kr. deželni vladi, od te pa centralnemu odboru družbe kmetijske v presojo poslano, si. deželni vladi toplo priporočilo v ta namen, da bi se izvedeni g. Hitz vsaj še dve leti ohranil Bohinjcem za poduk in pomoč. — Po želji za blagor domačega kmetijstva iskreno vnetega viteza dr. Gut-mansthala je sklenil odbor, po „Novicah" že večkrat razglašeni opomin zarad trtne uši vi-norejcem našim ponoviti, da se nam še ta nadloga ne pritepe v deželo. — Pismo vodje deželne vino- in sadjerejske šole na Slapu gosp. Dolenca, v kterem odboru naznanja, da prične svoje poučno potovanje po Dolenjskem že ta teden tako, kakor je bilo poslednjem listu ,Novic" razglašeno, da začne podučevanje v Radečah in gre od tod naprej, vzame odbor na znanje z željo, da bi učitelj našel obilo ukaželjnih slušateljev. — Načeln k izvršilnega odbora tako imenovanega ,.Agrartaga" (zbora avstrijskih družeb kmetijskih) na Dunaji poroča centralnemu odboru, da bode zbor se pričel 10. dne decembra, iu da družba kmetijska pošlje svoje zastopnike v ta zbor ter svojima dvema nasvetoma morebiti doda še kak drug nasvet. Odbor je soglasuo sklenil, zopet gosp. dr. Poklukarja in g. V. Pfe ferja prositi, da drage volje sprejmeta ta mandat, in po predlogu gosp. predsednika barona \Vurzbacha pa
je odbor sklenil dodati svojima prejšnjima predlogama še ta preplog; naj bi „Agrartag" na to delal, da bi se moglo na poti politične gosposke zabraniti silovito oropanje tacih posestev, kterih gospodarji so na kant prišli, ker kazenska postava, kakor skušnje kažejo, tacih silovitosti ne zabranuje.	(Konec prih.)
(Pes in policaj.) Prijatelj nam je povedal to-le mično dogodbico, ki jo je sam videl. Možiček, ki se ga je bil preveč nalezel, obleži ob nekem voglu pred Frančiškani, kjer ua trdih in zmrznenih tleh sladko zaspi. Zraven njega leži velik pes njegov, ki mirno ogleduje okolico. To je bilo podnevi, zato se krog te dvojne skupine nabere več ljudi, ki radovedni gledajo mirni prizor. Primaha jo tudi policaj in ko vidi, kaj je, hoče možu pomagati na noge, da bi ga spravil na mehkejšo in gorkejšo posteljo ua rotovži Ali evo psd! Kakor hoče policaj prijeti moža , zarenči pes iu ne pusti policaja od nobene strani bliže. Gledalci se smejejo, vse je dobre volje in tudi policaj ne mara spustiti se v boj s psom , ampak odide z besedami: „No, če ti bolje varuješ svojega gospoda kakor bi ga jaz, ga pa varuj I1 Gledalci se smejejo, vse je zadovoljno z njegovjm ravnanjem in modrimi besedami, pes pa leže nazaj k Bvojemu gospodu in ga varuje kakor prej.
Razne reči.
—	Znani dr. Jug, bivši odvetnik in slov, renegat, je od c. kr. okrožne sodnije v Celji obsojen na 18 mescev težke ječe, in sicer ker je zapravljal denar, ki ga je prejemal za svoje varvauce m ker je v takih slučajih, ko so se varovanci proti temu pritoževali, zvikše-val svoje takse.
—	„C i 1 1. Zeitung" je zvedela, da so papež nagloma odpravili vs° profesorje v rimskem semenišči, v semenišči Pija IX in Propagande Fidei ter nje nadomestili s pristaši naukov Tomaža Akviuskega, ki so se v6 nasprotniki Jezuitov. Kaj ti ljudje vse zvejo!
—	Celjski mestni zastop je sklenil, po svojem zastopniku dr. Foreggerju poslati dižavnemu zboru prošnjo, da se zida železnica iz Celja v Spodnji-Dravberg. Naj bi enake prošnje poslale po slovenskih poslancih gg. Vošnjaku in Gödlnu tudi druge soseske med Celjem in spodnjim Dravbergom.
Nove knjige:
Ilelfert, Anleitung zum geistl. Geschäftsstyf
4 gl.
Brucker, Die geistl. Exerzitien d. hl. Ignatius
1	gl. 8 kr.
„ Fr. v. Sales, Lehre von der wahren Frömmigkeit l gl. 35 kr. Hettinger, Lehrbuch der Fundamentaltheologie oder Apologetik, I., II. zv. Ii 3 gl. 60 kr. Hirscher, das Leben Mariae l gl. 20 kr. Jungmann, Zur Verehrung unserer lieben Frau namentlich ihrer unbefleckten Empfängnis 72 kr.
Sales, Fr. von, Ausgewählte Briefe l gl. 80 kr. Zöllner, Neue Bibliothek für Prediger I. zv.
2	gl. 70 kr.
Pomoč dušam v vicah vezane 55, 65, 70 75 kr. Regensburger Marienkalender 1880. Einsieuler Kalender 1880. Sendboten Kalender von P. Hattler 1880. Stolz. Kalender fiir Zeit und Ewigkeit 1880. Jarich, Kalender 1880.
Nadalje imamo vsakovrstne bogoslovne, katehetične, govorniške in lepoznanske knjige.
Katoliška bukvama
v Ljubljani pred škofijo št. 6.
Tel«'icraHčn«* denarne cen* 7. novembra. j
Papirna renta 08.46 — Srebema rent» 70.46 — £lata renta 80 75 — 18B01ef.no liriavno nosojilo 127 80 Bankin« akoije 838 — Brnditne akcije 208 20 London 116 40 — — Oes. kr cekini 6 66. — '¿"-frankov 9.30.
J. lazikovi nasledniki v Ljubljani.
Izdajatelj in odgovorni urednik Filip lap.