(^JatnmJft Isdanj«*)
127 številka.
V Trstu, v četrtek dne 25. oktobra 1894.
Tečaj XIX.
nEDINOlT"
iihaja po trikrat na teden t žestili i*-danjih ob torkih, 6«*l>tlKill
in B0l»0*eall. /jutranje iidunje izhaja ob 6. uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri večer. — Obojno ladanje itM« : ■a J«d« hhk . f. —.»i, izvtu Avstrije f. 1.40 •t tri mSMc . . . 2.60 . . . 4 ,— ca pol lata
ta tb« leto
10.—

Na aarsib« brez priložene naročnine aa ■a Jemlje azlr.
Posamične številke se dobivajo ▼ pro-iajalnicah tobaka v Irntu po 9 nvč., V Gorici po 9 nvč. Sobotno večerno itdanj« v Irttu 9 ni., v Gorici * nč.
EDINOST
Oglasi se rakune po tarifu v petitu; za natlovf z debelimi črkami »e plačuje ;iro*tnr, koMkor ot>ni'gi tavadeih »r*t Po»lana n»mrtit ce in jsvnezahvale, «>-muči oglasi itd. se računajo po pogodbi.
Viti dupiii naj so pošiljajo uredništvu: ulic« CaHerma it. Vinko pismo mora biti frnnkovano, ker nefrankovunit no nn ■ prejemajo. Rokopisi bp no vračajo.
Naročnino, reklamacija in oglase »prejema upravniitvo ulica Caserma 13. Odprto reklamacije ao proite poAtnino.
Glasilo alovenakega političnega druitva za Primorsko.
„T «<Nmoatt Jt mm I'
Mestni svit tržaški.
(XXI V. seja dni 22. oktobra 189i).
Predsednik: župan dr. Pitteri. Prisotnih 41 svetovalcev.
Po prečitanju zapisnika XXIII. seje pre-čital je poročevalec Vareton odgovor na interpelacijo svetovalca Nabergoja iz poalednje •eje, gledć okrajnega zdravnika dr. S u i e, ki ni dovolil mesarju na Proaeku, da pobije goved, češ, da ne sme pobiti već nego jedno glavo na teden. Odgovor trdi, da ae j« dr. Sula branil dati dovoljenje le zaradi tega, ker jt mislil, da in« dotični mesar ie aalogo mesa od prej klane živine. Ko pa ae je sdravnik prepričal, da je bilo vse dotično meto le raz-prodano, dal je takoj dovoljenje h klanju, kar ae je agodilo še iatega dn6. — Svetovalec K ab erg o j je isjavil, da a tem odgovorom ni ladovoljen, ker magistrat ni zaslišal obeh strank in ker magiatratova poizvedo-vanja vedno dokazujejo nekrivnjo obdolienega (Hrup na Galeriji.) — Med občo painostjo spregovoril je svetovalec B e n u a s i. Galerija bila je tak6 tiho, kakor redko kedaj, kajti obveičena je bila bržkone žo pred sejo o predmetu, o kojem bode govoril Benussi. Pričol je razpravljati o tem, kako ae v naj-najnovejši čas pojavljajo razni Čini, naperjeni v to, da bi u m e t e I j n o preonnovali narodnostno lice meaia tofaškega in sosednih pokrajin iYa*tel je rame take ,slaviaatorskeM •lučaje, n. pr.: vpisovanje v slovenščini v zemljiške knjige, vzgojevanje slovanskih duhovnikov v aemenišču; slovenske prepovedi v cerkvah v takih okrajih mesta, v katerih gotovo ni niti jednega Slovenca, izvzemši morda kojo deklo, ki pa mora inati italijansko, ako hoče služiti v Trstu (!), (Onore-vole Benussiju mora biti pač vse jedno, v kojem jesiku propovedujejo duhovniki, kajti on jih gotovo ne hodi poslušat. Stavec.), roga! se je slovenski raipravi pred tržaškim sodiščem, a vsi taki čini po menenju g. Bo-nussija ne morejo omajati italijanstva pokrajine. Nasprostno: isti oel6 koristijo a tem, da vzbujajo zaspance in ohrabrujejo mlač-neže. Za tem je prežel govornik k naredbi gledć dvojesičnih napisov, pečatov in tiskovin pri so* diščih Istri in vatočni Furlaniji. Naglažal je, kakor so naglažali istrski občinaki rastopi, da je ta naredba popolnoma nepotrebna, kajti po mestih Piran, Tržič, Isola in Koper niti ni slodd o Slovencih. Kar je Slovencev po deželi, rn-sumejo vsi italijansko, oni, ki znaji čitati, snajo le italijansko čitati (PP); za one pa, ki Citati ne znajo, je pač vse jedno, v kojem jesiku so napiai. Slovani v Istri govorijo neko nespretno mešanico ratnih jezikov, a kadar hočejo, da se jih dobro razumi, takrat govorijo čisto benečansko narečje (!). Kmetje blizo obrežja zahtevajo samo
PODLISTEK. "
JurJj Orabrijan.
Spisal Julij j)l. KUinmaijr.
V rokopisu posedam dalje precejSno ibirko, na posameznih lističih, delom s svinčnikom delom s tinto pisanih Grabrijanovih pesni, ki so nadahnjene pravim rodoljubjem, navdušenostjo in narodnim čutenjem. Sledijo naj tu koncem temu sestavku, kajti Grabrijan piše: „Pravijo, da vsak berač svojo mavbo hvali; naj poskusim tudi jaz peti pesni svoje. Kdo ve P Kdo ve P če me kdo — kedaj ne pohvali I"
Mladost.
Srečni čtiai so mladosti Dokler majhne ho skrbi; Dokler mika po norosti — Nas nadloga no teli. Dokler zdravo nam v prsih Mirno bije le srci; Dokler po nevarnih zdrsih Ni zmotilo nam glav e
jedno stvar: lole, iu te iole prosijo pri družbi ,Legi N a s i o n a 1 e".(!I) (Živahno odobravanje na galeriji.) Oni so hvaležni aa te šole, kajti po njih zadobijo obsežno kulturo, kakoršne nikdar ne bi mogli doseči, ako bi ostali pri siromašni mešanici ubožnega svojega narečja. (1) (Ploskanje na galeriji.) (Slavist pa onorevole Benussi gotovo ni, ker se mu niti ne sanja o bogatstvu slovenskih narečij! Stavec.) — Iz vsega toga aklepa, da ministarstvo niti ne posna pravih razmer, ali pa je zajemalo iz slabega vira hoteč ae poučiti o istih. (Pač rea, toda ne v tem amislu, kakor meni g. Benussi! Stavec.) Med burnim ploskanjem galerije je opisoval veliko bčl, kojo je provzočilo ministerstvo a avojo nepotrebno naredbo, daai is srca ne morejo izbrisati slovenski nnpisi italijanskega čutstva. Zato je dolžnost mestnega sveta tržaškega, da izreče svoje sočutstvo užaljenim svojim pose-atrinam. V ta namem predlaga ta - le nujni dnovni red: „Mostni svit tržažki, prepričan, da izrazi čutil« meščanstva, pridružuje ae sklepu deželnega odbora istrskega, izjavljajoč svojo bolestno iznenađenje o ministarski naredbi, ki ukazuje dvojesione napise in pečate sediščom gotovo italijanskih mest v Istri in na vstoč-nom Furlanskem; — spominja na večkratna ugovarjanja občine v preteklosti proti sistematičnemu postopanju, a katerim ae hoče umetnim načinom kaliti narodnostne odnošaje naiih doželA in jim spremeniti lice ; — odo-bruje opravičene korake, ki se pojavljajo i vseh stranij proti temu neopravičenemu Činu in glasuje za to, da bi se ne izvršila ta obžalovanja vredna naredba ter da konča vedno žaljenje našega italijanskega čutstva.4
Ko je končal Benussi svoj predlog, ploskala je ne Ig galerija, ampak vsa levica mastnega svota. Razni svetovalci čestitajo govorniku. Galerija pa je tulila neprestano: „Viva I' Istria !*, „Viva Piran ol«, ,Viva Benussi!11 Župan ni odprl niti razprave o predlogu, ampak je jednostavno dal na glasovanje nujnoat, zatem predlog sam. Podpirali ao ga Vil svetovalci, lova in deana, vsi, vsi, izvzemši naše štiri okoličanske zastopnike. (Tu so zopet pokazali naši „k o n-servativci* pravo svojo barvo! Ured.) Na galeriji je navatal sedaj tak vriič, tako kričanje, da bi človek mislil, dvorana se mora podreti. ,Evviva*-klici na „junaška* istrska mesta zadušili so psovke na Slovane. Župan jo zvonil, mahal z rokama, toda vse ni nič pomagalo. Vrišč se je le-lo polegel, ko je župan mimično pokazal, da žeti govoriti. Med splošno pozornostjo je povedal, da smatra v tem slavnostnem trenotku kot svojo dolžnost izjaviti, da je bila mestna delegacija tržaška (oeiroma deželni odbor) prva, ki je po predlogu dra, Veneziana sklenila odpo-
Dokler paso so po sveti V lćpotijnh nam ok6, Doklor mika nas zapeti Srčno milo in glasno.
Minljivost. Kdor provoč na čaBno zida, Mu prorado spodleti; Čas za časom hitro uida — Kmalo ga za nas več ui.
Sreča komaj ti pomiga In razgrejo ti srcć, Žo nosreča so vzdiga, Žalost io se napove.
Dan's povživas So veselo; Trden, lep in zdrav se zdiš; Jutri ti je lice vdlo — V grobu mrtev že ložiS.
Veseljak.
Veselo iiveti,	Ne tarejo glave
Okrogle Japeti	Mi križi, težave,
Kdo branil mi bo "i	Ne težke skrbi;
Saj ognju jednaka	Ne duhtam, no mislim
Po Šilah pretaka	Z obrazom prekislim
Sa zdrava mi kri.	Kak jutri bo dan
slati ugovor proti tej naredbi. To da je moral povedati v dokaz, da dežolni odbor tržaški ne opusti ničesar v brambo tnašc narodnosti*. (Burno ploskanje). Kar pa so dostaje njega, nadaljuje župan, videli me bodete v takih s v 6 t i h borbah vsikdar v prvi vrsti. („Bravo !", tEvviva Pitteri !• kriče na galeriji). Zvse^asrca se pridružujem današnji slovesni manife-s t a c i j i mestnega zbora in jo o d o-brujem. (Po tej izjavi nastal je zopet grozen hrup na galeriji. To je bila „ovacija1 „junaškemu* županu).
Svetovalec C a m b o n je interpeloval župana, da-li je že prišel od namostništva odgovor na priziv mestnega sveta proti naredbi, ki določa, da članovi mestnega šolskega odseka ne smejo pregledovati pismenih nalog in izpraševalnih zapisnikov o zrelostnih izpitih srednješolcev. Ker jo župan odgovoril, da ni šo odgovora, predlagal je dr. Cambon, da naj mestni svot urgira odgovor. Ta predlog je zbor vsprejel in pričel razpravljati o točkah dnevnega roda.
Vodovodni načrt inženirja Ducatija izročili so po predlogu dra. Veneziana odseku za prcskrbljevanje vode ter naroČili istemu odseku, da naj ta načrt prouči in potem sporoči, da-li naj se zgradi in upravlja vodovod na občinske ali pa na zasebne stroške in da določi tudi skrajni rok, do katerega naj občina vsprejema načrte za vodovode. Tem načrtom pa mora biti dodano tehniško in finan-cijalno jamstvo ta njih izvršitev.
Asesor P a r o v e I je prečita! poročilo mestno delegacije gledd vprašanja okrajnih načelnikov na Proaeku in Op-č i n a h. Mestna delegacija predlaga, da naj ostane uprava okrajev na Prošeku in Opčinah urejena tako, kakor je bila dosedaj, namreč, da ostaneta dva okrajna načelnika: jeden na Prošeku, drugi na Opčinah ter da naj se razpiše natečuj za ispražnjeno mesto okrajnega načelnika na Proaeku. — Svetovalec Na-bergoj je ugovarjal temu, trdeč, da zadošča jeden sam tak načelnik toliko s praktičnega, kolikor z gmotnega stališča. Ako pa hoče mestni avdt na vsak način Imeti dva taka načeluika, naj imenuje na ispražnjeno mesto človeka, komur je res na srcu blagor ljudstva in ki razume in govori jezik okoličanov. (Kašljanje na galeriji. Župan prosi „gospodiče" (signorini), da naj mirujejo. Smeh). Svetovalec Nabergoj je nadaljeval avoj govor, iajavljajoč, da obžaluje demonstracijo, ki se je danes v zboru vršila proti Slovanom. Opozarja župana na dejstvo, da isti niti ni v p raž a I, da-li želi kdo govoriti o nujnosti B e n u s a i j e v e g a predloga, kajti v tem slučaju bi bil spregovoril on (Nabergoj). — Po teh besedah pa so jo dvignil na galeriji pravi vihar. Cel6 sveto-
Zatorej zapeti, Veiolo životi, Kdo branil mi bo? Saj ognju jednaka Po žilah pretuka Se zdrava mi kri.
Sreči. Mladih let preblagi čas Zginil nam nikoli ns ! Z rAdoittjo napolni nas. Srečne nas ohrani vse.
Će se tud življenja tek Nam ustavljati ne da, Točo naj lo celi vek, Da le sreča obvolja !
Domači kraj.
Saj ptiček v kraji,	Res, dom nntn je mati,
Kjer gnezdioo b'lo	Otroci smo mi;
Prebiva najraji,	To moraš spoznati
Prepeva lepo.	Dolžnost ti veli.
8e svoj'ga borlrtga	Tud' za-njo živeti,
Zverina drži,	Zastavljati kri;
Le kaka nadloga	Vso slavo jej peti,
Jo z doma spodi.	Skrbimo vse dai!
valci sami so kričali na govornika, da no smo govoriti o tej stvari, ampak da naj ostane pri .predmetu". In župan sam je opozoril svetovalca Naberjoja, da se sedaj razpravlja o okrajnih načelnikih. — E. Baškovič je kričal, kar je imel glasu v grlu, da Nabergoj nima pravice razpravljati o že vsprejetem Benusaijevem predlogn, drugi levičarji pa so kričali: „K predmetu !* Med splošnim vrUčem je zakričal svetovalca Nabergej. „N a s ne briga vprašanje napisov!* Kor ropotu in vrišču še ni bil konec, sedel je svetovalec Nabergoj.
Ker se ni nikdo več oglasil za beu>do, dal je župan na glasovanjo predlog delegacije, kateri predlog so vsprejeli z vsemi glasi proti glasom okoličanskib zastopnikov. To je bil zopet povod ropotanju na galeriji, na kar je župan zakričal jezno: „Mir; imel hoi» zadosti potrpljenja!" —Svetovalec Dolloni pa je vskliknil; .Še preveč!"
Zatem jo zbor brez razprave imenoval kuratorje raznim zavodom, dovolil nekatero dodatno kredite in odobril nekatere tnale točke, v katerih je bil prekoračen proračun za leto 1803.
Potom jo abor v tajni seji podelil dvema učiteljima dopust do kenoa šolskega leta.
Politiške vesti,
Knko se razumejo! Nemški lihoralec ne zapusti lafikegA liberalca, to jo stara pesem. Vežo jih trdna voz, a ta voz jo sovraštvo do nas Slovanov. Kadar razgrajajo v mestnem zboru tržaškem in prirejajo domon-stracije po ulicah raznih istrskih mest, vsikdar sinejo računati na krepko podporo ae strani dunajskih ž dovskih liberalcev. Snj zahteva tako utrjena in izkušena vzajemnost — naših naiprotnikov, Tako je tudi aodaj. Kako dobrohotno govori n. pr. ,,N. Fr. Presno" o „razburjenju" ubogih Italijanov, kako bi hotela plaščem krščansko ljubezni — prav tnko kakor da no bi močila svojega peresa v židovsko Črnilo — prikriti očitni upor poulično sodrge proti naredbam oblasti; kuko miluje siromake, da jih je višje deželno sodišče prisililo se avojo naredbo do tako odločno reakcije !! In zakaj P Le zato, da ugodi Hrvatom in Slovencem ! Da napravljn koncesijo tem poslednjim, hotela bi „posloveniti" Istro ter ruši s tem načelo koalicije.
Na vsa ta zavijanja in laži odgovoriti nam je glasoviti in zloglasni Židinji lo pir besedi. Z ono glasovito naredbo o dvojezičnih napisih vlada nikakor ni ugodila le Slovencem ali Hrvatom, ampak pravici in obstoječim zakonom Istre ni mogoče posloveniti, ker je žo slovanska po d v n h trntjinnh Hvojoga prebivalstvu. Ak-> pa
Kukavica slavcu. Kukavica kuka na bukvi v gozdu: „Glasi so, mili mi t GlAsi so, kje si ti V Ti si ljubček moj jedini, Ki si srce meni zmotil. Glasi so, mili mi! Gl&8i so, kje si ti ?* Slavčok so oglasi v gaji zelenem : „Da bi moja bila, Iz tega nič no bo ; Da bi skup kodiln, Ljudjo kaj rokflV*
Bodočnost. Mladosti naie srečna leta ' Prehitro nam tok6 ; Bodočnost sicer se nam obćta. Kdo vo : pa kaka bo V
Za to prijatlji zdaj skrbimo, Da pravo srečo zadubimo ! * Marljiva pridnost mladih dni liodočo srečo zadubi.
(Daljo prih.)
rea iaht«va ,nadelo koalicije", da morati 2 tretjini falapiavati 1 tretjini sa vse vefne rase, poten pa naj le gre rako« ftvilgat ta koali«ija in ni ne ne bodeno jokali sanjo. In ako sahteva „načelo koalicije*, da b6di poulična, plaćana in najeta fakina i a vrhna oblast t deieli istrski; ako «a-liteva isto .načelo", da je odrekati slovanski večini vsakorSno mrvio pravice vinjeni faki-rmzi na ljubo, potem moramo isjaviti slovesno, «ia je naravnost sramota s a vsakega slovanskega poslanca, ako oatane ie jeden san trenotek v t e j koaliciji, Toda mi ne moreno verjeti — vili« vsemu svojemu skepticima —, da bi se hotela koalicija ponižati tako grotno in ne no-remo misliti, da bi taki rassodni možje in iskreni avstrijski patrijotje, kakor so Win-dischgraet«, Schonborn, Falkenhayn itd. ka-pitovali pred pe&Aico pouličnih demonstrantov.
Počitek ob nedeljah in praznikih.
Javili smo bili ie, da je vlada predložila po> danski zbornici zakonik načrt o nedeljnjem počitku. Ta zakonski načrt obsega 4 paragrafu, in sicer: §. 1. obsega določila, ki stopijo na mesto §. 75 sakona ■ dne 8. marca 1885 o premembi in popolnitvi obrtnega reda; §. 2. se glasi: Prestopke določil tega sskons je kainovati po kazenskih določilih obrtnega zakona; §. 3. Ta sakon stopi t veljavo tri mesece potem, ko se je rasglasil; in §. 4. Izvrtanje tega zakona se poveruje ministroma za trgovino in za notranje stvari, sporazumno z ministrom za nauk in bogočastje.
Znamenitejfia določila §. 1. so nastopna: n) ob nedeljah nora počivati vsako delo; b) Počitek ob nedeljah pričeti mora najkasneje ob 6. uri sjutrsj, in aicer lajodno za vse delavce vsacega podjetja ter nora trajati najmanj« 24 ur. c) Isvseti so le neizogibna dela čiičenja in poprave, nadsorstvo prometnih naprav, dela za napravo inventara in taka dela, katera se morajo izvriiti ii javnih in poiicijsko-varstvenih ozirov. d) Ako ta pod c) omenjena dela trajajo več nego 3 ure, tuko, da se delavci ne morejo udeležiti službe božje, dovoliti mora lastnik obrti vsakemu teh delavcev vsako tretjo nedeljo počitka 36 ur, ali pa vsako drugo nedeljo od 6 ure zjutraj do 6. ure zvečer, e) Tudi oni laatniki trgovinske obrti, ki nimajo delavoev, morajo sa-preti svoje prodajalnice; f) Ob praznikih dati je dolavcem priliko, da a« udeleže službe božje. — To ao glavna določila trga sakon-skega načrta. Sicer pa našteva isti že one slučaje, ko ao oblasti pooblaščene, dovoliti obrtno delo ob nedeljah, ako tako aahtevajo posebne lokalne razmere.
Bolezen ruskega carja. Poročilo s dne 23. t. m. ob 10. uri sjutraj ae glasi: Car je spal bolje, tek je alab; moči in delovanje srca ae niao s b o I j I a I i, vedno je hujie. — Ob 7. uri zvečer: Med dnevon se je pojavila zaspanoat in krču podobne prikazni. Tek je bolji kakor včeraj.
Volitve v Belgiji. Minolo nedeljo ao bile ožje volitve in vspeh je bil tak, da je zmaga klerikalno atranke sijajna, popolna. V Bruselj u je zmagalo n. pr. vseh 18 klerikalnih kandidatov, vsled čenar bode klerikalna večina v zbornici nepričakovano velika. V zbornici bode sedelo tudi 29 aooijalistov, več nego liberalcev. Nekdaj toli mogočna stranka liberalcev je poražena in pogažena-Naše slovenake koalirance — ki ae bojć razširjenja volilne pravice, kakor vrag križa — pa bi opozorili, da so belgijski konservativoi dosegli toli sijajen vspeh po — raiiirjenju volilue pravice.
Različne vesti.
Novoimenovan vojaik dostojanstvenik. Z
Dunaja poročajo, da je general Bcck - Nor-iknuu imenovan generaluim nadzornikom za ženijske čete.
Preklic. Z ozirom na testi, koje ao bili prijavili tnkajfinji italijanski liati o dogodkih v Piranu, zlasti o tem, kako je tjakaj do-spevSi namestnižtveni komisar brzojavil c. kr. namestniku, da-li sme zopet obesiti italijansko tablo in kako je njegova eksoelonca brzojavno pristal v to, priobčuje današnji „Trie-eter Tagblatt* nastopni preklic: „Kakor smo izvedeli iz kompetentnoga vira, jo vest včerajšnjega „Piccolo della sera", da bi bil v Piranu eksponovani komisar brzojavno povprašal namestnika, da-li sme dovoliti, da se zopet razobesi italijanska uradna tabla ua poslopju tamošnjega c. kr. okrajnega Hodišna, iBtotuko
kakor je ......»M nadaljnja
vest istega lista, da bi bil namestnik odgovoril v pritrjevalnens inislu. Zgodilo se Ni ni jedno in drugo."
Ker ano tudi mi poročali v iatem ltni-alu, kakor „II Piccolo", nan je aeveda dol-žnoat, da lojalno priobčimo ta ofioijosni preklic. Pripomniti pa moramo, da ae je govorilo o ten po vaem nestu in da ao nam s a s e b n i k i, doili včeraj is Pirana, poročali v iatem tmialu, posebno naglaiivii, da visi sopet italijanaki napia. Jaano je torej, da ano morali verjeti vaem tem poročilom, ki ao naa — naravnost b<5 Ji povedano I — kar oaupnila. Seveda pa ne bode nikdo bolj vesel nego amo mi, ako ae pokaže, da „Tag-blattov" preklie — na čemer nimamo pravice dvomiti sa sedaj — odgovarja reanioi, osiroma, da amo poročali krivo. Saj bi ae morali zares čuditi, ako bi slavni vladi impo-novala tolpa piranske fakinaže, ko je še le pred par dnevi satrdil g. ministarski predsednik, d a vladi ne treba argumentov s u 1 i o e. In rekli bi, da argunentl s dunajskih ulic za obče volilno pravo imajo pač nekoliko več vrednosti, nego pa argumenti s piranskih ulic sa — krivico!
Mar to ni ifiuvanj«? ,11 Pico. d. Sera" sramoti v avoji Številki od ninolega torka trg Kornin, ker ae iati ni uprl dfojesičnim napisom. Pravi, da ta trg rea zasluži ime »apatičnega" trga. Mar to ni žčnvanjeP?
Agitacija v litri proti dvojoilčnlm napisom. Čitamo ▼ .P. d. S.* od poslednjega torka, da v Rovinju nihče ni maral sneti obrtno italijanske table ras aodiiče in da ae vai slikarji v Rovinju branijo napiaati dvojezične table. — Isti liat pripoveduj«, da akliče občinski saatop v Miljah v kratkem poaebno sejo, v koji hoče isjaviti avoje soglasje s ostalimi mesti. No, pred .velikanskimi Miljami" mora satrepetati Evropa.
Kako so prirejajo demonstracijo. Od Piranoev — torej gotovo it verodostojnega »Ira — ano poisvedeli, da je v Piranu teklo vino v potokih v pospeševanje — „ patri jo-tižkih demonstracij". Ta je dal 100, oni 20, tretji 10 litrov itd. In tudi polenovko (bakala) je jedla fakinaža, da je bilo veselje. Torej v vinu in polenovki je iskati poatanek vsem piranskim demonstracijam! Jaano mora biti torej vsakomur, zakaj je tako točno in navduieno rasgrajal .narod". Potem j« pa tudi jaano, koliko vrednosti je priposnati vsem tom demonstracijam.
Avita eoltura v Trstu. Minoli torek med 7. in 8. uro svečer je nek tržažki „omika-nec" a Črnilom samaial tablo, viaečo ob vratih gostilne narodnjaka g. V. v ulici del Soli-tario. Opomniti je treba, da ima dotična tabla italijanski in potem alovenaki napis. Ne moremo ai torej to pobalinsko dejanje tolmačiti drugače, kakor da ae je dotičnega „demonstranta" prijela kuga, prihajajoča is — Pirana. Mar misli lahonska goapdda pričeti tudi v Trstu tako gonjo proti slovenskim napisom, kakor njih „bratje" in aomižljeniki v Iatri? — Dotični gostilničar je prijavil to pobalinstvo c. kr. policijskemu komisarijatu v ulici Scuasa, da poižče tega „vročekrvneia".
Razialjsnje NJeg. Veličanstva. Is Pom-jana nam poročajo: V tukajinji va*!:i krčmi Ivana Benčiča aedel je mirno neki važčan pri kosarcu starega vinea. Med tem atopi v krčmo neki Obad, (čevljar, rodom od Dekani) nekoliko opit in vikaje: „Evviva Italia, Evviva Garibaldi a Roma* in drugo. Na opomeno važčana, ki je ob enem istegnil is žepa avoj vojažki odpustni list, da nan Slovencem je častiti le natega preavit-lega cesarja Frančiika Jožefa I. odvrne Obad nejevoljno: „Ti c . . . . ti e tuo Imperator". Tretji dan je prižel orožnik poisvodovat o stvari, ali Obad jo je akrivaj popihal iz Pomjana; v Kopru so ga pa prijeli in dejali pod ključ. Po snsližanju tukajšnjih avedokov odpeljali ao ga v sapore dež. aodiiča v Trst. Vidite, kam človeka spravi renegutstvo in italijanski irredentisem ! Ko bi bil ta renegat ostal slovenski Obad, ne bi ae mu bilo dogodilo kaj tacega.
Za druibo sv. Cirila In Metoda v Trstu
nabrali so v veseli družbi na osmici gospoda Tavčerja 1 gld. 30 nvč. in ker poslednji ni hotel sprejeti plačilo sa vino, podarili so 8e 72 nvč.
Za sv. Ivansko podružnico sv. Cirila In Metoda, da ista postane pokroviteljica, daroval je dne 21. oktobra v „Narodnemu domu" pri sv. Ivanu, neki „zaveden možiček" sa
pekle«j«« e mm kvjMte« kmetijske dražbe 40
stot. in pri istem stolu in v iati aanen v posnemanje prvega darovali so ostalih 7 „ftčia-kovcev" faak po 20 stot.; posebe pa 68 stot. aastalih nekdanjih „barbucov", koji ao isgu-bili na kroglje, torej skupaj 2 kroni in 48 atotiak.
Defslnobrsmbovako soditts v Trstu. C.
kr. ninisterstvo sa deželno obrambo objavilo je dne 16. t. n. sklieaje ae na naredbo i dne 3. avgusta t. 1., to le: „Ekapositura de-želnobrambovskega aodiiča v Ljubljani pre-mežčena je s dnem 1. oktobra t. I. v Trat ter ima nositi odslej naslov „C. kr. deželno-brambovsko aodiiče v Trstu", Tenu aodiiču ostanejo podrejeni: donobranaki peipolk it. 6 v Trstu, 3. in 4. bataljon domobranskega peipolka it. 4 v Celovcu ter deželna orož-niika sapovedniitva it. 7 in 12."
Iz odvstniiko zbornico. Odvetnik gosp. dr. Josip Stanič prijavil je tukajinji odvet-niiki zbornici, da ae a 1. januvarjem 1895. preaeli is Tolmina v Gorico,
ObSnl zbor „Bratovičine av. Cirila i Metoda ae sedežem pri sv. Jakobu v Tratu bode v nedeljo dne 28. t. m. v alovenaki ljudski ioli pri av. Jakobu (Via Oiuliani) aledečim dnevnim redom: 1. Nsgovor podpredsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Eventuvalni predlogi. 5. Volitev predsednika in odbora. Za mnogoitevilno udeležbo članov prosi	ODBOR .
Statistika triaftka. od 14. do 20. t. m. rodilo ae je v tržaiki občini 82 otrok (40 moikih in 42 ženskih); poleg teh bilo je 7 mrtvorojenih. Umrlo ji 77 oseb (38 možkih in 39 ienakih). Z otirom na itevilo prebivalstva pride 2606 mrličev na vsakih 1000 dui. Zdravniiki iskas navaja med vzroki smrti: 5 slučajev ikrlstico, 8 si. divice, 5 al. jetike, 11 al. vnetja aApnih organov, 5 si. k&pi in 1 samomor.
Nanadna smrt. Predvčerajinjem popolu-dne napadla je 35letnega težaka Monaka nenadno slabost, ko je iel po ulici Stadion. Padel je na tlak. Mimoidoči ljudje neali ao ga v bliinjo vežo in poklicali sdravnika s sdravniike postaje. A ko je prihitel sdravnik umrl je nesrečnež. — Par ur posneje je nenadno obolel 361etni kavarniiki postreiček Adam Pinichera, aedeč kot gost v ksvarni „Universo". Prepeljali so ga na sdravniiko postajo, toda ni mu bilo več pomoči. Kmalo satem je umrl. Zadela ga je kftp na srcu. Oba mrliča ao prepeljali v mrtvainico pri av. Justu.
Medvedjo na Dolenjskom. Uradni liat Ljubljanski poroča, da ao te dni videli kmetje v gosdu blizu trebsnake graičine 4 medvede. Dosnalo ae je po aledovih, da ao ae kosmatinci obrnili proti Novem mestu. To se je nasnanilo tamoinjemu okrajnemu glavarstvu.
Bikova brca. Minolo soboto je brcnil bik na Gropadi svojega laatnika, 42letnega kmeta Kriatijana Kalca, tako ailno, da nu je slomil desno nogo. Ponesrečenegs kmeta ao odpeljali v tukajinjo mestno bolniinico.
Zasaien vojalkl begun. V Mariboru ao saprli dud 20. t. m. steklarja Petra Sandagla is Trata. Iati je pobegnil is c. kr. mornar-nice ; poleg tega je na sumu, da je bil vlomil v neko tabakarno v Gradcu.
Policijsko. Predainočnjem ao saprli po-nočne rasgrsjaloe: 401etnega težaka Petra R. is Sežane, 341etnega dninarja Antona F. iz Postojine, 25letnega mehanika Josipa M. iz Trata in 50 letnega izvožčeka Franja S. tudi is Trata. Priznati je treba, da je to za-rea „jako meian zbor*. — Predvčerajinjem popoludne saprli so 25letnega težska GaAparja B. iz Trsta, ker se je bil vtihotapil v Lloydov parnik „Imperatrix", ki je zasidran v novem priatanii&u. B. je imel bržkone namen kaj vkraati.
Koledar. Danea (25.): Kriipin, nuč.; Bonifacij, pap. — Jutri (26.): Evariit, pap., mučenik; Lucijan in Marcelijan. — Zadnji krsjec. — Solnoe izida ob 6 uri 34 min,, zatoni ob 4. uri 58 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri sjutraj 12*5 atop, ob 2. pop. 15*5 atop.
Najnovejše vesti.
Dunaj 24. „Polit. Corresp." javlja: Zia paia nastopi v kratkem svojo poslaniftko mesto v Parizu. Njegovim naslednikom na Dunaju določen je turiki poslanik v Teheranu (Perzija) Ghalib-Bey.
Budimpešta 24. Finančni odsek poslanske zbornice končal je razpravo o proračunu miniateratva notranjih stvarij in pričel raz-
prava o proračnnn miniateratva sa nsnk is
bogočastje. Tekon rasprave izjavil je minister notranjih stvarij na dotično vprašanje, da razpuićenje državnega zbora v kratkem nikdar ni bil namen vlade.
Anina 24. Dognalo se je, da je poginilo v jami 40 delavoev; od teh so jih vteraj pokopali 5, 18 mrličev ao odpoalali na dotične kraje, od koder ao bili ponesrečeni doma, 14 jih leži ie v rudniku.
Moskva 24. Časniki priobčujeio brzojavni odgovor princese Alice na čestitko mesta moskovskega povodom prihoda princese v Rusijo. Brsojavka ae glaai: „Globoko ganjena, da ae je Moskva spomnila nene v tam tre-notku, ko sem atopila na tla moje nove, a že dolgo mi drage domovine, sshvsljujevi se jas in aeatra prisrčno prvi prestolnici. Ne dvomivi na iskrenosti vaiih molitev sa sdravje ljubljenega carja. Bog nam pomagaj.
A 1 i e e.
Petsrburg 24. Glasom poročil is Liva-dije pričakujajo tan kralja Grikega.
Berolin 24. I« Peterburga tu aem pri-Sedla poročila trdijo, da je poroka cesarjevi-čeva določena na jutri, toda ni isključeno, da se ne isdajo drugačne diaposicije.
Pariz 24. „Figaru" javljajo iz Odeae 23.: Car kaže veliko nagnjenje do apanja; katastrofe ae je bati vaak trenotek,
Pariz 24. Ruski viiji dvornik odposlal je po nalogu carice brsojavko Edvardu Her-vć-u, v kateri ista zahvaljuje aindakatu paril« kega časnikarstva na israženi iskreni želji, da bi car sopet ozdravel.
Tvgovlaske brsojavka.
Bnllmpaita. Pienlca za jesen 6 30 — 6 36, sa spomlad 6-72-6 73 Karata za oktober e-40 do 6-60. Ovesia spomlad 6 06 - 6 07. Ri nova & 37—5-39.
Pienioa nova od 78 kil. f. 6'ftO—S'55, od 79 kil. f. H 55-6-60. od 80 kil. f. 6 AO-6-65. od 01 kil. f. 6 65-6 70, od 89 kil. for. 6 70—6.75.
Ječmen fl-85-8 40 ; proso 5-70—5.90
Plenica: Slabe ponudbe, povpraševanje malo, mlačno Prodalo ne jo 8.000 met it. 5 ni. ceneje. Vreme: deievno.
Praga. Nerafinirani sladkor sa oktober f. 13-35 december f. 13 40, mirno, vreme deievno.
Praga. Centri fugal novi, postavljen v Trst in s carino vred, odpoiiljatev precej f. 25 75. November-
maro f- 29.50-29.75. Concassc za november>maro 30'— do 30'50. Četvorni za november 31'25, V glavah (sodih) sa polovico oktobra 39'/,, sakoneo oktobra 3P/..
Bavra. Kava Santo* good average s a oktober 85-50, za februvar 7» 25 mirno.
Hamburg. Santo« good average ta oktober 70 75, decembei 66*50, maro 63 — mirno.
Dunajaka bo 11
Državni dolg v papirju „ n v srepru Avstrijska renta v zlatu , „ v kronah Kreditne itkoije , . , London lOLst. . . .
Napoleoni.....
100 mark.....
100 italj. lir.....
rs« 94. oktobra
včeraj
. 99 3J . 123-60 . 98 30 . 371 50 . 124.25 . 9-90
danes 9930 99 25
laa.te
98-25 37» — 124-25 9*9(1
6097V, 60.977, 46-60 45-00
Gostilna „Stoka",
polog kavarne „Fabri«", priporoča se Slovencem v mestu in na deioli. Točijo te isborna vin* istotako je kuhinja iivratna. prodaja tndi vino u* debelo, tako meSčanom, kakor na deželo. Cl.
Mlekarna Frana Griine
na Notranjskem (Via Campanilla v hiii Jakoba Brunnerja it. 5 (Piazza Ponterosso). Po dvakrat na dan friino opi-esno mleko po 12 kr. liter ne-dosredno ii Št. Petra, svoia (friina) smetana. Na zahtevanje, poSilja se tudi na dom.
Martin Krita pia'za s< 6iomnl št-
mamil M »Vi ima trgovino z mnogovrstnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd.	Cl.
,Commarolo' las ,Tadaboo'
v ulici Canerma, glavni shajališči tržuftlcih Slovencev vsoh titanov. razpolngo so časopisi v raznih Hlovaii«kih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk go priporoča Anton dorli, Cl	kavarnar.
Gostilna Josipa Katalana v Bojanu,
„Pri dvanajstih murvah", priporoča se slavnemu slovanskemu občinstvu za obilen obisk. — Točila se bodo samo domaća las vratna vina. 104 -23
II
vpisana zadruga z omejenim poroitvom v Rojanu prt Trsta priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato pro> sarbljeno
(v ulici Bolvedere št. 3) pristopno zadružnikom in nezadružnikom, koji prvi so deležni letnega čistoga dobička. Priporoča tudi svojo
društveno krčmo v Rojanu
(poprej Pertotovo) 10 minut oddaljeno od taesta, z obširnim senčnati* vrtom in dvemi dvoranami, kjer so točijo izboru* domača vina, tavan, pivo v
ataklraloah itd. Točna postrežba z gor-kimi in mrzlimi jedili. Priporoča tudi svojo
mesnico
v Rojanu (poprej Pertotova)
kjer so prodaju govejo in telečje me4o, po najnižjih tržnih cenah. Priporoča se slavnemu ob' činstvu in udom.
Novi člani
se Ae vedno sprojemujo ob uradnih urtth vsak četrtek od 6—7 ure zvečer in ob nedeljuh od 9—10 ure predp.	104—5
Lustuik politično društvo .Edinost' — Izdavatelj in odgovorni urednik : Julij Mikota. — Tiska Tiskarna Dolenc t Tratu.