Komintentom banke ponujamo: SKb BAHA D>D> FEt JOT MM lOTBMi Namesto uvodnika Poslanci Muska Sobota, 15. oktobra 1992 • Leto XLIV • Št. 41 • Cena 60 SIT 'ploniati v pokrajini mini in drugih visokih krogov. bo ■ 20. oktober, torek, Venda-lin 21. oktober, sreda, Uršula - potrošniški krediti na eno ali tri leta po ugodni obrestni meri za različne namene - krediti obrtnikom za osnovna in obratna sredstva in limiti do višine 250.000 SIT - poslovanje s tekočimi računi (limit v višini osebnega dohodka), neomejena izdaja čekov, stimulativna obrestna mera na vpogledna sredstva po T.R. trgovina MARIBOR tel.: (062) 303984 trgovina M. SOBOTA tel.: (069) 21048 Pregovora Luka repo puka, v roke huka. če z dežnikom Urša pride, zima vlagi ne uide. pozoren na otroški čevelj, ki je imel na prednjem koncu, namesto nekdaj običajnih »špicplejov«, na gosto nabite nekoliko debelejše klinčke. Razlagal mi je, da so pri njih na Finskem na tem mestu čevljev pribijali košček pločevine v obliki polmeseca, s čimer naj bi se podplat Ščitil pred prehitro obrabo. Rekel sem mu. da pri nas tudi, da pa je tole tukaj poseben otroški primer zaščite podplatov. dežem na Dunaju; Njegova Ekscelenca Alec Mikael Aalto, veleposlanik Republike Finske, s sedežem na Dunaju; odpravnik poslov, gospod Gong Liefu, veleposlaništvo Ljudske Republike Kitajske; odpravnik poslov, gospod Petr Kypr, veleposlaništvo Češke in Slovaške federacije; generalni konzul, gospod Luigi Solati, generalni konzulat Republike Italije v Kopru; I. sekretar, dr. Mark Wiiliam Christoper Higgie, veleposlaništvo Avstralije, s sedežem na Dunaju, I. sekretar, gospod John Ahlander, veleposlaništvo Kraljevine Švedske, s sedežem na Dunaju; II. sekretar in konzul David William Baal, veleposlaništvo Združenih držav Amerike. Poslancu tudi do deset povprečnih plač Osnova za plače poslancev je povprečna mesečna plača na zaposlenega v gospodarstvu, pomnožena s pet. To pomeni, da bi poslančeva osnovna plača znašala petkratno povprečno plačo v gospodarstvu. Osnovo, torej znesek povprečne plače v gospodarstvu, bo driavni zbor sicer lahko znižal glede na proračunske zmožnosti, vendar največ za polovico, petkratno množenje znižane osnove pa ostaja. Poslanci pa si bodo lahko prislužili še funkcijski dodatek Z dolžnostmi v državnem zboru, delovnih telesih in poslanskih skupinah in prav tako lahko znaša 100-odstotno osnovo, pomnoženo s koeficientom pel. Tako nam ni težko sešteti, da bo poslanec lahko zaslužil tudi deset povprečnih plač v gospodarstvu, povečan še za odstotke glede na delovno dobo. Ob tem pa mu seveda pripadajo še številni dodatki in povračila, tudi za stroške pri opravljanju funkcij v volilni enoti Ni kaj, poslansko delo bo torej zelo dobro plačano, res pa je, da zakon od njih terja večjo odgovornost prt delu. Nekateri k temu dodajajo, da poslansko delo sploh m lahko in za odgovorno delo naj bo tudi primerno ali dobro plačilo. S slednjim se načelno strinjamo, čeprav so tudi druga dela odgovorna in zahtevna, pa Še zdaleč niso tako dobro plačana • Brzoparllniki, verige in listi za vse motorne žage. Ceneugodn : Diplomati med sabo V Republiki Sloveniji akreditirani diplomati, ki so prišli na vikend v deželo gospodarskih možnosti, turizma in miru, seveda s svojimi soprogami, so: Njegova Ekscelenca dr. Gunther Seibert, veleposlanik Zvezne republike Nemčije; Njena Ekscelenca dr. Jutta Stefan-Bastl, veleposlanica Republike Avstrije; Njegova Ekscelenca Bernard Poncet, veleposlanik Republike Francije; Njegova Ekscelenca dr. Istvan Balogh, veleposlanik Republike Madžarske; Njegova Ekscelenca Gordon Mac-Kenzie Johnston, veleposlanik Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske; Njegova Ekscelenca Kaare Daehlen, veleposlanik Kraljevine Norveške, s se- Str. Brez 3 vlade Vestnikov koledar 15. oktober, četrtek, Terezija Velika 16. oktober, petek, Hedvika 17. oktober, sobota, Ignacij 18. oktober, nedelja, Misijonska nedelja 19. oktober, ponedeljek, Etbin za prvo navezavo diplomatskega stika Vestnikovega poročevalca. Povprašam jo. če bi želela tudi sama poizkusiti. Najprej ni rekla nič, pozneje pa mi je v čisti ljubljanščini povedala, da je ona žena Častnega veleposlanika Nizozemske dr. Matije Škofa. Med obhodom po Bojnečevi delavnici se nisem hotel Še enkrat v tako kratkem času dati zapeljati varljivemu evropskemu videzu. Usmeril sem se na kitajskega odpravnika poslov in njegovo ženo, ki sta si ogledovala kup črnožganih pij ter in druge posode Prijazno sem jima začel razlagati, kako je to posebna vrsta keramike in prav tako prijazno sta mi dala vedeti, da moje razlaganje sprejemata na znanje. Njena ekscelenca dr Jutta Stefan-Bastl, avstrijska veleposlanica, je med naklonjenim opazovanjem lončarskih postopkov v Bojnečevi delavnici nekajkrat pokazala, da se znajde že z marsikatero slovensko besedo. Toda, kako je s poznavanjem slovenskih znamenitosti? V čevljarskem muzeju v Turnišču jc v nekem hipu prijela v roko leseno kopito za moški čevelj tam okrog številke sedeminštirideset. Ker smo se prav takrat pogovarjali o ženskih obuvalih, se mi je zdelo nujno, da ji povem, kako to ni za prekmursko žensko nogo- Nasmehnila se je z vsem diplomatskim čarom. Gospod finski velejto-slanik Alec Mikael Aalto je postal Spremljali so jih častni generalni konzuli in častni konzuli v Republiki Sloveniji, prav tako s soprogami: gospod Marko Dular, Kraljevina Belgija; dr Matija Škof, Kraljevina Nizozemska; gospod Mirjan Kuhelj (Kraljevina Norveška); gospod Nikolaj Tičar, Republika Finska; gospod Franc Razdevšek (Centralno Afriška Republika); gospod Zvonko Volaj, Kraljevina Tajska; gospod Rudi Šelih (Kraljevina Danska). ŠTEFAN SMEJ državljani s posebnimi pravicami Kolega je ob zakonu o poslancih pripomnil, da pa je sedaj prišel tudi čas, ko si moramo svoje obzorje obogatiti Še z znanjem o hinduizmu. Toda, da bi ugotovili, da so poslanci povišani v posebni sloj ljudi, sploh ni treba iskati modrosti in učenosti v daljnih deželah, tudi ustoličeni niso za izbrance po zakonih budističnega sveta. Poslanci so namreč sprejeli tak zakon o poslancih, da jim ne bo treba trepetati za njihov socialni položaj. Se preden podrobneje zapišemo, s čim so si postlali, je zanimivo, kar so ugotavljali poročevalci s skupščinske dvorane. Ob sprejemu poslanskega zakona namreč delegati niso protestno zapustili dvorane, vprašanje sklepčnosti prav tako ni prišlo na dan, tudi z vame balkonske razdalje niso opazovali dogajanja v parterju. Omenjeni zakon poskuša posnemati nekatere zahodne države in je za ureditev razmer bil potreben, zato nas sam po sebi sploh ne moti. Spotikamo pa se ob nekatera njegova določila in ugodnosti za poslance. Med nezaposlene s posebnimi pravicami Morda pa res bolj kot plača zbodejo tista določila zakona, ki govorijo o posebnih pravicah poslancev po prenehanju mandata. Poslanci imajo po prenehanju mandata pravico vrniti se na delovno mesto, ki so ga opravljali, če pa to zaradi objektivnih okoliščin ni možno, imajo leto dni pravico prejemati nadomestilo v višini plače, ki bi jo prejemali, če bi še opravljali poslansko funkcijo. Nihče drug v naši državi, ki je ostal brez zaposlitve, ne more prejemati denarnega nadomestila v višini, kot da bi delal. Zakon o zaposlovanju in brezposelnosti jasno določa, da je denarno nadomestilo odvisno od plače, ki jo je delavec prejemal zadnje tri mesece, in to povprečje znižajo še za štirideset odstotkov. Nadomestilo nikakor ne more biti tako visoko, kot je bila plača nezaposlenega, ko je še dela! Razen seveda za poslance, ki se bodo »pridružili* armadi brezposelnim. In da bodo brezposelni poslanci lahko šli na dopust, jim bodo izplačali še regres. Poslanski upokojenci v pokoj z manj dela Poslanci se bodo lahko upokojili, ne po splošnih predpisih, ki jih določa pokojninski in invalidski zakon, ampak drugače. Upokojili se bodo lahko po zakonu o poslancih že, če bodo dopolnili 25 let pokojninske dobe in za teh petindvajset let dela bodo dobili pokojnino, kot da bi delali moški 32 let in pol ter ženske 27 let in pol. Pokojnina, ki bo skoraj gotovo visoka zaneti visoke poslanske plače, se jim bo odmerila za 25 let pokojninske dobe v višini 70 odstotkov osnove. Za vse ostale državljane pa pokojninski zakon določa, da se za 25 let dela pokojnina odmeri v višini 55 odstotkov od pokojninske osnove (za ženske 65 odstotkov). Poslanci so si torej izglasovali benificirano delovno dobo. Razliko »povišane* pokojnine pa jim bo plačal republiški proračun, kar pomeni, da bo proračun dobil novo skupino upokojencev, in sicer upokojene poslance. Če sedaj pod vse ugodnosti ali posebne pravice poslancev potegnemo črto, lahko ugotovimo, da pa si vendar zakon o poslancih in daljne dežele niso tako vsaksebi, Ve se namreč, kje se cedita med in mleko. MAJDA HORVAT VREME Ob koncu tedna oblačno s padavinami. Str. 6 S A niovec, Tur- ttt&mera- Klju-i« b P°tova- Prekmurju delane dM°mat K^^dni Mlnls«r I vja?p/eJOme’ k h ^žaloval, aranžirati. 1 Somatskih .. K Kv, St^^vih v Filov-kako iz nagovor končaj v w ,u)e de-kt vNh^hsla h’ red me' W Ti, v prot’ vrte-^^Jb’ k ,r ^Ju.‘ončarja K'T V ■ v’ Pr3šai fd| 0 m°ie V' Odloka Setn ®a: Nl'
m diplomatom in njihovim ženam razlagal P d'plomahko-turističnega popotovanji po Prek- Pribili, v ■ . primer slovenskih ekonomskih potencialov, . v i ^.Prispodoba mirnosti! Ni slabo, za začetek. Kako ‘ ® se bo videlo šele sčasoma - če se bo povečal . 'i somatskih i * fs L. krnel? ,e diPlomate je Pr«dsedstva «,n^ntro « K' ’ m Ko so se ?.°ba avto- r -W A u .LoU J\ > u stran 2 I aktualno po svetu Z Dunaja piše Avstrija na poti v Evropo Po predvsem politično razgretih debatah je avstrijski parlament z dvotretjinsko večino sprejel sporazum o pristopu republike Avstrije k skupnemu evropskemu gospodarskemu prostoru (EES). Po nekajletnih pogajanjih med deželami Evropske Skupnosti in EbTE je sporazum pravzaprav ekonomska združitev držav članic obeh skupnost: ter predpriprava na morebitno politično združitev v bližnji prihodnosti. Od 1. januarja 1993 bo skupni evropski gospodarski prostor omogočal prost pretok blaga, oseb, kapitala in storitev med državami podpisnicami. Ne samo de iure. marveč tudi de facto. To bo pomenilo Evropo brez meja med državami te 375 milijonske integracije, ki bo naj večji gospodarski prostor na svetu. Kaj bo to pomenilo za že tako ali tako močno avstrijsko gospodarstvo? Eden od vodilnih avstrijskih institutov za gospodarske raziskave WIFO predvideva, da bodo prednosti skupnega gospodarskega prostora avstrijskemu gospodarstvu v naslednjih šestih letih omogočile 2,3-odstotno dodatno gospodarsko rast. Ob sedanji 3,5-odstotni letni stopnji inflacije, 5,5-odstotni brezposelnosti in 5-odstotni gospodarski rasti pa navidez nepotrebna odločitev avstrijske politike o priključitvi k EES-u kaže na politično modrost vključevanja v širše evropske integracijske procese. Pozitivnim gospodarskim učinkom tega koraka v Avstriji tako nihče ne oporeka, vendar si opozicija v parlamentu (Zeleni in Svobodnjaki) zastavlja vprašanje, ah ni pot »okrog riti (EES) v žep (ES)« za avstrijsko gospodarstvo predraga. Dunaj bo moral namreč v skupni sklad za podporo gospodarsko šibkejših članic tega gospodarskega prostora letno pošiljati 330 milijonov ATS, 620 milionov ATS na leto pa bo šlo za skupne razvojne programe te integracije. Na takšne in podobne kritike pa avstrijski finančni minister Ferdinand Lacina odgovarja z logiko gospodarskega izračuna državnega sektorja, za katerega ravnovesje odgovarja: pristop k EES-u naj bi po njegovih predvidevanjih avstrijskemu gospodarstvu prinesel nizke obresti za posojila, zmanjšanje državnih subvencij, pa tudi liberalizacijo v javni sferi gospodarstva ter s tem razbremenitev državnega proračuna za celih 5,7 milijarde ATS letno. V finančnem sektorju (banke, zavarovalnice, borza) naj bi liberalizacija prinesla kar 29- do 34-odstotno znižanje cen storitev. Kot vidimo, je slaba milijarda ATS letno v blagajno EES-a v šestih letih ogromen izdatek. Toda če to primerjamo z 2,3-odstotnim letnim povečanjem rasti avstrijskega gospodarstva, kar je v šestih letih 40 milijard ATS dohodka zaradi koristi od trgovanja v EES-u. prinese sprejem sporazuma o pristopu k evropskemu gospodarskemu prostoru avstrijskemu finančnemu ministrstvu v naslednjih šestili letih za 16 milijard ATS dodatnega dohodka od plačanih davčnih obveznosti gospodarstva. Odgovor na vprašanje o potrebnosti inšlitucionalizacije EES-a kot nekakšnega vmesnega stanja na poti do Združene Evrope je bil potemtakem, vsaj v Avstriji, določen z sklepčno večino vladajoče rdcčo-črnc koalicije v zveznem parlamentu. Zahteve opozicije, da bi bilo treba za mnenje o tako pomembni odločitvi vprašati tudi avstrijske davkoplačevalce ter organizirati referendum, pa so zaen- Umrl je Willy Brandt V 78. letu starosti je umri eden najvidnejših evropskih in svetovnih politikov v zadnjih desetletjih nekdanji nemški kancler Willy Brandt Vrsto let je bil tudi predsednik socialistične Internacionale, za svojo miroljubno politiko pa je dobil pred 21. leti tudi Nobelovo nagrado za mir. Med drugim je bil tudi dolgoletni predsednik SPD-ja, berlinski župan, nemški zunanji minister itd. Zaradi hude bolezni se je pred meseci povsem umaknil iz političnega življenja in je po zavrnitvi nove operacije raka zadnje dni preživel v svoji vili ob Renu. Vsem, ki danes v Nemčiji in Evropi govorijo o velikem človeku, ki ni bil le politik, ampak predvsem svobodnjak, o politiku, ki je s svojo vizijo odnosov z Vzhodom omogoči) začetek procesov združevanja, bo osta’ v trajnem spominu. Slovenija v svetu Evrope Slovenija bo morda že prihodnji februar, zagotovo pa v maju, sprejeta med polnopravne članice Sveta Evrope. Tega prepričanja ni poudaril zgolj predsednik vlade dr. Janez Drnovšek, ko je med uradnim obiskom v strasburski inštituciji spregovoril parlamentarcem iz 27 držav članic, temveč tudi njegova sobesednika, predsednik skupščine Miguel Angel Martine/ in generalna sekretarka Gothe rine Lalumiete. Z decembrskimi skupščinskimi volitvami, na katere bo Svet Evrope, kot veleva tradicija, poslal svojo skupino opazovalcev, bo izpolnjen še zadnji formalni pogoj za vključitev v organizacijo, katere članska izkaznica je jamstvo pluralistične demokracije in spoštovanja človekovih pravic. Podpora Grčije Slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel je bil na dvodnevnem uradnem obisku v Grčiji. Med drugim seje pogovarjal tudi z ministrskim predsednikom Micotakisom. Le-ta je izrazil pripravljenost Grčije, da vsestransko podpre Slovenijo pn vključevanju v Evropsko skupnost Sogovornika sta bila enotna tudi glede razmer v BiH-u. Kitajska-Južna Koreja krat zgolj pobožne želje. ANDREJ HORVAT Obisk južnokorejskega voditelja Rb Tae Wuja v Pekingu že velja za zgodovinskega, verjetno pa bodo gospodarske posledice pomemb globus MOSKVA - Novoizvoljeni estonski predsednik Lennart Meri je imenoval mandatarja za sestavo prve prave povojne vlade: dr. Marta Laara, pred volitvami vodjo sedaj vladajoče koalicije v parlamentu »Domovina«. KUVAJT - Prve kuvajtske povojne volitve so se končale s presenetljivo zmago opozicije. Večina opozicijskih strank je zahtevala preklic avtomatizma, po katerem je bil kronski princ Kuvajta hkrati tudi predsednik vlade Toda ostalo je po starem, kar pomeni: stari premier z novim parlamentom. BRUSELJ - Na sedežu Nata so sporočili, da so pripravljeni pomagati pri nadzorovanju zračnega prostora nad BiH. V ta namen bi uporabljali posebna letala, v BiH pa bodo napotili približno sto ljudi in opremo za zaščito človekoljubnih konvojev. WASH)NGTON - ZDA so vnovič izrazile podporo ozemeljski celovitosti vseh republik nekdanje Sovjetske zveze. Poleg tega so v stalnih stikih z visokimi ruskimi in gruzinskimi predstavniki, saj si prizadevajo ustaviti državljansko vojno v Gruziji. BIŠEK - Deset predsednikov članic Skupnosti neodvisnih držav ter »opazovalca« iz Azerbajdžana in Gruzije so se na šestem vrhunskem srečanju v kirgiški prestolnici le deloma sporazumeli, o najvažnejšem, rublju, pa še ne, Na položaju poveljnika strateških sil SND je generala Maksimova zamenjal Sapošnikov. ŽENEVA - Slovenija je od lanske jeseni sprejela več kot 120 tisoč beguncev iz Hrvaške in BiH, kar pomeni, da je registriranih in neprijavljenih ubežnikov iz obeh držav blizu 5 odstotkov slovenskega prebivalstva. To je na zasedanju HCR opozoril stalni predstavnik Slovenije pri OZN v Ženevi dr. Anton Bebler. Velika volilna prevara Novoizvoljeni estonski parlament je v drugem krogu volitev izbral novega predsednika Estonije, pravzaprav prvega pravega predsednika države po drugi svetovni vojni: to je 63-letni pisatelj Lennart Meri. Tako je dosedanji formalni predsednik Arnold Rootel, sicer Merijev protikandidat, ostal brez funkcije v novem estonskem političnem prostoru. To, daje bil Meri v parlamentu gladko izvoljen za predsednika, je bilo pričakovati, saj ima njegova stranka Domovina največ sedežev. Toda takšen izid je po svoje velika volilna prevara. Estonski državljani so namreč v prvem krogu predsednika volili neposredno. Tam je Rootel dobil 44,8 odstotka glasov, Meri pa 29,5. Ker pa je volilni zakon določaj, da v primeru neizvolitve v prvem krogu predsednika v drugem voli parlament (v katerem ima Meri vet pristašev), se je izteklo slabo za Rootela, dosedanjega predsednika vrhovnega sovjeta Estonije. Torej, predsednik države je postal človek, ki ga je na svobodnih volitvah podprla manj kot tretjina volivcev. Na teh volitvah pa povrhu vsega niso smeli sodelovati Rusi, živeči v Estoniji - okrog 300 tisoč potencialnih volilnih upravičencev - ki so doselj vztrajno podpirali Rootela, kar pomeni, da Menja dejansko podpira manj kot petina prebivalcev Estonije. Drugače povedano: če bi Rusi na volitvah smeti sodelovati, bi bi) Rootel brez težav izvoljen že v prvem krogu volitev. Klaus je optimist Kot je dejal Češki premier Vaclav Klaus, še vedno velja, da bo l januarja 1993 Češka in Slovaška federacija prenehala obstajati. Klaus je še vedno prepričan, da se bo država razdelila brez kakršnihkoli težav. V političnih krogih in javnosti pa izražajo dvom o trditvi, da se bo država razdelila po mirni poti. Opozorilo Beli hiši Ameriška obveščevalna služba CIA je v Belo hišo poslala poročilo, v katerem je zapisano, da utegne to zimo v BiH-u umreti 147 tisoč ljudi. V strogo zaupnem poročilu je CIA izdelala več ocen. Po najslabši naj bi v BiH-u to zimo umrlo 217 tisoč ljudi To bi se zgodilo, če bi bila zima hujša od običajne in Če bi bile dostave Človekoljubne pomoči slabo zavarovane prebliski »Če ne bi bilo nas, ne bi porušili berlinskega zidu, komunizem ne bi bil na tleh in tudi aparthaida ne bi odpravili. Dobro, dobro, res imamo nekaj težav doma, vendar je to nekaj drugega. George Bush, ameriški predsednik * »Če bi prišli v Bosno italijanski in nemški vojaki, tamkajšnji vojaki ne bi več streljali drug na drugega, ampak bi skupaj začeli streljati na nas. • Mario Angioni, italijanski general Prepoved letenja nad BiH J Pripadniki Unproforja naj nadzirajo izvajanje prepovedi -i"t''""""’ *»»K*wvij» uoj Iiuuzuuju uvajanje ----------------■ 1 1 I ! l nad ozemljem BiH, namestijo pa naj tudi Zunanji ministri so pozvali predvsem k izpeljavi območja, po katerem vojaški poleti ne bi bili dovoljeni M3 sterice so se tudi zavzeli za takojšnjo demilitarizacijo uboje in etnična čiščenja srbskih sil ter se zavzeli za okrepi p nih prizadevanj, ki bi prebivalcem BiH-a omogočila laže pK jočo zimo. k H OZN o vojnih zločinih Varnostni svet OZN je sprejel resolucijo o ustanovitvi pos za proučitev vojnih zločinov na območju nekdanje Jugo5 cijo je glasovalo vseh 15 članic varnostnega sveta. Varnostni ps* tudi resolucijo, s katero obsoja razmere na tistih območji^ ■ . pod nadzorom Unproforja, Ta resolucija zagotavlja vel p zakonitosti na ceh območjih, enote OZN pa pooblašča, odgovornost za demilitarizacijo polotoka Pievlaka. »O zločinih bo odločalo sodišče« »O zločinih, Moljenih ns območju nekdanje Jugosla”! ■’ J evropsko sodišče za človekove pravice,« To je poudari1 -ženevske konference David Owen. Lord Owen seje zavzel ■ ■ prepoved poletov vojaških letal nad BiH-om. Po ajr*,'7' morali v BiH oblikovati avtonomna območja, ki bi imenuvn0Jh 11 avi 0,1 / ' T ilrvnJk.cn>. Skifi zbujajoče je predvsem dejstvo. P IJ območjih pod zaščito D7N a nastala srbska paravoj3^^ J*f' ' tisoč oboroženih mož s glavnem nekdanjih pripao armade. Po nieeovem mnenju je resna nevarno5 P r((v konflikta ter za napeti položu-’ in grobo kršenje žuje predvsem Srbe, del krivde pa je pripisal tudi Z®g v žarišču Willy Brandt - Berlinčan Delajo zgodovino izredni posamezniki, ki potegnejo za seboj množice, ali pa izredne posameznike iz svoje temne gmote izvr-žejo množice in jih usmerjajo kot svoje vodnike? Se tisto, čemur pravimo veliki zgodovinski procesi. najprej zavrže v množicah, ki potem za svojo kolektivno voljo poiščejo izvrševalca, in ga ta-korekoč uporabijo za svoje orodje, ali pa veliki zgodovine pri uresničevanju lastnih vizij kakor s svojim govorečim, a brezobličnim orodjem manipulirajo z množicami? Kdo ima prav. Brecht, ki je zgodovinsko vlogo pripisoval množicam, ali Tolstoj, ki je zgod cvi not vernost pripisoval volji izrednega posameznika9 Ali pa kdo tretji, višji in neviden. Kakšen čuječ in resen ali pa kakšen igriv in zafrkljiv bog, saj je vseeno. Vseeno je, kajti fizična smrt izrednega posameznika, voditelja množic, prihaja vedno ob tistem času, ko zamira moč njegovih idej. Tisti, ki reže niti življenja, je varuh skrivnosti o smislu zgodovine zagonetko insce-nira tako, da pušča skupaj izdihovati voditelje in navdihe, ki so nekoč prevzemali množice. Willy Brandt je mrtev. Internacionalizem, pa najsibo evropski ali svetovni, zamira, kljub Maastrichtu in kljub vsemu. Prav ob Maastrichtu, potem ko so Danci rekli »ne« združevanju. Francozi pa polovični »da«, ki se lahko razume tudi kot polovični »ne«, se najbolje vidi, kako neutemeljeno je upanje v nekakšno nadnacionalno zlitje narodov Z izdihovanjem tega upanja je umri tudi Willy Brandt Za Olafom Palmejem in Brunom Kreiskym je odšel še tretji veliki socialdemokratski državnik. kije, recimo temu tako, verjel v internacionalizem. Živel pa je dovolj dolgo, da je lahko povedal. kako prazno, pa vendar potrebno. v določenih Obdobjih celo nujno potrebno je to upanje. Tik pred simbolno združitvijo Nemčije, en dan pred padcem berlinskega zidu 10. novembra 1989 je v svojem zadnjem velikem javnem nastopu rekel, da »mora priti skupaj, kar sodi skupaj«. In ne pozabimo, s tem je mislil na Nemčijo, ne na Evropo! Svoji socialdemokratski stranki, v kateri je imel zadnja leta položaj Častnega predsednika, je tako povedal, kako bo tekla zgodovina: nacionalni interes bo potrebno priznati kot prvi politični interes, nanj računati in z njim živeti. Zato ker je vsako njegovo omalovaževanje nevarnejše od najnevarnejšega ideološkega nasprotovanja. bele potem so bili za združitev Nemčije tudi v SRD Včasih je nujno, da množice verjamejo v možnost nadnacionalnega sožitja. Med hladno vojno, ob postavljanju berlinskega zidu je bilo to utopistično in racionalistično upanje neob-hodno. brez njega bi se gotovo pobili. Ta plehka vera množic je bila tista nevidna roka, ki je zadrževala živčne prste na tej in oni strani železne zavese, da niso pri- hzaspr^ie tisnili na gutnb 3 X se, celinskih rake -a- Brandt to Za Brandta resn^ttf stavljalnaprvo^j^ drugo domovtiN p stranko. Njcg0na i f.-stranke so proletarskega ‘ j ’ gove sicer-gija. Zmotna |ii | trebna kot > ohranitev mirU ,iu, nemška ■ rrfi ■ nC- rpivh" $1. Pl L k k S. S 5 S & M15, oktobra 1992 stran 3 aktualno doma ti* trši o * nV rej* ki * binP sik dcM M« ihd' id ^zasedanju radgonskega parlamenta o odstopu izvršnega sveta — V roku dni poiskati novega mandatarja Občina brez vlade . t ■ Vstopil, ker za to ni vzroka. Odstopov člani izvršnega lam, kjer je za to mesto, ampak drugje, zlasti prek *DEJ'a obvvščanja. Na ulicah pa so se pojavljale neute-^spih t tk' bi k**0 d0 m°j’b volilcev nepošteno, če bi bj,-. J®- Ker je od 8 članov izvršnega sveta odstopilo 5. to ^Pne '®a ,o za posodico tudi moj odstop,« je na začetku zborov Skupščine občine Gornja Radgona povedal ht U ^Prtdsednik občinske vlade .Anton I ropenauer. Vzro-UFe PB Pred poslanci ni hotel komentirati. Zato so d I odsWov posameznih članov občinske vlade morali .iTv^tino izsiliti, pri čemer so se sklicevali na poslovnik L SkllncZin^ ItT ,a< skupščine. Pobral' ^fazložjtev, ki so "ki da',e bdo m°žno raz ' sve^^dgonskem izvrš ra2mAn’ars,1 Pred časom X SMeju* dr «tov^Ožn1 ’ maribor-škofu, ob 1^° 'n piša r'L JIern Pa tudi za X" zSod°- Prek‘ °bč|^ Z“ i ninenicm lz Bogo? Un, Y«GR|NE< 1 Predl°g h"'0 mu tudl Kisilak’ .Uk IPv. '■! JfiCltK In "S,P I? • ie a]ematide-p°- Ki,aC?KZA far *aplCn ePrKanje, da sP’oh ne bi prišlo, če bi imeli občinsko komisijo za nagrade. Lani namreč niso podelili občinskih nagrad, in sicer s pripombo. Češ da je to usedlina prejšnjega političnega sistema. Te-dajci je za govorniški oder stopil še predstavnik SDP-ja EVGEN EMRI, ki si je kot gost v razpravi privoščil pet minut spomina na dogodke pred letom dni. Hkrati pa je dodal, da njegova stranka v celoti podpira odločitev, da dr. Jožefu Smeju podelijo naziv častnega občana. Pri tem je nekatere poslance, ki so se lani najbolj zavzemali za ukinitev občinskih priznanj, spomnil, da sta bila med predlaganimi kandidati tudi etnolog dr. Vilko Novak in predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan. Njegovim trditvam je oporekala podpredsednica občinske vlade BRIGITA BAVČAR, ki je obenem predlagala, da bi Milana Kučana v prihodnje uvrstili med kandidate za občinsko priznanje. In naposled je Andrej Gerenčer potrdil, da sta bila med lanskima kandidatoma za občinsko nagrado tudi Milan Kučan in dr. Vilko Novak. Na ločenih sejah pa so delegati največ pozornosti namenili informaciji o gospodarskih gibanjih v polletju, izvajanju zakona o denacionalizaciji in statusni spremembi Pomurskega zdravstvenega zavoda, v okviru katerega deluje 7 samostojnih zavodov. Med drugim so ugotovili, da gospodarska gibanja niso spodbudna, občinski vladi pa so očitali, da jc naredila premalo pri razvoju družbenih podjetij. Zato naj bi IS pripravil podrobnejše poročilo in program ukrepov za spodbujanje gospodarstva. Upravni organi pa so doslej prejeli s področja kmetijstva in gozdarstva. Ker je bila večina vlog pomanjkljiva, sta bili izdani le dve odločbi o vrnitvi gozda, in sicer Župnijskemu uradu Dolenci in Evangeličanski verski skupnosti Hodoš. V razpravi pa so poslanci menili, da je proces denacionalizacije v soboški občini prepočasen m da bo komisija morala pospešiti svojo dejavnost. MILAN JERSE Projekt sanacije podjetg deluje Na vladni natečaj za projekt saniranja in preustroja podjetij je prispelo veliko ponudb: skoraj večino je tudi zadovoljevala vse pogoje Podjetij, ki so se odločila za vladno reševanje njihovih problemov, je 137. podpisali pa so že 99 pogodb. Tako je na tiskovni konferenci povedal direktor sklada za razvoj mag. Uroš Korže. ki meni, da morajo predvsem podjetja, ki imajo veliko zaposlenih in večji vpliv na celotno slovensko gospodarstvo, takoj začeti s preustrojem in razvojem tistih programov in delov programov, ki so lahko uspešni na domačem in tujem trgu. Vendar pa je zanimivo, da je med temi podjetji, ki so se prijavila na razpis, kar 85 odstotkov takih, ki bi morala v stečaj. Vendar država tega ne bo dopustila, pa tudi svežega denarja za to nima, temveč se bodo osredotočili na zdrava jedra, na tista, ki lahko hitro najdejo novo tržišče, saj je pri večini podjetij težave povzročil izpad južnih trgov. V skladu za razvoj so podjetja razdelili v tri skupine. V prvi so taka, ki jih lahko saniramo z manjšimi aktivnostmi; teh je okoli 15 odstotkov V ta podjetja so poslali svetovalce in strokovnjake, da bodo skupaj z vodstvom pripravili sanacijske programe. Prav tako bodo v vseh dejavnostih sodelovali upniki, jasno pa je. da se bodo povsod najprej lotili odpuščanja zaposlenih, za katere bo morala poskrbeti država. Posojila, ki jih podjetja ne bodo mogla odplačati, bodo morah odpisati ali pa spremeniti v trajni kapital upnika. Podjetja, ki tudi potem ne bodo uspela s sanacijo, pa bodo morala razmišljati o deinvestiranju ali pa celo o stečaju. V drugi in tretji skupini podjetij pa je ostalih 85 odstotkov, v katerih bo še težje. V njih so že imenovali nove upravne odbore, obiskale sojih tudi svetovalne službe. V upravnem odboru je Član sklada republike Slovenije za razvoj, predstavnik največjega upnika in zunanji član. Revizorska služba se ukvarja s pretokom denarja. Koliko ljudi pa bo presežnih delavcev, pa zdaj ne more nihče predvidevati. Država je za odpravnine namenila 3 milijarde tolarjev. M. HORVAT Jezenska zona Kako mehki postanemo jeseni! Kako prepustni in daljni! Da, daljni. Ne oddaljeni sami sebi, drugim ljudem ali drugim stvarem. Daljni postanemo: tako, da srno si v nekem trenutku zaradi tega za kratek čas - tuji. Pa si ne bi smeli biti, ker si nikoli nismo tako blizu Sebi blizu, drugim blizu, vsemu blizu, še najbolj temu: vsemu. Naravi, vsemu nastalemu, porojenemu in bivajočemu. Zgodnja jesen je. V taki zgodnji jeseni včasih ni nobenega »kakor da bi« več Takole pravimo: Jeseni smo kakor da bi nas prevzelo umiranje. Kako, »kakor da bi nas prevzelo«? Mar ne umiramo vsak dan, v vsakem trenutku, že od rojstva naprej. Kako te lahko nekaj prevzame, kar že ves čas hodi s tabo? Kar si ves čas ti. Ne samo ti, marveč vse, kar je takšno kot ti, to je minljivo, strastno, hlepeče po bivanju. Ko to umiranje postane naše avtentično občutje, se v neki zoni, v zoni pretresenosti, zatečemo v razlago, ki prikriva dejansko stanje in pravimo, da ni tako, ampak je samo tako »kakor da bi« bilo tako. Rekli smo zona, zona pretresenosti. Zona je velika beseda. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je beseda »zona« dvakrat zapisana. Enkrat zona, ki se izgovarja kot »cona« in pomeni predel. Ta pomen besede nas tukaj ne zanima, ne mislimo na predel, na prostor, na cono. Drugič zona, ki se izgovarja z votlin in zaokroženim o-jem, z glasom, ki v pravilno dojeti besedi veže ono prej omenjeno daljnost z našim trenutkom. Kako naj opišemo ta »o« v besedi zona? Tak je kakor votla trstika, ki veže vodo, močvirje, trohnobo, veter, še lest, nebo m meglo. Trstika v vetru, ki piha nad jesenskim močvirjem. Votel zaokrožen in ozek glas o votla trstika v močvirju. Glas, po katerem prihaja daljnost - in veter, ki s trstiko igra igro daljnosti. Takšen je o v besedi zona, ki jo Slovar razlaga takole: »neprijeten občutek z drhtenjem zaradi močnega vznemirjenja, odpor strahu: nenadoma ga je obšla zona, ob teh besedah ga je spreletela mrzla zona«. Na to zono smo mislili. Vendar ne bi mogli reči, da je to neprijeten občutek. Nevsakdanji, to že. Ko nas spreleti zona, se ne počutimo več majhne, minljive, bežne, izgubljene. Kajti pretresenost, ki nas obide, se napaja iz daljnosti, za katero niti slutili nismo. Vsakdanje življenje nas umešča na tukaj in zdaj, na včeraj, ko smo bili na onem mestu, na jutri, ko bomo morda šli tja. Vse to: sem, tja, včeraj, jutri, pred desetimi in sto in več leti, tudi tisoč leti, vse to je v kletki svetlobe. Vse je po sosledjih zabeleženo, morda celo z datumi opremljeno dogajanje, ki je lahko sicer oddaljeno, ne pa daljno. V zoni kakor skozi nekak dušnik, kakor skozi tisti o v besedi, skozi ozko m dolgo trstikino steblo, ki spaja elemente, zagledamo daljnost. Tisto daljnost. ki stoji onkraj svetlobe budnega bitja. To dalnostjo nemara najbolje poznajo živali, primitivni ljudje in otroci. Vsa tista bistja. ki so nagnjena k temu, da v svoji samoti nenadoma kriknejo, da bi pregnali strah V jesenski mehkobi, ko se v meglo zavlečejo zvoki, ko diši trpko in grenko, ko z listjem nebo pada na zemljo, ko poslanemu mehki tudi snmi in sc zavemo, kako daleč v temo sega naše bivanje, koliko smo prebrodili v vesoljskem prostoru, preden smo postali to. kar smo zdaj - ko nas obide zona, takrat nas ima, da hi kar najbolj divje in živalsko in temno kriknili. Takrat nas ima. da bi pisali o tem kriku Ker je vse drugo nič proti temu kriku, ki pridivja iz nas od same mehkobe ... Eh. ta jesenski čas! Hotel sem pisati o nečem drugem Čas za dobrega predsednika Ugibanja je konec: tudi sedanji predsednik predsedstva Milan Kučan bo na volitvah 6. decembra kandidiral za predsednika države. Ne bo kandidat stranke, ampak bo zbiral državljanske podpise. Potrebuje jih 5. tisoč. Torej bi lahko rekli, da gre po poti pokojnega Ivana Krambergerja, ki je naredil podobno na prvih volitvah. Na tiskovni konferenci so t.i. državljanski pobudniki, med katerimi so predvsem politiki, športniki, direktorji in podobni pomembnejši ljudje, predstavili predvolilno strategijo Milana Kučana. Osnova njegove dejavnosti naj bi bila skromnost, afirmativnost in nadstrankarstvo. Do denarja za predvolilni boj bodo prišli s prostovoljnimi prispevki, zaradi tega so že odprli žiroračun. Na tej tiskovni konferenci je prvi podpisnik dr. Matjaž Kmecl povedal, da je že nekaj sto ljudi podpisalo ta dokument, še več pa jih bo v naslednjem mesecu, ko bo ta oblika kandidiranja že utečena tudi v praksi na krajevnih uradih. Predsednik odbora za izvedbo kandidature Milana Kučana za predsednika države je dr. Zdenko Rotar, univerzitetni profesor, ki je predstavil življenjsko pot Milana Kučana v glavnem od leta 1990. Dejal je. da je Milan Kučan z leti postal pojem nepopustljivega demokratičnega reformizma, vodil je dokončen upor proti partijskemu samodr-Štvu, kar je v začetku leta 1990 ustvarilo osnove za pluralno demokracijo in na koncu tudi za slovensko osamosvojitev. Milan Kučan, ki je zbral večinsko zaupanje za predsednika že na prvih pluralnih volitvah, je znal ohranjati odločnost in hladnokrvnost v vseh težavnih položajih, ki so sledili. Milan Kučan je imel tiskovno konferenco v galeriji Cankarjevega doma, na kateri seje trlo pomembnih podpisnikov državljanske pobude. M HORVAT Za lažje podpisovanje obrazcev Z razpisom volitev, ki bodo 6 decembra letos, so se pri nas začeli tudi postopki dajanja podpore kandidatom oziroma listam kandidatov za poslance državnega zbora, člane državnega sveta in predsednika države. V ta okvir sodi tudi podpisovanje obrazcev v prijavnih službah sekretariatov za notranje zadeve in pristojnih krajevnih uradih Navedene obrazce podpisujejo volivci pred odgovorno osebo upravnega organa oziroma krajevnega urada kjer jih vodijo v volilni evidenci Zaradi hitrejšega in lažjega opravljanja teh postopkov priporočajo, da volilci s seboj prinesejo osebno izkaznico in potrdilo o državljanstvu (rumen kartonček) ki so ga prejeli pred kratkim. M 6 stran 4 gospodarstvo Lendavska občina Plače in predlogi o novi organiziranosti razburkali duhove v Beltinki ustanavlja podjetje za podjetja Lendavska občinska služba ustanavlja mešano podjetje Proinvest inženiring in konsulting, družbo z omejeno odgovornostjo. Dejavnost podjetja so si zamislili v dveb vsebinskih sklopih, in sicer agencijske storitve in svetovanje (zbiranje in ustvarjanje podjetniških idej, svetovanje, preverjanje trga, informacijski servis, sodelovanje pri sanaciji manjših podjetij in drugo) ter inženiring (izdelovanje programov, elaboratov in drugo). Večinski delež v podjetju naj bi imela občina, saj bi vanj po prvem predlogu vložila sto tisoč mark. To bi pomenilo več kot 64 odstotkov vseh vloženih sredstev, mešano podjetje pa naj bi sestavljali še Nafta Lendava s kapitalskim vložkom 25 tisoč mark, Anton Bala-žek z deset tisoč markami (s pet tisoč markami bi mu ovrednotili pripravo elaborata podjetja), Kmetijsko gospodarstvo naj bi v podjetje vložilo dvanajst tisoč mark in pol ter Zdravilišče Lipa deset tisoč mark. Zakaj občina sama ni ustanovitelj' podjetja, zakaj je pristala na mešano podjetje, pa čeprav bodo kapitalski deleži sovlagateljev neprimerljivo nižji z njenim? Na to vprašanje in druge je odgovarjala Helena Kramar, pri lendavski občini odgovorna za gospodarstvo. Občina ne želi imeti samo občinskega podjetja za podjetja »Občina se je želela izogniti očitkom, da bo to občinsko podjetje. Želeli smo. da bi gospodarstvo pokazalo svoj interes za to. Občina pa naj bi bila večinski lastnik, da bi prek upravljanja diktirala politiko podjetja. Podjetja smo torej vključili, da bi pač pokazali, da obstaja njihov interes. Nafto s področja industrije. Zdravilišče Lipa iz turizma in Kmetijski kombinat s področja kmetijstva. Pri slednjem je še vprašanje, če bo v podjetju, vsekakor pa bi želeli, daje.« Sodeč po številu sovlagateljev pa podjetja številčneje le niso bila ogreta za mešano podjetje, čeprav bi lahko bili njihovi kapitalski vložki skromni. Se največji interes pa je potemtakem imela Nafta, ki bo z navzočnostjo v podjetju ne le pri viru informacij, ampak bo v njem lahko prodajala tudi strokovno znanje svojih ljudi. Vendar ne moremo drugače, kot da podjetje, ki ga ustanavljajo v lendavski občini, postavimo v ta prostor in čas, se pravi v občino, kjer je relativna stopnja brezposelnosti najvišja v Sloveniji in stopnja izobrazbe brezposelnih večinoma zelo nizka. Iz njihovih vrst namreč ne moremo pričakovati podjetniškega »razcveta«. Za koga torej podjetje Proinvest. svetovalno podjetje za podjetja? Podjetje, pamet za male »Podjetje naj bi delalo za pospeševanje razvoja malega gospodarstva, ne pa izključno zanj, ki prav gotovo vseh brezposelnih ne more absorbirati. Podjetje naj bi delovalo tudi za potrebe sedanjih družbenih podjetij, predvsem manjših, ki so kadrovsko šibkejša. Pomagalo bi pri njihovem preustroju. z nasveti, bilo bi tudi v stalnih stikih z republiškimi organi. Na primer ob sanacijskem razpisu nekatera podjetja niso vedela, kaj to pomeni, in tako podjetje bi jim lahko pomagalo z nasveti in informacijami.« Na ustanavljanje podjetja Proinvest torej sploh ne vpliva število novih zaposlitev in ga neposredno sploh ne povezujejo z množico nezaposlenih. Posredno bo sicer lahko prispevalo k novim zaposlitvam s prinašanjem podjetniških idej, novih programov in raziskovanjem trga, vendar je zamišljeno predvsem kot podjetje z »možgani« za kadrovsko (vodstveno) šibka mala in srednja podjetja. »Imeli smo več razpisov, ki smo jih povezovali, s številom novih zaposlitev, in sedaj, ko ugotavljamo njihove učinke, vidimo, da so daleč pod pričakovanji. Ne le da so bila občinska sredstva omejena in niso zagotavljala delovnega mesta, občinsko posojilo za delovno mesto je bilo najprej tisoč petsto in potem štiri tisoč mark, so ostale naložbe nedokončane, saj so investitorjem odpadli drugi viri, na primer za demografsko ogrožene.« Koliko se potem sploh »razcveta« podjetništvo v lendavski občini, h kateremu naj bi prispevalo tudi podjetje Proinvest? »Tudi pri nas ustanavljajo podjetja, nekaj več kot polovica se jih aktivira, nova podjetja pa zelo malo zaposlujejo.« Tako v mrežo za malo gospodarstvo Podjetje Proinvest nastaja tudi v prostoru, kjer je skorajda že prenasičen s svetovalnimi podjetji za podjetja. »Teh podjetij je res dosti, vendar so vsa tržno usmerjena, in vemo, kako drage so njihove storitve. Naše podjetje pa bi zainteresiranim podjetnikov in vlagateljem določene stvari opravilo zastonj ali za minimalni prispevek. Občina namerava sofinancirati dejavnost tega podjetja, pridobiti pa namerava še republiko. Ce bo podjetje opravljalo dejavnosti po katalogu storitev za malo gospodarstvo, ki je sedaj izdan, bo določen del sofinancirala tudi republika.« Na tak način se namreč lendavska občina namerava vključiti v republiško mrežo za malo gospodarstvo, ki jo ustanavlja ministrstvo za malo gospodarstvo, in prek njega tudi v mednarodno združenje in pomoč Pharre. MAJDA HORVAT Plačilo dohodnine za brezposelne Nezaposleni, ki so ostali brez zaposlitve ter letos prišli na Zavod za zaposlovanje, prejemajo, tako kot vsi, obvestila o plačilu dohodnine. Brezposelni, ki prejemajo denarno nadomestilo, so ogorčeni in prizadeti, da morajo sedaj plačati še ta davek. So tudi taki, ki prejemajo okrog dvanajst tisočakov denarnega nadomestila, sedaj pa so dobili obvestilo za plačilo dohodnine tudi do pet tisoč tolarjev. Sindikati so ta problem že dali na mizo. MH Vztrajali bodo pri svojih zahtevah Dokler je položaj v podjetju normalen, dokler proizvodnja in prodaja tečeta nemoteno, delavci pa za svoje delo dobivajo ustrezno plačilo, je tudi razpoloženje zaposlenih primerno. Težave nastanejo, ko se razmere začnejo zapletati, takrat izbijejo na površje tudi prikrite zadeve. Po razpoloženju zaposlenih v podjetju Rašica Beltinka v Beltincih bi lahko sklepali, da v tem kolektivu ni vse tako, kot bi moralo biti. S tem seveda ne mislimo na razmere v Beltinki, kjer bo prav tako potrebno urediti nekatera vprašanja, pač pa predvsem na odnose med Beltinko in Rašico. Po ukinitvi tozdov se je Rašica oblikovala kot enovito podjetje s polno odgovornostjo, kar pomeni, daje kapital v lasti Rašice, ki tako razpolaga tudi s kapitalom nekdanjega tozda Beltinka. Ne bomo se spuščali v to, kako je prišlo do oblikovanja enovitega podjetja in kakšno besedo so pri tem imeli zaposleni v Beltinki, pač pa želimo osvetliti predvsem nekatera dogajanja v Rašici in na že nekaj časa, ne zagotavljajo socialne varnosti in na to so do zdaj že večkrat glasno opozorili. S plačami zaostajajo za kolektivno pogodbo, zato je vmes posegel sindikat, vendar brez uspeha. Pogajanja z direktorjem podjetja niso dala rezultatov ali pa se dogovori ne izva- jen pa je tudi sistem norm. Te jim določajo v Rašici, delavci sami pa si ne znajo izračunati, kakšno je doseganje norme. Tudi primerjava plač z normami, ki jih v povprečju presegajo za 20 odstotkov, ni realna, saj delavci norme največkrat presegajo na račun podaljšanega oz. nadurnega dela, vendar si zaposleni svojo socialno varnost ne morejo zagotavljati z nadurami. V sedanjih razmerah bo verjetno držala Lovšinova trditev, da v Rašici stoodstotnega izpolnjevanja kolektivne pogodbe ne bodo mogli doseči, saj so v težavah skorajda vsi tekstilci, vendar krivde za to ne gre pripisovati zgolj delavcem. Ce velja Lovšinova trditev, da so plače v Rašici največji strošek, po drugi strani pa če drži tudi ugotovitev ene od delavk, katera delavci Beltinke glasneje opozarjajo. vse Začelo se je pri plačah Da so se duhovi v Beltinki začeli buriti, ni naključje, saj so jih k temu prisilile socialne razmere. Plače, ki jih prejemajo Prospekt prekmurskih gostiln Pred nedavnim je Obrtna zbornica Murska Sobota skupaj s sekcijo za gostinstvo in turizem izdala nov prospekt prekmurskih gostiln. Tiskan v nakladi 10.000 izvodov v sliki in besedi predstavlja 15 gostinskih obratov, ki so Se odzvali vabilu zbornice, da se predstavijo obiskovalcem. Prospekt je prav gotovo pomembna novost dosedanjih gostinrko-turistični predstavitev. Na voljo bo na vseh mejnih prebodih, v zdraviliških hotelih, z njim pa se bodo predstavljali tudi na vseh pomembnejših sejmih. Kot so povedali na slovesnosti ob predstavitvi prospekta, bo Obrtna zbornica v bližnji prihodnosti izdala prospekt gostinskih obratpv Pomurja, ki ga bodo vsebinsko obogatili, tako da bo Še infonnativnejši in atraktiv-nejši. Rašica dobršen del svoje proizvodnje izvaža, izvoz pa se v zadnjem času močno povečuje. V prvem polletju so ustvarili za 5,8 milijona mark izvoza, samo v tretjem četrtletju pa je izvoz dosegel vrednost 6,5 milijona mark. Če so lani z izvozom ustvarili 10,5 milijona mark, so v letošnjih devetih mesecih že za dobrih 20 odstotkov presegli lanski celotni izvoz. Povečuje se tudi domača prodaja, saj so v prvem polletju prodali povprečno mesečno za 100 milijonov tolarjev izdelkov, septembrska prodaja pa je znašala Že 182 milijonov tolarjev. V Rašici pravijo, da je njihov obstoj zagotovljen, če bodo ohranili Sedanji delež izvoza, saj so v tem trenutku še konkurenčni na tujih trgih. jajo. To pa je bil tudi povod sindikalnemu vodstvu Beltinke, da je sredi prejšnjega tedna na zbor delavcev povabilo glavnega direktorja Rašice Franca I ovšina, prav na tem zboru pa se je razvila živahna polemika o razmerah v podjetju. Sindikat očita vodstvu podjetja, predvsem direktorju Lovšinu, da ne priznava legitimnosti sindikata, saj na pogajanjih ni pristalo na zahteve po ustreznem zvišanju plač, pa tudi sicer je pri določanju plač preveč samovoljno. Tudi napoved, da se bodo septembrske plače povečale za 8,4 odstotka, delavcev ni pomirila, saj Še vedno zaostajajo za določili kolektivne pogodbe, k takšnemu povišanju pa jih je tako rekoč prisilil zajamčeni osebni dohodek, saj bi sicer zaostajali še za da si z mesečno plačo lahko kupi le dva jopiča iz Beltinke, potem je v vsej stvari nekaj hudo narobe. tem. Pa tinki mom tudi sicer delavci v Bel-niso zadovoljni s siste-nagrajevanja in dela, saj pravega urnika nimajo, neure- V Beltinki niso za kakršno koli obliko organiziranosti Niso pa le osebni dohodki tisti, ki v zadnjem času močno vznemirjajo predvsem zaposlene v Beltinki. Ta je po številu zaposlenih drugi največji proizvodni obrat v Rašici, takoj za Rašico Gameljne, zato jim ni vseeno, kaj se dogaja in kaj se bo še dogajalo v podjetju. V Rašici namreč že poldrugo leto razmišljajo o preoblikovanju podjetja, predlogi o tem, kakšno bo to v prihodnje, pa prihajajo iz centra. Delavcev v Beltinki o tem niso vprašali in zmotili so se, Če so predvidevali, da bo šlo vse gladko. Po predlogu, ki se je že lansko jesen oblikoval v Gameljnah, naj bi se Rašica v prihodnosti preoblikovala v delni- ško družbo z V prehodnem obdobju šljajo o delniški družb beni lastnini, ko naj niki delavci, katenhP^p, niki bi sestavljali v upravnem odboru p , tudi predstavniki P partnerjev. Po Pr®d^ttu,w prav tako nastal [,> Rašica, d.d. iz od kovala družbo z govornostjo, vložek Tof v Beltinki pa bo tr J meni, da bodo dela ,, dobili premoženje, k J ; . njihovo, tako reko Ijanje. lastnik takega P' nja pa bo R^. Čeprav je n delavci pri odločanj do izraza, saj so J n glasovali. Tudi z-'J da bo tako, zato glas. Ko so se šico, so se združen kopraven Part”er’ ij zdaj' ? vajo, da bo tako ne gre za povsem F je potrjuje tudi dej^j. ’ na lavci Beltinke gled le predlog akta tvi Beltinke, ko aktov o ustanov' d.d., ne poznajo, da£ zboru delavcev z?htib)ll[ova"J vsi postopki P •. |ef o®’ rKz&- ® sov ne bodo r „ ^js1 zadnje je obstoj j^pjicS"1 v interesu lokali^ .,j, se bo tudi morala^ v Nekatera razrr" jrtijo tinki gredo celo > - p^ nost in namiguj ypj pa si trditi, da tak ^i. ne h. bila dobra ^Z(£ s za druge BeH ' v oF času, ko je P0^0 -vsi > Rašice, po^Ja visna. saj m r3^^ pomembnih po zato bi prek^g>,l' g z Rašico zanj« J . p« : strofa. Ne tudi na seda"£ • greli! stečapS^ nesel čas. 'od n v gotovo še nri^Lj^K k: -privoščiti bre^pVi^ ^0^ pisatelj, l,j^ j '1 založnik, ANDCH^EK im kv rt Un^4 direktorica univerzitetne 2 ^NDREE BROSENEC Tjaša, Dončič Vojko, prof, dr., umu. rln. „v nagrajenec, HI/.JAK Darko, u> zdravilišča Rogaška HOr/z’ "bA/MK Bogdan, BLAZNIK Tina. Pa^z. dipl. ekon., BO/.IČ Peter. . ‘"tdranunk . «OW. Nataša, BOLJKA Janez, ^.10,^ m s,ik‘Ir- KONČA Miloš, prof. A l r Tomaž, dipl, arhitekt. h । 'IHEGAR Lea, dr., univ. h'||.. |, '?• I •iv prof, dr., umu. prof.. ‘ kmet. HRUMFN Ione, ■ KB MB. BUČAR Ive. nliinpiiski reprezentant. V!,',tk • IIUKOVNIK laaez.gen. dr g'‘ke Shvem/e. BI IN IA Stiepan. J ialc,venf'‘>log, CARNELUTII ^1. ^'k. oblikovalka. CERAR ^Ih i l*,m‘ večkrumi svetovni prvak in .^ ‘^ovalec, CI1IIC Damr, mag., vC.ideinsk: slikar, l^" Vir' " )“k'ip‘cev nagraienec, 4*. Marko, pablieisl, urednik W cr.o ',"'Cr' P"’/‘h • prof. C’BI.1 ’ , ,n«K . univ asistent DF1H I IAH ‘u pnlJi lit, mili/ asistent. i' ’1 Pr ■ ivikotini svetovni prvak. ■ M''1' M pltinrr, fazištotmlec, df ’ predsednik Slournskcga DOLNIČAR ha^ c . *•*1 Alenka, dir. ‘Zavodu za ORAS Ernest, predsednik % r DRAGONIA Metod, dipl. dramska igralka, izredna prof na AGRFIV, DULAR Uroš,, FABINC Ivo, dr., zaslužni prof. Univerze u Ljubljani, FAJDIGA Matija, prof dr., univ, prof., FATUR Lea, dipl, pravnica, FINGUŠT Franc, predsednik AMD Orehova vas. FLORJANČIČ Dušan, dr., docent »a elektrotehnikm šoli v /atrichu, FLORJANČIČ Tone, bančnik. FRANETIČ Damjan, dipl, ekon., poslovnež, FRAS Slavko, novinar, publicist, FRELIH Sandi, novinar, GAMZI Sonja, dipl, ekon., upokojenka, GASPARI Mitja, mag. ekon., GERLOVIČ Dušan. GESTRIN Ferdo, prof. dr. akademik , GLAS Miroslav, dr. ekon., univ, prof, GOGALA Tone, dramski igralec Prešernov nagrajenec, GOLEČ Metka, GORJAN l^divij, GORJANC Lojze, dir. nordijskih smučarskih reprezentanc, GORJANC Marko, dir. Drame SNG. GOSLAR Miran, dipl, ekon., dir. PS Mercator, GRAŠIČ Franc, dipL ekon. , dir. Peka, GRABNAR Dušan, upokojeni gospodarstvenik, GRAH Miha, predsednik obrtne zbornice Slovenije , GROF G usti, dipl. ekon. dir. Pomurke, HOČEVAR Franc, dipl, defektolog, dir, UZR - Soča, HOČEVAR Meta, scenografka, režiserka, Prešernova nagrajenka, HOR VAT Feri, dipl, ekon., predsednik GZSlovenije, HORVAT Mitja, podjetnik. HOR VAT Mojca, koreografija, plesna pedagoginja. HROVATIN Nevenka, mag. ekon., univ, asistentka, ILC Aleš, generalni dtr. Kovinotehne, (NKRF l Andrej, kritik, publicist, dramaturg, Prešernov nagrajenec, JAUŠEVEC Mirna, kapetan ženske teniške reprezentance Slovenije, JEMEC Marjan, sekretar slovenske športne zveze, JOVANOVIČ Dušan, pisatelj, dramatik in režiser, Prešernov nagrajenec. JURGEC Stane, mag., dir. Opere m Baleta Maribor, KANON1 Črt, novinar, KAVČIČ Niko, upokojeni bančnik, KERŠEVAN Marko, prof. dr.. univ, prof., KERMF.LJ Marjanca, sekretarka ljubljanske športne zveze, KLEMENC Stane, fotograf, KNAFIC Franc, dir. MG/. Celje. KOBAL Boris, režiser, KOCBEK Matjaž, pesnik, KOCIJANČIČ Andreja, dr., univ, prof., predstojnica klinike za endokrinologijo m bolezni presnove. KOCIJANČIČ. Janez, mag., predsednik OKS. KOCMUR Janez, dir, Kompas Mart N ir , KOGOJ Oskar, oblikovalec, Prešernov nagrajenec. K OS Ml N A Janko, dipl, fkun. Ji/. IH. KOŠIH Tomai. dipl, ekon., KOTNIK Slavko, KOVAČEVIČ Nino, oblikovalec. KR Al.) Niko, prof ing. arh., KRAMBERGER Stanislav, član OZ Slovenile. KRESLIN Vlado, pevec, KRISTAN Ivan, prof, dr., umu, prof, KRISTANČIČ Aleš, vinogradnik, KRISTANČIČ Alojz, upokojenec, KRISTANČIČ Boris, gospodarstvenik in košarkar, KRIŽAJ Bojan, dobitnik svetovnega pokala in medalje na svetovnem prvenstvu, KRIŽANIČ Franc,mag., raziskovalec El PF, K RŽI SNI K Zoran, dir Mednarodnega grafičnega likovnega centra, KUHARIČ Božo, dipl, ekon., dir. Mure, KUMAR Andrej, dr., univ, prof., KUZMIN Franc, dr., raziskovalec na IER, LAH Marjan, urednik športnih programov TVS, LAH Tine, dr., univ, prof., LAJOVIC Uroš, dirigent, LAVRAČ Vladimir, mag. ekon., raziskovalec na IER, LEVSTIK Katja, dramska igralka. Prešernova nagrajenka, LESNIČAR Janko, prim.dr.. univ, prof., LICUL Mdjenko, oblikovalec, Prešernov nagrajenec, LIPOVŠEK Marjana, mezzosopranistka, operna pevka, LOGAR Lojze, akademski slikar, Prešernov nagrajenec, LOGAR Jože, novinar, d.amski igralec, LOKAR Jože, prof. dr. psihiatrije, predstojnik klinike, LORBEK Radovan, LUBEJ Marijana, strokovna delavka LB, SB Celje, LUKE K Robert, MAGAJNA FRANETIČ Alenka, prof, geografije, MAHKOTA Ante, novinar, publicist, MAHORIČ Tomo. MAHNIČ Mirko, prof, slovenščine. MALAČIČ Janez, dr., univ, prof., MARN Peter, dipl, pravnik, dir. republiške uprave za zračno plovbo, MEGLIČ Vili, lastnik Feritne, MERHAR Viljem, dr., univ, prof., MESARIČ Črtomir, dir. SDK Maribor, MIHALIČ Tanja, mag. ekon., univ, asistentka, MIHELIČ France, akademski slikar. Prešernov nagrajenec, MILČINSKI Janez, prof, dr., akademik, MLINAR Zdravko, prof dr., univ, prof r akademik , MLINŠEK Dušan, prof dr. teh. znanosti, umu. prof., MOČNIK dr., univ prof., MORAVEC Dušan, prof dr., akademik, MUŠIČ Vladimir, dipl. ing. arh., MURKO Stanislav, dir. Pinusa. NEČAK Dušan, prof dr., univ, prof,, NORČIČ Oto. dr., univ, prof, NOVAK Peter, prof dr., univ. prof., NOVAK Banka, oblikovalec, Prešernov nagrajenec. ORE.SNIK Janez. '"de' Predsednikom iz^šnega sveta soboške o** narji Obafom K Pogovoru so bili povabljeni tudi cim CaPuder Je v vladi Lojzeta Peterleta lektini r°f |je§ov obraz je slovenski javnosti znan 1^ oroE i nke k°ŽC z žalostI1° Povlečenimi obrvmi nad vršnp« k° nataknjemmi očali. Predsednika soboske^ vršnega sveta je vprašal, kako kaj zdaj z tninistt«« invesriciGruZa obnav,janje soboškega gradu, »kašo to na t J >e,m J0 Jaz Podpisal« Ko je nanesi Hrvari J "eko‘lk,° navite odnose s Hrvaško, je rekel, danatmj'!! dneh naravnost »žgečkljivi«, nek« I Iv^ R?kai zaradi take mentalitete. Sk 3 v r^n,ci opominja na ameriškega pfedsi označil Ari n Nazadnje poračunajo drug drugemu. največ "V, plai lepo izide, da ni nihče nikomur nič več o° v denarju. . Vsa^ 0 lo Izborna konvencija je potekala po pravi! _ ski odbor, ki šteje več kot 200 Članov pošlje va pos ■ , (shod) 5 elektorjev. Odbor, ki s številom v za v naslednjo stotico, pošlje Še enega e le k tori pO v vsako naslednjo stotico vsakokrat še eneg • ^Ol č‘ da ima. recimo, 6 elektorjev tako odbor, k’ «iana-kot tudi tisti, ki jih ima 600. Če pa ima 301- 1 7 elektorjev oziroma elektorskih glasov. ||-or $ ? 'n Na konvencijo v M. Soboto je občinski -prišlo ' Sobote poslal 10 elektorjev, iz G. Radgone J’ p, ^5 Lendave 6, iz Ljutomera 5, iz Ormoža Q.*■' j Po kulturnem programu je imel vsak od K tako po pravilih, na voljo 7 minut za pre s e programa. Pravila nadalje določajo, da ima P p0^ kandidatov vsak občinski odbor pravico stranK r enega vprašanje, državljani, ki so vkljuc lahko skupaj postavijo tri vprašanje. jZ Sledi oddajanje glasov. Elektorske skup^ s nih občinskih odborov so prihajale na 9a^stopale (jr I pošto, kjer je bilo prizorišče konvencije, I valno kabino. Elektorji glasujejo po lasl3 hova pravica za glasovanje m zapovedujoč ‘ । rativna. ‘jV-lr1 U Ivan Oman je dobil doslej največ glasov. ., po k' I je glasovalo 17 elektorjev in za j poteka konvencije ima na koncu zmag0* tm:; L .« petminutnega govora. Bizjak svojih pe1 1111 ker je začelo liti. i ■ h K 11 k it »ti N Zbori OS Ljutomer so sklenili: Strankam več de^jj Skupni prihodki proračuna občine Ljuto'1' j, od*‘ . znašali 347.583.000,00 tolarjev. To je za kot so jih prvotno načrtovali. Toliko pa naj 42 ' odhodki, ki sojih prav tako povečali pnvpr61 sicer pa enim več, drugim manj. ''T,., s5 Preden so delegati sprejeli odlok o računu občine za letos, so namenili največ irN^! I političnim strankam. Na koordinaciji 4 1_ . v-'Vri sprejeli zahtevo, daje potrebno tudi za vse ^vujd povečati sredstva za 42 in ne le 25 odstotkov ( normalno delovati To pa je nujno za pravo P^ j£ fr jiv^l kracijo in še posebej za predvolilni boj. ki st lalT rt;i^7x | komu vzeti okrog 3(X).()00 tolarjev, da °! ^;nis ,f j namenili strankam in za toliko povečali prdč11' 1.854.000.00 tolarjev? Nekateri so o. v cijo in zimsko službo, nazadnje pa se jih je v \ denar možno zagotoviti z zmanjšanjem ’ P PC skih organov m iz naslova financiranje drug1 Ji N Stranke so tako uspele s svojo zahtevo p0^ za krajevne skupnosti pa se m nihče d°vi J T-uKLezs rs •ra&di rl n lirx žitzIi n« iliriorv lahko pa se zgodi, da bo tudi njihovo del°v stran 7 M15. oktobra 1992 sociala, šolstvo, zdravstvo 1 r J t * ! o n d k S 3 P I I b n p l! * Telefonska govorilnica Mladi, droge, aids, zasvojenost in sola Za uporabnike dušnih aparatov ^S'hanje u P°PUlaC'je iB komunicira- ta e *7*sem komunicira-W ,J U^mačega okolja, jtludi P^detim sluhom nami vedno več, ktj njimi so, priza-v zgodnji listih m*1 vse v«č pa je ta^ j’m sS“U P°' sti. / pragu Starodu ®njem slušnega '* ieiiL Ce lzSuba s,uha a"5e ljudem spet p,! , socialni kontakt. ^sbnil'-V druStvu slušno prizadetih smo opazili, da se ^(^^/'.^^nih aparatov srečujejo tudi s problemom ^e^ater’ ne vedo. da jim slušni aparat omo-* v ™ POnioč pri telefoniranju, le aparat morajo presta-x° d°l°čen položaj, ki je na slušnem aparatu T- Ker do sedaj pri nas prestavljanje tipke t )Za te,efon>ranje ni imelo nikakršnega pomena, J1990 f°ni H’50 b'1' prirejeni za tako uporabo, je že ^Plori nasta' poseben vložek za telefoniranje. Nastal je ^izdelovanja med ISKRO-TERMINALf in inova-v|m l”11 Bernom; poimenovali pa so ga elektrodina-e? 51- 6 MT. Le-ta omogoča uporabniku slušnega °^e komuniciranje pri telefoniranju Vložek po-'^nonadorne5ča telefonski vložek, ki ga vgrajujemo bratov K?aratov ETA 80 in v vse starejše tipe telefonskih ‘It v^jj^^^stitev je enostavna, saj ga samo zamenjamo 'isti t'^1 v'ožkom in s tem bistveno izboljšamo sliš-r^ra^ slušnega aparata ne nosijo, pa ne opazijo c prirejene za naglušne osebe, že več J Prodaja Medobčinsko društvo slušno prizadetih ot. ?. Za simboličnih 200 SIT. Ob mednarodnem J' se je društvo odločilo, da s pomočjo PTT' 'ak0 j ^^ota uredi eno od javnih telefonskih govoril-w s'jo sl* :'1" labko nemoteno telefonirali tudi vsi tisti. ’^a aParate. Društvo je namreč ugotovilo, da '”Sov ‘a njenih članov telefona doma sploh nima in nomer odvisni od dobre volje in pomoči drugih pk\i J*11 govorilnica bo opremljena z ustreznim zna-i^oril'°nazarja slušno prizadetost, enako tudi aparat , dii Gre za stilizirano uho s prekinjeno črto tem je taka govorilnica enako uporabna tlSte' 1(1 složnega aparata ne potrebujejo. S to "^ati ' v ^estu M. Sobota želimo ljudem resnično k dn|le tehn!čne pripomočke, ki jih v svetu pravza-Gpar'usPe$no uporabljajo. Vse tiste, ki nosite ^e'ipk0" „ Pa opozarjamo pred telefoniranjem prema-na slušnem aparatu v položaj T! < SONJA ŠVENDA ^jeno ime !Ma Osterca ^nil^a so pomurske občine dokaj hitele s spreminjanjem 'a .^^'izobraževalnih zavodov, ne da bi si dale -ten premislek. Bolj je bilo pomembno, da bi se tJ nekatenh imen, ki so se zdela vladajočim ideolo l/V 1? sporna. Nekatere spremembe, so bile res V ct°ra1 neznanih razlogov pa sov ljutomerski občini ‘i;-4 OVno znanega glasbenika Slavka Osterca, ki ga Jelo r>eria $°la Ljutomer. Nad to odločitvijo sta se 'H. ^re.^70 slovenskih skladateljev in Akademija za v? Pripombo pa so dali tudi krajam Veržeja, ^'''n ii skladatelja. Naposled so na občim spoz-------^uili da se ime zavoda spet glasi Glasbena šola momer. Gez čas bodo morda priznali Še kakšno J G - minuli teden smo zaznamovali tudi kot teden \;"*t G* v»j!j * ~ minuli teden smo zaznamovali tudi kot teden W|- S**1 ra preventivo in vzgojo v cestnem prometu * J? tnjf, nameni) v svojih akcijah Še posebno skrb varnosti Vb V prometu ter pritegnil domala vse šote. Učenci so kotičke, pisali spise o prometu, risali • •• clogo^tjcnos da bodo pripraviti v vseh el«,___________* ’ uijviio, um v r « . ..i ’1k* k ‘ hrtn^111* manifesta ti vne akcije - risanje po zaprtih delin in - S katerimi so želeli opozoriti druge na IVhi C6 uhf tezav* ,(’rok. Poscbne delegacije pa so obiskovale Vv, J ’U skupščin ter jih seznanjale s svojimi težavami Sk, '* videli v petek dopoldne okrog 200 šolarjev vH ^Chir" 1 “bci v Murski Soboti, njihovo risanje pa so S( V^sin ^■••Oe varnosti v šolah, člani sveta za preven-i * *>>tii, Prometu idr. 1 'Poročila mladih vsaj malo zalegla! L Besedilo in fotografija: JOŽE UKAJ Nevama tveganja Minula sreda je bila (prvič) razglašena za dan slovenske šole. Pedagoški delavci naj bi dan izrabili predvsem za izobraževalno-družabna srečanja. Tako so storili tudi v ljutomerski občini, kjer je aktiv ravnateljev v sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za šolstvo in šport - OE Murska Sobota, izvršnim svetom SO in OŠ Razkrižje (gostitelj) pripravil izobraževati]e za vse pedagoške delavce v osnovnih in glasbeni šoli na temo Mladi - droga - aids in Šola - zasvojenost. V ta namen so povabili medse tudi mag. Dušana Nolimana, dr. medicine, in pedagoško svetovalko Fanj Čeh. povedano točiti alkoholne pijače, toda to le malokdo upošteva. In zakaj se mladi začenjajo zatekati k uživanjo drog? Razlogi so največkrat naslednji: radovednost, ker slišijo, da se človek po uživanju bolje počuti, od tod pa izhaja tudi želja po vznemirjenju in ugodju ter Tudi mladi v Pomutju na poti do zasvojenosti Narkoman ni pravi naziv za tistega, ki je odvisen od te ali one droge, temveč je bolje reči kar uživalec droge, odvisnik od tobaka, alkohola, heroina... ali oseba, ki uživa droge. So med njimi tudi mladi Pomorci? Žal je odgovor pritrdilen. Celostnih podatkov za vse štiri občine sicer (še) ni, to pa lahko sklepamo že iz ankete, ki so jo opravili v lanskem šolskem letu med učenci 6., 7. in 8. razredov v občini Ljutomer (razen na ljutomerski osemletki Ivana Cankarja). Od 461 anketiranih jih je 266 (57%) odgovorilo, da so že kadili tobak, 426 (čez 92%) jih je pilo alkohol, 17 (3%) pa jih je poskusilo .prava1 mamila. Najbrž so dobili podobne rezultate tudi v drugih občinah. Na srečo pa med osnovnošolci še ne moremo govoriti o skrb zbujajočem stanju. V večini primerov gre le za poskušanje, ne pa redno uživanje drog. Med srednješolci je slika seveda drugačna, bolj negativna. Tako smo lahko te dni tudi prebrali novico, da sta dva mladostnika iz Radcnec vdrla v prostore tamkajšnjega zdravstvenega doma, da bi se oskrbela z drogami, od katerih sta že kar precej odvisna. Sicer pa velja splošen podatek, da je med srednješolci v Sloveniji Čez 15 odstotkov takih, ki so na poti, da postanejo zasvojeni z alkoholom, okrog 40 odstotkov pa s cigaretami. Pestro izobraževanje odraslih Delavska univerza v Ben-’ davi si prizadeva, da bi ponudila odraslim možnost najrazličnejšega izobraževanja. Za novo izobraževalno sezono so ponudili občanom velike molhiosti. Tako sc b<[W ho-kd) tn»" V Letno 800 pujskov 3»iin Magjar iz Mahovec v Apaški dolini sta potožila čez jim delom in zaslužkom. K - ai ■*. v MU***** ^tlli ■ jc *aka zaradi dolgotrajne suše. To ju je zelo ' ‘'fd doslej sta prehranjevala plemenske svinje in pitance l[je,7n 1"Jano krmo. V ta namen sta sejala predvsem koruzo, ječmen ' "'delujeta 4,5 hektarja lastne zemlje in 6 hektaijev najele od ’ *oniWnata in bližnjih kmetov. Vsa nestrpna sta v pričakova-W k’>r?lze• k' naJ w J° dobila na račun škode po suši, vendar ® krme še nista dobila v prejšnjem tednu. jim delom in zaslužkom. Kolikor more, pomaga tudi tašča oziroma mama Štefanija, medtem ko otroka - sinova - obiskujeta 2. oziroma 3. razred osnovne Šole. Ma-gy a rje vi so se preselili v M ah ovce 1959. leta, ko je oče Franc kupil tod posestvo, dotlej pa so bili doma >1» h®11 jo* aek’l no* H* i. .oi* Hib' I* V sem 5i gospodarski del šjij a|? bi velike hleve. ■ enjata plemenskim svi- ’.n P<'ancem. Pri *iknr, Porodnih boksov sta do-govejega hleva. ^' L ^bilo 1985. leta 15 glav pa sta j° odprodala % i. ? ' ' ln se preusmerila •lili Naslednji hlev je Vzdaj Je P>tancev - bekonov. t* letoma Pa sta zgradila Pomenske svinje. ’J. • 'boksov, vendar jih Siri- ' 43, kajti trenutno tortna u' da bi kuPila 7 bre‘ Svinjt saj ena stane 1 bilo v i!ev' Ob mojem obisku Sjih170 pujskov, od jrabi trta več fosforja, kalija in magnezija, pri visokih pridelkih pa več dušika. Tako na primer »odnese« trta pri pridelku desetih ton grozdja na ha z grozdjem in tudi drugimi deli (listje, rozge) približno 40-50kg/ ha N (dušika), 10-60kg/ha fosforja, 40-200kg kalija. 30-45 kg magnezija, 25-100kg kalcija itn. Po drugi strani pa trta ne izkoristi vseh hranil, ki so ji bila dana z gnojenjem. Tako lahko rečemo, da v najboljših razmerah trta izkoristi do 80% danega dušika, letos verjetno še dosti manj, do 40% fosforja, 60% kalija m do 40% magnezija. Za enak pridelek grozdja moramo na drobno oskrbljenih tleh dodati manj hranil kot na slabo oskrbljenih Vsako gnojilo. mineralno ali organsko, ki smo ga uporabili v vinogradu, vodi do povečanja količine, vendar to povečanje ni odvisno od hranil, ki gaje največ v tleh, ampak od tistega hranila, ki gaje najmanj in ga vinska trta prav tako nujno potrebuje za svojo rast. Prvo leto gnojenje vpliva na rast trte in formiranje pravih rodnih očes na trti. Kot vemo, se trta pripravlja na rodnost že eno leto prej, zato vidimo prve učinke gnojenja dve leti po gnojenju Najbolj primeren čas za jemanje vzorcev tal je v rodnih vinogradih takoj po trgatvi. Vzorce lahko jemljemo s posebno sondo ali lopato iz več globin 0-20 cm, 20-40 cm in 40-60cm. V rodnih vinogradih ponavadi zadostuje, če vzamemo povprečen vzorec (iz različnih mest med trsi in v vrsti) iz globine 20-40cm. Za osnovno analizo tal potrebujemo vsaj 0,3-0,5kg zemlje, ki jo damo v čisto vrečko in dodamo listek z našimi podatki. Dolivanje vina (dopolnjevanje sodov) Dopolnjevanje sodov z vinom je prvo važnejše opravilo vinogradnika kletarja po končanem burnem alkoholnem vrenju. Z dolivanjem zapolnimo prazen prostor, katerega smo pustili ko smo točili mošt v sode in ga pripravili za vrenje. Med vrenjem ta prostor zapolni ogljikov dioksid (CO2), ki izpodrine zrak in zato Ščiti mošt m mlado vino pred škodljivimi vplivi. Po burnem alkoholnem vrenju pa nastopi tako imenovano tiho vrenje, pri katerem se sprošča premalo COj, da hi zapolnil prostor nad vinom. S tem se ustvarjajo ugodne razmere za oksidacijo vina m za delo drobno-živk. ki potrebujejo za svoje življenje zrak (kisik). Okus po zraku je najmilejša napaka vina, vino izgublja svežino, zaradi zračenja pa se slabša tudi aroma. Sod, v katerem »mlado vino« po burnem vrenju še tiho vre, ne dopolnimo do konca ali vsaj ne pritisnimo zamaška do konca, lahko pa pustimo Še vrelno veho Tedensko kontrolirajmo tiho vrenje, ki lahko traja 4 do 8 tednov. V tej fazi se marsikdaj pojavi tudi boekser (vonj po gnilih jajcih). Tako mlado vino moramo takoj zračno pretočiti. Letos bo zaradi visokih sladkornih stopenj marsikatero vino ostalo nepovreto, kar je tudi prav, saj bi drugače dobili vina z visokim odstotkom alkohola. Nepovreta vina pa bo seveda težje negovati. Za dolivanje vina naj bi si že ob točenju mošta v sode ali najpozneje ob prvem pretoku »rezervirali« ustrezno manjšo količino vina, s katerim potem dopolnjujemo preostalo vino. Tako vino za dolivanje lahko shranjujemo tudi v steklenih posodah (pletenkah) različmh prostornin. Sode po možnosti dopolnjujmo z isto sorto oziroma zvrstjo vina, k aromatičnim sortam ne dolivajmo aromatičnih sort, če to ni ista sorta in če želimo ohraniti sortno vino, temveč doiijmo nevtralno sorto oziroma mešano vino. K mladim vinom dolivamo mlada vina, k starim stara, izjemoma pa lahko k mlademu vinu dohjemo staro, vendar je najvažnejše, da dolivamo zdravo vino, saj bi S pokvarjenim pokvarili vse vino. Zgoraj sem omenil, da je okus po zraku najmilejša napaka vina, ki ga lahko doleti v nepolnem sodu. Ce pa vina dalj časa ne dopolnimo se začne na površju tvoriti bela prevleka glivic kana (imenovana »bersa«). Delovanje te glivice nam lahko povzroči, da vino spet postane motno, kajti glavni produkt delovanja teh glivic je, da iz alkohola tvorijo CO2 in vodo. V kanaste m vinu se kot nadaljna faza propada vina pojavijo ocetne bakterije, ki razgrajujejo alkohol v ocetno kislino in »vino« postane neuporabno. Vse te stvari, ki sem jih navedel, veljajo tako za mlado kot staro vino. Kontrola zdravstvenega stanja mladega vina je potrebna vsaj enkrat tedensko in s tem tudi dolivanje staro vino pa kontroliramo redkeje in tudi osušek (kalo) starega vina v polnih sodih je manjši Kmetijska svetovalna služba ERNEST NOVAK, dipl, inž Po preteku devetmesečnega roka, ki je bil objavljen v zakonu o denacionalizaciji, je bilo v radgonski občini vloženih 386 zahtevkov občanov. Upravni organi so v tem času opravili 135 ustnih pogovorov in terenskih ogledov glede vračila zemljišč. Doslej so izdali 16 odločb o denacionalizaciji, na osnovi katerih sta Kmetijski kombinat Gornja Radgona in Vinogradniško gospodarstvo Kapela vrnila skupno 31,5 hektarjev kmetijskih zemljišč in gozdov. Upravičencem oziroma njihovim pravnim naslednikom pa je bilo vrnjenih v uporabo okrog 34 hektarjev obdelovalnih površin. Poleg tega je tik pred izdajo še 9 odločb, ki se nanašajo na vrnitev 13 hektarjev obdelovalnih zemljišč. Tako je bilo doslej z odločbami in v naravi vrnjenih okrog 78 hektarjev kmetijskih zemljišč in gozdov. Glede nerešenih pritožb na komasacijskem območju Spodnji Ivanjci-Spodnja Ščavnica 1 in 11 pa skupna strokovna komisija za denacionalizacijo ugotavlja, da ravno rešitev teh pritožb ovira celotni proces izvedbe denacionalizacije v radgonski občini. Na tem območju namreč ni možno opraviti . denacionalizacijskega postopka, dokler ne postanejo odločbe o razdelitvi zemljišč na komasacijskem območju pravnomočne. Po pogovorih s predstavniki republiške geodetske uprave, ki že od leta 1989 niso rešili omenjenih pritožb, se je dalo razbrati da tudi v letošnjem letu še ni mogoče pričakovati pozitivnih odgovorov. Zato so člani komisije za denacionalizacijo predlagali občinski skupščini, da s sklepom pospeši rešitev komasacijskih odločb na Geodetski upravi v Ljubljani. Razen tega se v radgonski občini zavzemajo za to, da se spremenijo nekatera določila republiškega zakona o denacionalizaciji. Tako jih moti člen, ki določa, da z dnem uveljavitve tega zakona m dopustno nikakršno razpolaganje z nepremičninami, ki jih je treba vrniti. V radgonski občini predlagajo, da bi vnesli določilo, po katerem naj bi, razen zamenjave zemljišč v naravi, ki so jih opravila družbena kmetijska podjetja pred izvedbo komasacije, stanja v naravi ne Šteli kot istovetnega z zemljiškoknjižnim stanjem. Pri tem se opirajo na dosedanjo prakso, ko so pri izvedbi denacionalizacije nastajali problemi, saj so zemljišča, kjer je še vknjižena družbena lastnina za kmetijsko organizacijo, v naravi priključena k zasebni lastnini fizičnih oseb, zemljišča, ki sojih zasebniki odstopili kmetijski organizaciji, pa v naravi predstavljajo določen manjši kompleks zavezanca. Ravno to pa predstavlja oviro, saj kmetijska organizacija ne more ponujati teh zemljišč v denacionalizacijskem postopku. Še prej bo namreč treba pravno urediti zemljiškoknjižno stanje in stanje v naravi. MILAN JERŠE Naši inštruktorji in strokovnjaki vam bodo svetovali, predla- kukn miti rešitev, da boste preživele Do konce tedna ie iblram otokov pndelovaMh stroškov tudi ob odkupni ceni mteks. ki pokriva le 68 odsrorvo« P o dali in odgovarjali na vaša vprašanja. Predstavili vam bomo tudi nov model HONDE CIVIC z mož-^ostjo preskusne vožnje. S seboj pripeljite prijatelje in znance. g J* C MURSKA SOBOTA, Kocljeva 5, tel.: (069) 21 830 21 758 stran 10 iz naših krajev Srečanje s pismonošem Zvest uniformi Aprila je poteklo te 21) let, odkar se je Avgust Horvat iz Žepovec zaposlil na pošti v Apačah. Pismonoša je bil tudi njegov oče Štefan in sin je šel po njegovih stopinjah. Seveda pa pismonoša ni postaj čez noč, ampak po daljšem uvajanju. Najprej je nadomeščaj pismonošo Janeza Fridaua. Ko pa je ta odšel v pokoj, je bilo na voljo prosto delovno mesto in Avgust se je z veseljem zaposlil. Medtem je namreč zelo vzljubil uniformo. Človek in njegov poklic Osemdesetletnik z obličeffl To, da se je Janez Karba iz Kuršinec izučil za mizarja in daje bil zelo cenjen daleč naokoli, sem vedel že nekaj časa. Nisem pa vedel, da tudi zdaj, ko je dopolnil 80 let, še mizari. »Na apaški pošti nas je več pismonoš. Teren imamo razdeljen na rajone in se menjavamo. Ta mesec raznašam pošto v Apačah, Mahovcih, Na-sovi, Lešanah. Plitvici in Lu-tvercih Naslednji mesec bom v drugem rajonu, sem pa bo prišel drug pismonoša. Tako spoznamo prav vsi teren apa- Nekoč peš, potem s kolesom, zdaj pa z motorjem. Tako gre hitreje. Zadovoljni so tudi naslovniki, saj dobijo pošto hi. treje. Foto: S. S. ške pošte in nobeden ni privilegiran ali zapostavljen. Je pa res, da imamo na našem območju ne le ravnino, ampak tudi veliko hribovitih predelov, vsakemu je treba dostaviti pošto neposredno na dom. kar pa je težko pozimi in ob slabem vremenu. Hudo je s priporočenimi pošiljkami, ki jih mora (vsaj ob prvem poskusu) prevzeti naslovnik. V tem času smo imeli veliko odločb o dohodnini. Laže je bilo z vročanjem potrdil o državljanstvu, saj te pošiljke niso bile priporočene, jih je pa bilo na tisoče. Vsak, tudi otroci, je dobil potrdilo v svoji kuverti.« Tako Avgust Horvat, pismonoša z apaške pošte. Seveda pa to. kar je povedal, m bila nobena tožba, ampak Je opisovanje delovnega dne. ki je zelo jjester. Posebej pa je pristavil, da vladata red in disciplina, saj se pismonoše ne smejo zadrževati na terenu ves dan. ampak morajo priti do 14.30 na upravo pošte zaradi obračuna. Seveda pa jim ne more nihče preprečiti, da se popoldne ne vrnejo na primer na koline. Zdaj, ko imajo mopede, so raznašalci seveda bolj mobilni kot pred leti, ko so morali pešačiti Avgust si je za lasten denar najprej kupil kolo, pozneje si je omisli) moped, zdaj pa se voz: s službenim motornim kolesom. Dnevno prevozi do 30 kilometrov. Pošiljk je namreč veliko. Ljudje so seveda veseli, ko jim prinese pismo, časopis..., slabe volje pa so, ko morajo podpisati povratnico, ki ponavadi spremlja uradni dopis, odločbo... Zgovornega pismonoše nisem vprašal, ali bo to delo opravljal še naprej, kajti slutil sem. da si ne bo iskal nove službe. Sicer pa pismonoša je bil oče, zato je pismonoša tudi sin Je že tako, da prehaja poklic iz roda v rod. Š. SOBOČAN »Ljudje mi ne dajo miru, jaz pa sem še zdrav in rad delam, zato še kaj naredim. Pred kratkim sem izdelal, na primer, vhodna vrata za gasilski dom v Mali Nedelji Zdaj pa dokončujem tridelno okno za naročnika iz istega kraja,« je povedal. Poklica se je (iz)uČil pri mizarju Antonu Furlanu v Moravcih pri Mali Nedelji. Pomočniški izpit je opravil 1929. leta, ko mu je bilo komajda 17 let in je postal najmlajši mizarski pomočnik. Nekaj časa je delal pri mojstru, nato pa si je uredil delavnico doma Seveda v tistem času ni bilo mizarskega orodja in strojev, kot jih imajo zdaj, ampak le preprosto orodje. Les so žagali z ročnimi žagami, skobljali so ga z ročnimi obliči, ni bilo lakov in lepi). Tedaj tudi še niso poznali ivenc in panelnih plošč, ampak so izdelovali pohištvo za dnevne sobe, kuhinjske kredence in mize ter stole... iz masivnega lesa. »V svoji mizarski karieri sem delal vse, kar sodi v mizarstvo. Tudi masivne klopi za cerkev. Popravljal sem tudi oltarje. Velikokrat sem mizaril zunaj domače delavnice. Delal sem tudi pri naročniku na njegovem domu. Le-ta je dal ponavadi les, pri njem sem se tudi hranil, delal pa sem od zgodnjega jutra pozno v noč Vsekakor pa tedaj, ko se je mudilo, na primer, ko se je naglo bližal dan poroke, pohištvo pa še ni bilo narejeno « Janez Karba pa je naredil tudi veliko stavbnega pohištva: oken, vrat, podbojev... Bilo je to v obdobju, ko teh reči še ni bilo v trgovinah z gradbenim materialom. Potem ko si je kupil električno krožno žago, je bilo izdelovanje manj naporno. Ko pa si je kupil še univerzalni mizarski stroj, pa je bilo - v primerjavi s prejšnjimi pripomočki - sploh laže. Janez Karba še ni odložil oblica, čeprav je star 80 let. Foto: Š. S. Janez mi je razkazal polet vega mizarskega orodji & starega orodja. Zanj je navajal tud' njihova nemška imena: »rauhbaA doppelhobel, raspel, srnann...« Seveda je vedel dati tudi njihova slovenska imc^-Pokazal pa mi je tudi stroke^ časopis iz 1939. leta, kjer so w zapisana imena orodij v obebj&' kih, v njem so bile kalkulacije,'-črti... Pogled pa mi je zastal Še načrtih, ki jih je izdelal Pojasni f je, da se ni lotil nobenega izdelane da bi prej naredil načrt ndta^ risbo z vsemi merami. Tedaj F* delo veliko hitreje iz rok in je bi! tak, kot si ga je zamislil- Kuršinski mizar pa se ni iznete tudi kmetijstvu. Pravzaprav f kombiniral obe dejavnosti P-r na stara leta, pa živi sam v « hiši, saj mu je žena Matilda itv‘ otroci pa so odšli z doma. N ' dolgčas, pa tudi zdravje mu*-zato je srečen tudi svojim ® 16 navkljub. Š. ODSEVI MLADOSTI Jesen Poletje se je poslovilo, prišla je jesen. Listje na drevju začne rumeneti in odpadati. Kmetje pospravljajo poljske pridelke. Dnevi so krajši, noči pa daljše. ANDREJA KRAJCAR, 2. b + , r OŠ H Murska Sobota 23. septembra se je začela jesen. Z dreves odpada listje. Dnevi so vedno krajši. Noči postajajo hladne. Trgatev se je večinoma končala. Živali se pripravljalo na zimo Mnoge ptice so odletele na jug. Jesen je zanimiv letni čas. NATALIJA MESARIČ, 4. a , , * OŠ Bakovci Zjutraj me je prebudil hlad, ki je vel skozi okno. Nogo, ki mi je ponoči zlezla izpod odeje, sem hitro potegnila nazaj. S hrepenenjem sem pomislila na vroče poletje. Pravzaprav takrat nisem bila zadovoljna, saj mi je bilo prevroče. Toda tudi sedaj viham nos, in sicer zaradi hladu. Že zelo dobro lahko čutim prihajajočo jesen. Škoda! Jesen mi je všeč samo zato, ker za njo pride zima, ki jo naravnost obožujem. Poleti se lahko kopaš, pozimi pa smučaš. Kaj pa jeseni? Nič! No ja, pravzaprav komaj čakam večere, ko se bomo zbrali s prijatelji ob ognju in pekli kostanje. Tudi na trgatvi je lahko lepo. Pogled se mi ustavi na Češnji, ki žalostno sameva pod oknom moje sobe. Glej glej, le kdaj so začeli njeni listi spreminjati barvo? Rumena, rjava, zelena... vse so pomešane. Pozornost mi vzbudi tudi ptičje žvrgolenje. Na žicah daljnovoda se je zbrala jata lastovic. Še nekaj dni in poletele bodo proti krajem, kjer ni zime. MARTINA SKRIVANEK, 6. c OŠ Gornja Radgona Tudi jaz igram rokomet Dobri rezultati, druga slovenska državna liga, odigrane tekme vse z zasluženo zmago, novi pokrovitelji, nove trenirke. oprema... Da, kaj vse zmore naš klub, in to ženski rokometni klub iz Bakovec! Bakovci, majhna skoraj neznana vas je zelo popularna v rokometu. Ponosna sem na ta kraj in vesela sem. da tudi jaz lahko igram rokomet. Imamo Šest skupin, ki redno trenirajo. To so pionirji. kadeti, člani in pionirke. kadetinje in Članice, ki smo sc povzpele zelo visoko. Naj vam na kratko predstavim naš klub. Trenira petnajst igralk Vodja ekipe je Mateja Vohar. vratarki sta Martina in Alenka, ostale igralke pa so: Anita, njena sestra Maleja, Tina, Maja, Tatjana, Klavdija, dve Na- taši, Romana, Manja Darja in jaz, najmlajša predstavnica kluba, Mojca. Sem tri leta mlajša od ostalih Treniramo pod vodstvom Adolfa Varge. Pomožni trener je Alojz Ve-reš. Tehnični vodja je Slobodan Bašič, blagajnik je Zdenko Rajnar. za čisto in svežo opremo pa skrbita Karmen in Jožica Predsednik je Janez Matuš. Treniramo trikrat tedensko, in sicer v ponedeljek, sredo in petek V ponedeljek je kondicijski trening, v sredo organiziramo trening tekme, v petek se poglobimo v akcijske napade, v soboto pa odigramo tekme. Do sedaj smo zmagali vse tekme m upamo, da bo šlo tako tudi v bodoče. Mojca Buzeti. 8. b. OŠ Bakovci Kljub suši so nekateri vrtovi bogato obrodili. Zadravčevi iz Lipe so imeli zlasti bogato letino paradižnika. Ta, kiju kaže Bojan, sta tehtala nekaj manj kot kilogram. Foto; J. Z. Ali veste? (Nagrajuje Knjigarna in papirnica Dobra knjiga M. Sobota) Priznajte, da smo vas z našim vprašanjem o »fasungi« spravili v kar precejšnjo zadrego. To se je pokazalo tudi v odgovorih. Približno polovica vas je odgovorila, da je slovenska beseda za ta predmet grlo (ni pravi), drugi pa ste najbrž iskali po slovarjih in našli pravilno besedo okov Trgovci pravijo tudi navojka, ampak te besede nismo našli v nobenem slovarju. Nagrado za pravilen odgovor pa bomo tokrat poslali Ani in Mateju Hajdiču v Vidunce. Čestitamo! -------------------KUPON št. 6-------—------------- AH veste, v katerem kraju v Pomurju je bil nekoč mlin na veter? Odgovore (s kuponom) pošljite na naš naslov najkasneje do 21 oktobra. Pošta v novih prostorih Pred kratkim so odprli v Apačah nove poštne prostore stopi vanje, lahko zavida upravnici Pavli Lebar in »njenim« “ cem pismonošem: Zvonku Gederju, Avgustu Horv- । fredu Somerju, Iztoku Čehu m Antonu Jančarju. t„ P?"®«"' da so se končno vselili v nove menda stali 10 milijonov tolarjev. V stavbi je tudi nova 'eI 7% centrala. Poštno podjetje Murska Sobota gre pohvalil' naložbo v Apaški dolini. n MA^' v s’ Kajenje - naslada in Minil je teden boja proti kajenju, v katerem smo sedmih in osmih razredov želeli ponovno opozonn l” kajenja za človeka in onesnaževanja našega bivak'1-s cigaretnim dimom. Statistika pravt, da je smrtnost me1' * ira«, Ve^a nekadilcih in vsak ostni kadil*, ' pokadi deset cigaret, umre za pljučnim rakom U|fc Takšni zaskrbljujoči podatki so nam bili napoti1-1 » 1^ ob delo pri pouku Etika in družba. Vse svoje KAJENJU kot NASLADI in škodljivi RAZVADI na papir in z njim opremiti PANO v L nadstropju »u* Projektno delo zaključujemo s predlogom, da b' kupljenim zavojčkom plačali tudi TOBAČNI zbrani denar pa bi porabili za humanitarne ' ' V- Moie otroštvo Nekoč, ko sem bil še zelo majhen, sem Pretn'^^p? to in ono mogoče. Zakaj smo jaz, ti, on in vsi d' '1^1? razumel in tudi .ljube' politike ne. Zame je bilo še :1 * vedel pri petih letih že dobro brati, sem se začel zr^«e nato za zemljepis, potem za živali in potlej za vse nm® Politiko že malo razumem, toda vojne Še vedno ■ p del z h? Najlepše je bilo, ko je moj stric jahal prašiča m Pa je . sem bila stara pet let. sem dobila lepega rjavega p gc)2d jn» nagajiv. Ime mu je bilo Tarzan. Nekega dne smo jn se srečali z lisico, jelenom ter srno. Tarzan je napadel "■ nogi. Zelo ga je bolelo. ^vgTKA C .^It^ Starši so želeli, da bi bila fant, saj ga v družini Še ni s tudi fantovsko ime. Toda pošteno sem jih presen6 p ^.r stvom kot deklica. Kljub vsemu so me imeli vrtec razvajali. S petimi leti sem začela obiskovati otro1’’ moja najlepša leta, brez vsakršnih obveznosti. KO v Šolo, pa so se začeli križi in težave. se Lahko rečem, daje moje otroštvo srečno in lep0- ve^ ? igram z mlajšim bratcem, trgam rože na travni*1' o* o naši lepi svobodni domovini. * * " dl £ J Spominjam se. ko sem prvič skuhala čaj ,n■ kuharica. Ko pa sem spoznala prve črke in ' sVOje predstavljala, da sem že prava učiteljica Zato sef" pf’ punčke postavila v vrsto na tla. da bi še njih kaj predstavljala šolo kot igro. Zdaj že vem, kakšno T^jt) štvo. Mnogi bosanski in hrvaški otroci pa ne brezskrbno kot mi. ker je tam vojna Nekateri so r k reierata, m sicer med K,,ap C*. Kor ’er kot ar’ »a arhitekta in gra-UPredstavil tudi V'Ko»ar anc Kvaternik. v Predstavil miO Wavah Kalenda-X ’re predvsem za K> SOBOTA; s vda občinske V* “a k^tutnim Pr(> pisma in poročila, ki jih je pošiljal Kerec sam ali njegovi sodelavci. Podobno temo je obdelal še Ladislav Lenček v Katoliških misijonih. Za dodatno osvetlitev sta bila referata Mitje Sajeta o zgodovini Kitajske (Kitajska od opijskih vojn do nacionalnega preporoda) in Bogdana Kolarja (Slovenski salezijanski misijonarji na Daljnem vzhodu). Množična udeležba, tudi vidnih gostov s svetnega in cerkvenega življenja, je pokazala zahvalo in obenem zanimanje, seveda ob zelo dobri organizaciji. Simpozij je bil končan s slovesno akademijo. Poleg že omenjenega zbornika s simpozija je izšla še knjiga, ki prikazuje življenje in delo misijonarja Kereca. Avtorja sta Franc Hal as in Tone Ciglar. Zanimiva je metodična zgradba knjige, saj se v knjigi predstavlja Kerec sam iz citiranih pisem. Morda zato tudi tehnična rešitev, ki daje slutiti, daje avtor knjige sam Jožef Kerec in da sta Ha-las in Ciglar le sooblikovalca »Pravljica iz Prosečke vesi se je razvila v navidez pustolovski, v resnici pa veliki vzgojni in odrešenje oznanjujoči roman, ki ga skuša prikazati pričujoča knjiga o enem največjih slovenskih misijonarjev,« je na zavihku zapisal Vilko Novak. V knjigi so še objavljena pričevanja in spomini sodelavcev in sorodnikov ter tistih iz Kitajske, Bogato slikovno gradivo dopolnjuje pisano besedo še na poseben način. Gotovo vsi še ne poznajo življenja in dela misijonarja Kereca, zato še nekaj kratkih obrisov iz Enciklopedije Slovenije: KEREC, Jožef (Pro-sečka ves, 15. 10. 1892 - Veržej, 27. 6. 1974), misijonar in arhitekt. Teologijo je študiral v Pinangu (zdaj George Town, Malaja), končal pa 1923. v Macauu, portugalski koloniji na Kitajskem. Bil je prefekt v Macauu, nato v Hongkongu, ravnatelj srednje šole v Shaoguanu, vodja salezijanskega zavoda v Kun-mingu (Yunnan) in apostolski administrator v Zha-otongu. Veliko misijonskih dopisov je priobčil v Katoliških misijonih idr. časopisih. Naredil je načrt za cerkvi sv. Jožefa in don Bosca, ambulanto, stanovanje za zdravstveno osebje in malo semenišče v Zhaotongu, za šole blizu Macaua in v Kunmingu. Je eden najpomembnejših slovenskih misijonarjev. Ob vsem povedanem najverjetneje dokaj poučno izzveni misel Matije Murka, ko pravi: »Človeka, ki ni barbar, Bo vedno zanimalo, kako so živeli njegovi predniki.« FRANC KUZMIČ d ii» r* l« n f \ ■ 1F1 rd za vsakogar nekaj — - ■ ______ $WN0S7 VAŠIH DLANI Dragi bralci! Napočil je čas, da se po-Skoraj dve leti sta nih od mojega prvega pi-d^. V rubr‘ki Skrivnost ^^heJe °d VSe>’ n. >■ časopisov opo-, m dovolil pisanje o te, ki so bile i' naši družbi Z,''* tabu. Rubrika je k .U Zbudila pozornost tako tistih, ki se za Področja resneje in . .N zanimajo, kot tistih, /»n je predvsem šlo za ?• f so vseeno hoteli ^odi ° Se^ ‘n SVO^ v uredništvo pri-u.° dosti pisem z vašimi •a dlani. Nekatere od . Jbto uspeli analizirati in tudi objaviti. Bilo je 0 povedanega in napi- Anahze za niso mo-^■ ujeji vsega, ker odtisi ik 11 , tako verodo- " im t ^an‘' Presojo '‘tt kakšno vrednost je i«, ^P0! imelo, prepuš- Vsi’ ki ste Prtia-lov' ^ttiogoče, ste razo-m-^ga vam tako ah “411 'nore nihče pove-Pa tudi nikoli ne p^o zvedeti. i;, drugi strani pa spoz-irtli a° katerih smo prišli 'kivnona^€ rubrike, eno-^ti4 r^ mc>remo zavreči. Poskuša, je v za-^'‘roč i hiromantska a moramo vzeti kot inpOl^ ki imajo svoj smisel i No' '" tuhJ^membnejši smisel ' Nov iPa °dkriti o u Podobo o njem, "Sovi osebnosti. Za to smo si v rubriki posebej prizadevali v zadnjih mesecih objavljanja. Namen je bil vedno pošten in odkrit pogovor s človekom o človeku. Vsem nismo mogli ugoditi. Nekaterim je bila rubrika všeč, drugim spet ne. Vse pa je vodilo k enemu cilju, odkrili Še neodkriti delček samega sebe, si pomagati in premagovati lastno nezadovoljstvo. Tudi hiromantija nas uči, da lahko, čeprav je videti vse že dano in odločeno, na vse še vplivamo in spreminjamo v prid sebi in svojemu lepšemu bivanju. Aktivnost in zaupljivost do sebe sta pri tem najvažnejši. Mogoče vam bomo s tem ustregli v neki drugi rubriki, Če bo imelo uredništvo takšen posluh, kot ga je imelo v rubriki Skrivnost dlani. In na koncu bi se rada še enkrat zahvalila vsem, ki so sodelovali z mano, mi pomagali in predvsem zaupali. Tudi vam, bralcem. Naj končam Še z eno od meni dragih misli: Kdor išče tisti pristni jaz, ta išče hkrati ključ vsega življenja, kajti tisti notranji jaz je pri vseh ljudeh enak. P. s.: Za prenehanje rubrike sem se odločila po lastni presoji, ker sem mnenja, da smo o hiromantiji povedali veliko, lahko pa bi spregovorili o problemih mladih, o problemih ljudi in o vsem, kar nas najbolj tišči. Če bodo možnosti, se bomo ponovno srečali. Glasbene lestvice SKIADB ’ ANrvL^AIN - Elton John & Erič Oapton 1 .NIGHT - Jon Secada l i/‘;Jilr4rt7on Meiimnt hnnrl /^Ar^ARODNOZABAVNE GLASBE 1 u. <-EK«ON pa z marelof 4 1 U VENin5 Slaka I ‘*Ši vA” Ans Nika Zajca - Štirje kovači ’ ^t> r^I u, 7 Ans. Vilija Petriča ManAAD0ST 'Ans- Ptujskih 5 j, Majo 9 ~ Ans Nagelj L° KRALJESTVO - Ans. Marela SliSlS BELA KRAJINA - Ans. Stoparji k s POLJ. ,FNSKI VOJAK - Ans. Toneta Lučka u“< LE EN NASMEH - Fnnlje treh dolin k du erSrtUi, 22. ' M lč> št f j®-Nade- ai- selo 4 in v iftat «<• pK- T, reven požarnega varstva? n' •' l’t|? v P°mu0u veliko storjenega za požarno 1 j* bilo sorazmerno malo požarov. V tem času so se nučint1 tudi sodobno opremili, tako da so sposobni hitro iiiiieaja°Vlt0 de'ovat>- Žal pa v zadnjem Času ugotavljamo, da is pob-° novoustanovljene gospodarske in trgovske organizacu-^arii>KmU varstvu premalo skrbi. O tej problematiki smo se 't' tul । \Pred$tavniki pomurskih gasilcev - območnim gasil' StanJt 'k0”1 Frančkom Gombocem ter občinskimi poveljuje Rad Hunjad'jem iz Ljutomera, Valterjem Horvatom iz ad$one Stankom Lešnjakom iz Lendave in Jožetom tz Murske Sobote. Hta varstva jlfr »jo I* sio® Bg W' no b,l Požarnega varstva ,Olnerski občini zado- > Ponikanja de-skrbi, kako obdr-, ®jo raven, saj ne bo Htt tcupovati nove in so-Pokg tega so H , n delovnih organiza-delo IGD, 'iihaa delata le društvi MTT-ju. Tudi & ki občini so zado-fota« ■ P°2arn’m varstvom. Ig Pa na težave pri na-E**nega prahu, saj ni' h u’ Z. delon’ pa S° IGO razen ra-r^nisn- Zadovoljni so, da hln,^> večjih požarov. 4 * kiJ^rstVo Je zadovoljivo občim, kjer pa a\e.s servisiranjem i^jah v- ''h delovnih orga-■'n r 1 50 v stečaju. Prav z nekaterimi ^Oon„'ru^vi. ki ne izpol-Siir 8°Jev delovanja. Pri-k tud' denarja za »preme za po- *l.cbčin„ pkO'lCenlrov v sobo-da je stanje odsev stanja ln da stagnira. ^viJene delovne in Aoje izpolnijo L' OdreL3- 'nšPekcijski pre-aJo pa se sklenitvi cht A. za vzdrževanje tud> pomanj-K?pekcijske kontrole. Požari so odsev preventivnega delovanja V minulem letu v Pomurju nismo imeli veliko požarov, pa še ti so bili manjši. V ljutomerski občini so registrirali 34 požarov, od katerih je bil eden v gospodarstvu, trije v stanovanjskih zgradbah. Šest na gospodarskih poslopjih, preostali pa na travnikih in gozdovih. Na te nevarnosti so v sušnem obdobju sicer nenehno opozarjali, vendar pa to pri nekaterih očitno ni zaleglo. S preventivnem delovanjem so v občini sicer zadovoljni, skrbijo pa jih tiste organizacije, ki zapirajo vrata pred preventivnimi pregledi in inšpekcijskimi službami. Z dosedanjim preventivnim delovanjem so zadovoljni e Se Zgodi nesreča v Avstriji Umrl, pa še kriv naj bi bil tudi v radgonski občini, o čemer pričajo le Štirje začetni požari. K temu so prav gotovo pripomogli načrtni preventivni pregledi. V zadnjem času pa je vedno več tistih delovnih organizacij, ki razen servisiranja ne posvečajo posebne pozornosti preventivnemu delovanju, izjema je le Radenska. Večina gasilcev je namreč na čakanju. V vseh gasilskih vozilih pa imajo urejene UKV-postaje. V lendavski občini se je izboljšala požarna varnost predvsem zaradi številnih predavanj in pregledov, ki so jih organizirali. Redno skrbijo tudi za preglede in vzdrževanje opreme, sedaj pa so tudi uredili sistem prijave požarov in dežurstvo. Letos je bilo v lendavski občini 21 požarov, od tega dva v delovnih organizacijah. V soboški občini menijo, da se preventivno delovanje izboljšuje v tistih okoljih, kjer je možen vpliv gasilcev, kar zlasti velja za posamezne vasi, kjer imajo urejene vodne razmere in gasilne aparate. Slabše pa je v delovnih organizacijah, kjer zaradi pomanjkanja denarja opuščajo preventivno dejav nost. Se vedno pa v šolah načrtno predvajajo filme z gasilsko tematiko ter izobražujejo člane društva in občane. V Pomurju občinski gasilski centri usklajeno delujejo in enotno intervenirajo, za kar imajo tudi sodobno opremo. Gasilci skrbijo za vodo V letošnji hudi suši so pomurski gasilci opravili pomembno delo pri dovažanju pitne vode in vode za živino. Največ dela so opravili radgonski in soboški gasilci. V radgonski občini so pri dovažanju vode sodelovala gasilska društva Radgona, Apače, Kapela, Videm in Negova. Skupaj so opravili okrog tisoč prevozov in pripeljali okrog pet milijonov litrov vode. Vodo so tudi dovažali v krajevna zajetja. Poleg tega pa so imeli z vodo napolnjene tudi cisterne na kmetijah. Skrbi pa jih, kje bodo vzeli denar za obnavljanje strojnega parka. V ljutomerski občini so v letošnji suši dovažali vodo v oddaljene kraje, in to okrog 420 kubičnih metrov. V soboški občini so dovažali pitno vodo iz mestnega vodovoda. Dnevno je pripeljalo deset cistern okrog 150 kubičnih metrov vode. Letos so izpraznili skoraj vse naravne vodne vire, tako da so vodo za živino črpali tudi iz nekaterih gramoznic in jezer. Prebivalstvo so tudi nenehno opzatjali, da je voda iz požarnih bazenov izključno za požarne namene. V vaseh so imeli tudi z vodo napolnjene cisterne. Ker se bodo težave s pitno vodo pojavljale tudi v prihodnje, pomurski gasilci predlagajo, da bi pri skupščinah občin ustanovili sklad, iz katerega bi financirali dovoz pitne vode na ogrožena območja. Feri Maučec Bila sta narkomana Kot smo že poročali, je bilo v noči s 1. na 2. oktober vlomljeno v zdravstveno postajo Radenci, Te dni so kriminalisti in policisti prišli do Z. R., ki je prišel pred kratkim s prestajanja zaporne kazni, in starejšega mladoletnika K. J., oba sta iz Radence, in ju utemeljeno osumili, da sta v omenjenem časovnem obdobju ukradla večjo količino zdravil, med katerimi so bili tudi narkotiki. Ukradena zdravila, vredna 35.000 tolarjev, so jima zasegli in vrnili zdravstveni postaji. Poskus posilstva Delavci urada kriminalistične službe uprave za notranje zadeve Murska Sobota in policisti policijskega oddelka Videm ob Ščavnici so obravnavali V. K. iz vasi Slav-šina iz ptujske občine. Le-ta je 5, oktobra poskušal posiliti žensko srednjih let iz Kraljevec, občina Gornja Radgona. Ker se mu je upirala, jo je pretepal in hotel celo zadaviti. Prizadeta je iskala zdravniško pomoč v zdravstvenem domu v Gornji Radgoni. Nasad indijske konoplje Policisti policijskih oddelkov Videm ob Ščavnici in Radenci so odkrili 6. oktobra dva nasada indijske konoplje. Našteli so 61 sadik, od teh jih je bilo nekaj v vinogradu. Za storilci, ki so očitno narkomani, še poizvedujejo. Dejstvo je namreč, da lastnika, na katerega zamljišču raste opojna rastlina, ni mogoče avtomatsko proglasiti za pridelovalca. Dokaz za previdnost v raziskovalnem in morebitnem obtoževalnem postopku je tudi nedavna najdba indijske konoplje na zemljišču neke babice. Narkomani torej sadijo tudi (ah pa predvsem) na tujih parcelah. Kraja deviz, vlom... V noči s 7. na 8. oktober je bilo vlomljeno v prostore bencinskega servisa v Martjancih. Vlomilec je kadilec, saj je odnesel le cigarete in tako povzročil škodo za 24.000 tolarjev. 9. oktobra med 20. in 22. uro je prišel neznani malopridnež v stanovanje Zdenke R v Murski Soboti in ukradel iz predala omare v dnevni sobi 4.000 Šilingov in 6.600 tolarjev. V preteklih dneh so policisti pridržali nekaj občanov, ki so bili vinjeni in povrh še razgrajali. Med njimi tudi M. K. iz Vučje vasi, ki se je nasilniško obnašal do svojih staršev. Na hladno je moral tudi A. R. iz Tešanovec, ki je vinjen pretepa) T. N. Povzročitelj pobegnil Do torka, ko smo oddali ta tekst v tiskarno, še niso odkrili voznika osebnega avtomobila, ki je povzročil prometno nesrečo predzadnjo sredo. Zgodila se je okrog 19. ure v križišču Severjeve in Ciril Metodove ulice v Murski Soboti. Po Ciril Metodovi ulici se je peljal kolesar Ivan Bračko s Tišine in je zavija) pravilno po prednostni cesti v Severjevo ulico. Za njim je pripeljal voznik z rdečim avtom (golf ali jugo), vozil je s preveliko hitrostjo, m zadel kolesarja, ki je moral zaradi poškodb v bolnico. Če kdo kaj ve o avtomobilistu, naj sporoči policiji . »Žur« v zavodu v Veržeju 7. oktobra, kmalu po 21. uri, je postalo zelo živahno v vzgojno izobraževalnem zavodu v Veržeju. Tedaj je pričela razgrajati skupina devetih opitih gojencev: vlomih so v več prostorov, za zabavo so izpraznili več gasilnih aparatov, z ostalimi gojenci so hoteli obračunati z železnimi palicami... Preden so prišli policisti, so razgrajači naredili škode za 70.000 tolarjev, nato pa pobegnili. Naslednjega dne v jutranjih urah so jih prijeli radgonski policisti. Kaj je spodbudilo gojence k nečednemu početju? Morda »zgled- iz nekega »poboljševalnega« doma iz notranjosti Slovenije? To pa seveda ne bo olajševalna okoliščina za ustrezne sankcije. Škode za 600.000 tolaijev Voznik osebnega avta Rudi Kolarič iz Murske Sobote je 7. oktobra med vožnjo proti Bakovcetn prehitel osebni avto, nato pa je hotel še prehiteti tovorni avto, ki ga je vozil Kare) Grah z Doliča. Ko sta bili vozili vzporedno, je tovornjakar zapeljal na levo, saj je hotel Obvoziti pešca. Zaradi tega je Kolarič zapeljal na levo bankino, trčil v betonski propust, nakar se je avto prevrnil. Gmotna škoda znaša 600.(K)0 tolarjev, voznik pa se je poškodoval hudo. Poškodovana Madžarka V soboški bolnišnici se zdravi Gyrgya Toth iz Redicsa na Madžarskem. Hudo se je poškodovala v prometni nesreči 9. oktobra ob 18.20 uri na regionalni cesti v Lendavi. Sla je po sredini vozišča in zadel jo je osebni avto, ki ga je vozil Ignac Koren iz Lendavskih Goric. fr T Z hčera pri dokazovanju očetove nedolžnosti Prev|ad“j« mnenje, da spoznajo praviloma za ’nesreče tistega, ki za posledicami umre. Res '•ri »t*1* obtožiti, saj se ne more braniti. In če se temu l0P®rstavijo, ostane pri takih ugotovitvah. ^en.^J^Feta Gurman, ’z Murske Frida Gurman, po-^triii 6 •12 Lacksenburga mogli sPreiet' kS s'-'n?hSk'h Preiskova|-G ittiv z ’n h organov, da bi iL^je /p*?metno nesrečo, letf°di'a decembra t« ' ■<<'/ ; *'urstenfeldu na /n'jčepkem v Avstriji, 19?o®en Gurman, ro-./riHe j 'e,a> doma '•mrl dta^ za P°sledi' k ki delajo ozi-'Tt"|t ib A Avs{riJb Ob- U ' ‘ d bodo one po-\ |1r '■ ■ ■ ■ zastop- *r 1 l'^e|Cn° sta s sestro hne bo nič. । dobile od zava-Vha;ar za molk, /bdi. da niso S,rahu za de' On ’ ial° sta stopili nM 'n Frida. 12. fe- bruarja 1990 sta Šli na policijo v Furstenfeld, da bi zvedeli za dejanski vzrok in okoliščine prometne nesreče svojega očeta, radi bi pa tudi dobili skico prometne nesreče. Od tam so ju napotili na preiskovalno sodišče v Furstenfeidu. Tam so jima povedali, da je zadeva že na deželnem sodišču v Gradcu. Potrkali sta na vrata tudi tam in zahtevali, da ju ja obvestijo o datumu sodne obravnave. Ta je bila 6. marca 1990. leta in nanjo so povabili med drugimi tudi sestri Elizabeto in Frido. Obravnave pa se nista mogli udeležiti, kajti sodnik je sklenil, da bo javnost izključil. Ne preseneča tudi razsodba sodišča, ki je ugotovilo, da Avstrijec Thomas Zugner, ki je do smrti povozil Slovenca Evgena Gurmana, ni kriv, češ da je bežal čez cesto. Sestri Elizabeta in Frida tega nista verjeli. Gez razsodbo se je pritožil tudi avstrijski javni tožilec in v drugostopenjskem postopku je sodišče odločilo, da sta kriva oba udeleženca: Thomas Zugner 70-odstotno, pokojni Evgen Gurman pa 30-odstotno. Sestri - hčerki pokojnega - ni zadovoljila niti ta razsodba. Še naprej sta bili prepričani, da oče pi kriv ozi- roma da mu hočejo naprtiti krivdo, ker se ne more braniti - je pač mrtev. V Gradcu sta najeli odvetnico, ki ji je uspelo dobiti toliko željeno skico prometne nesreče (sami do tega dokumenta nikakor nista mogli priti), potem sta dali to skico v strokovno analizo stalnemu sodnemu izvedencu prometne stroke Evgenu Škrabanu iz Murske Sobote. In kaj je ugotovil? V svojem sklepanju je zapisal: »Menim, da je bila prometna nesreča posledica premajhne pazljivosti voznika kombiniranega vozila Thomasa Zugnerja, ki je bil v danih okoliščinah premalo pozoren na označen prehod za pešce, in je tako prepozno opazil pešca Evgena Gurmana, ki je pravilno prečkal vozišče po označenem prehodu za pešce. Pešec na označenem prehodu za pešce je za voznika motornega vozila pričakovana ovira, zato se mora voznik približevati prehodu za pešce z zadostno zmerno hitrostjo, tako da ne spravi v nevarnost pešcev, ki so že stopili na prehod ali stopajo nanj. Izračun je pokazal, da je bil pokojni Gurman že 2 do 3 metre od levega roba vozišča. Glede na preglednost bi Zugner moral zaznati oz. opaziti Gurmana, ko je ta stopil na prehod, saj je bil (po izračunu) takrat oddaljen od domnevne . lučke , IrČema okrog 35 metrov. Ge bi na takšni razdalji začel Zugner zavirati, bi po okrog 22 metrih lahko ustavil svoje vozilo, upoštevajoč ugotovljeno hitrost in enak pojemek. Trčenje bi tudi izostalo, če bi Zugner vozil takrat s hitrostjo 59 kilometrov na uro, torej prek dovoljenih 50 kilometrov, saj bi pri navedeni hitrosti lahko ustavil vozilo tik pred označenim prehodom za pešce.« Sestri Elizabeta in Frida sta dali prevesti strokovno mnenje v nemški jezik in ga poslali sodišču. To je delno upoštevalo izvedenčevo mnenje, končno spoznalo Zug-netja za krivega, ga obsodilo na 120 dni zapora ali plačilo 5.000 Šilingov kazni. Sodišče je tudi priznalo povrnitev vseh stroškov, ki so nastali v zvezi z uveljavljanjem pravičnejše razsodbe, povrnitev stroškov zaradi postavitve nagrobnega spomenika očetu Evgenu Gurmanu... Žal pa ga (izvedenčevemu mnenju navkljub) ni povsem oprostilo (so)krivde. Elizabeta in Frida sta bili ves čas pokončni, borili sta se proti avstrijskim preiskovalnim in sodnim organom ter končno v dobršni meri uspeli. Moralni nauk iz te zgodbe: Uriirli ni (in ne more biti) ♦ vselej kriv! , . , š. soboGan - kleparske storitve - avtoličarske storitve po najsodobnejši evropski tehnologiji: 2 mešal-nico barv in lakov, z lakirno sušilno komoro in materiali priznanega izdelovalca STANDOX - servis in montaža grelnih naprav WE-BASTO TRGOVINA Z REZERVNIMI DELI za tovorni program TAM, MERCEDES odslej tudi prodaja na drobnol POOBLAŠČENI SERVIS in prodaja rezervnih delov za avtomobile PEUGEOT KAKOVOST PO KONKURENČNIH CENAH OBIŠČITE NAS, SERVIS VOZIL AS! Inf. in prodaja AVTOBUSNI PROMET MURSKA SOBOTA, Bakovska 29A, telefon: 21-459, 21-884. stran 16 šport Namizni tenis Zmaga Arconta, poraz Potrošnika Drugo kolo 1. DNTL je prineslo pomurskima ekipama polovičen uspeh. Igralci Arconta so doma slavili visoko zmago, ki je bila po poteku dogodkov nekoliko previsoka, čeprav so gostje nastopili brez svojega najboljšega igralca Smrekarja. Najboljši v domači ekipi je bil Lasan, zanimivo pa je, da je dvoboj prenašala lokalna televizija. Potrošnik proti odlični ekipi TAM-a iz Maribora ni imel nobenih možnosti za uspeh, posebno še, ker igralci še zdaleč niso prikazali vsega, kar znajo. Častni zmagi sta dosegla Lhtger in Ori, ki sta bila tudi najboljša v domači ekipi, prt gostih pa je blestel odlični Romun Revisz. V naslednjem kolu igra Arcont v Ljubljani proti Iliriji, Potrošnik pa v Kranju proti Merkurju. V vodstvu je tačas Arconr s 4 točkami. Potrošnik pa je z dvema točkama četrti. Rezultati: ARCONT-NOVOTEHNA 6:1 (Lasan-Kralj 2:0, Ko-mec-Hribar 2:1, Rihtarič-Horvat 2:1, RihtariČ-Komac : Hribar-Horvat 2:1, Lasan-Hribar 2:0. Komac-Horvat 0:2, Kuzma-Miklič 2:0): POTROŠNIK-TAM G V. 2:5 (Benkovič-Plohl 0:2, Ori-Revtsz 0:2, Unger-Grbič 0:2, Unger-On : Revisz-Plohl 0:2, Kus-Revisz 0:2, Ori-Tancer 2:1, Unger-Plohl 2:0). M. U. Hokej na travi Triglav premagal Svobodo V šestem kolu prvenstva v slovenski članski ligi v hokeju na travi sta bila dosežena naslednja tzida - Triglav : Svoboda 2:1 (Kutuša, Škrilec) m Lipovci-Pomurje I: Maribor 5:0 (Čerpnjak 5). Lipovci-Pomurje I 5 5 0 0 23:2 10 Triglav (Pred.) 5 4 0 1 16:6 8 Svoboda (Ljub.) 5 2 0 3 5:8 4 Lip>ovci-Pom. II 4 0 1 3 2:16 1 Maribor 5 0 1 4 0:14 1 (Iz) SD Štefan Kovač Turnišče Med prvih pet ekip Prva slovenska rokometna liga Poraza Pomurke Začelo se je prvenstvo v prvi slovenski moški rokometni ligi. Rokometaši Pomurke iz Bakovec niso najbolje štartali, saj so dvakrat izgubili. Zaradi slabe pripravljenosti ekipe so zamenjali dosedanjega trenerja Vlada Hebarja Njegovo mesto je prevzel bivši igralec Alojz Smodiš, strokovni štab bo vodil Zoran Antolin, tehnični vodja pa še naprej ostaja Štefan Buzeti. V prvem kolu je Presad v Litiji premagal Pomurko z 22:14. Strelci za Pomurko: Meolic 6, Kušter 6, Okreša in Lovenjak po enega. V drugem kolu so Bakovčani gostili ekipo Hubelja iz Ajdovščine in izgubili s 17:22. Strelci za Pomurko: Lovenjak 5, Okreša 4, Kušter 4, Meolic 2. Škraban in Bedekovič po enega. Pred tekmo v Murski Soboti so z enominutnim molkom počastili spomin na preminulega pionirja bakovskega rokometa in večletnega predsednika kluba Janija Smodiša. V prihodnjem kolu gostuje Pomurka pri Gorenju v Velenju. Karate________________ Ivanov zmagal v Mariboru V Mariboru je bil tretji pozivni turnir za izbiro reprezentance Slovenije. Sodelovalo je 48 tekmovalcev in tekmovalk iz 10 klubov, med njimi so bili tudi predstavniki iz štirih pomurskih klubov. Rezultati - kale - ženske: 2 Ter-nar, 3. Jakovljevič, 4. Bočkaj, 5. Žagar (vse MS), 6 Gazdak (Le); moški: 4. Baranja, 7. Vouri, 8. Jakovljevič (vsi MS), borbe - A: 5. Baranja (MS), 6. Cener (Kuzma); B: I. Ivanov (MS), 5. Skrobar, 6. Klobasa (oba Radenci), 7. Temlin (MS), 8-9. S. in B Lang (Kuzma). D. S. Rokoborba______________ V novi tekmovalni sezoni bodo člani Strelske družine Štefan Kovač iz Turnišča tekmovali v drugi slovenski ligi sever. Lani so namreč v tretji slovenski ligi zasedli prvo mesto in se uvrstili v višji tekmovalni razred. Za novo sezono st> se turniški strelci začeli pripravljati zelo zgodaj, takoj po končani minuli sezoni. Vadili so dvakrat do trikrat tedensko. Najprej so pod vodstvom trenerja Jožeta Tibauta nabirali kondicijo, potem pa so se preselili na strelišče in nadaljujejo z vadbo pod strokovnim vodstvom Franca Korena. Na razpolago imajo sodobno 9-stezno avtomatsko strelišče, na katerem so tudi vsa občinska tekmovanja. Turniška strelska družina pa tudi vsako leto organizira tradicionalno tekmovanje za memorial Štefana Kovača in tekmovanje za pokal Planike. Z razporedom tekem v drugi slovenski ligi so zadovoljni, saj igrajo večino tekem doma, tako da gostujejo le pri pomurskih ekipah Za ekipo SD Štefan Kovač Turnišče bodo tekmovali: Robi Markoja, Božidar Dra-škovič. Avgust Maučec, Jože Maučec in Danijel Režonja. Letošnja ekipa je precej močnejša od lanske, saj bo za Turnišče tokrat tekmoval eden najboljših pomurskih strelcev Robi Markoja, ki je doslej nastopal za Pomurko iz Murske Sobote. Kot nam je povedal predsednik in trener Franc Koren, se bodo v letošnji tekmovalni sezoni potegovali za gornii del lestvice. Že- timi ekipami, .Q ekipe pa imajo tudi p' " selekcijo, ki jo vodijo S Žalik, Franc Graškovn Božidar Draškovič. rn strelske družine jim pomagajo kraje ka nost, Planika občina. Želijo pa Ir bili pokrovitelja, k' J 5[1 nančno pomagal. orožje in oprema td UV*’ Tekmovalci SD Štefan Kovač iz Turnišča. Stojijo ' Franc Koren (predsednik), Avgust Maučec, Dan’ Robi Markoja, Jože Maučec, Božidar Draškovic, . Slovenska šahovska liga Druga slovenska moška rokometna liga Točki le za Krog V drugem kolu prvenstva v drugi slovenski moški rokometni ligi je Krog v Murski Soboti premagal Polet z 22:19. Strelci: Kreft 7. Kovačič 3, Fefer 2. Čemela 2. Časar 2. Grilec 2, Slamar J za Polet ter D. Kolmanko 6. Kovačič 5, Varga 4. Titan 4. Lukač, Meolic in Šernek po enega za Krog Celje pa je premagalo Radgono z 29:25. Strelci za Radgono: Merčnik 6, Žaiodec 4. Ambrus 3. Husar 3, Horvat 3. Strah 3. Javernik, Holc in Perša po enega. V prihodnjem kolu igra Radgona s Poletom. Krog pa s Hrastnikom. Tretja slovenska moška rokometna liga Mladinec in Pomurka II zmagala V četrtem kolu prvenstva v tretji slovenski moški rokometni ligi je Mladinec iz Murskih Črnec na Ravnah premagal Fužinarja s 15:12. Strelci za Mladinca: F. Gregorinčič 8, Gomboc in Marič po 2. Druga ekipa Pomurke iz Bakovec pa je premagala Razkrižje s 17:12. Najboljši strelec pri zmagovalni ekipi je bil Husar s 5 goli V petem kolu igrajo: Razkrižje : Velenje II, A. Besednjak : Pomurka II. Mladinec : Drava II in Radgona : Fužinar. Petrovič in Zaplatič prva V Gradcu v Avstriji je bil mednarodni pionirski rokoborski turnir v grško-rimskem stilu. Sodelovalo je 62 tekmovalcev iz osmih klubov iz Avstrije, Madžarske in Slovenije. Med njimi je bilo 9 tekmovalcev soboškega rokoborskega kluba, ki so dosegli lep uspeh. Najbolje sta se izkazala Dušan Petrovič v kat. do 40 kg in Davor Zaplatič v kat. do 52 kg, saj sta zasedla prvi mesti. Drugi je bil Kovačič v kat. do 75 kg, tretji pa Mihelič (29 kg), Peterka (60 kg) in Šafarič (75 kg). Ob tej priliki so se predstavniki graškega in soboškega rokoborskega kluba dogovorili o medsebojnem sodelovanju. Prijateljsko srečanje bo v Murski Soboti, (ev) Hokej na travi------------------------------- Triglav državni prvak V Murski Soboti je bilo prvo državno mladinsko prvenstvo v hokeju na travi, na katerem so sodelovale tri ekipe Največ uspeha so imeli mladi hokejisti Triglava iz Predanovec, ki so premagali oba nasprotnika in osvojili naslov državnega prvaka Rezultati - Triglav : Svoboda 3:0 (Puhan 2 in Cigut), Triglav : Lipovci-Pomurje 2:0 (Kutušoa 2) in Lipovci-Pomurje : Svoboda 5:1 (Forjan 2, Maučec 2, Tivadar 1). Vrstni red: 1 Triglav (Predanovci), 2. Lipovci-Pomurje, 3. Svoboda (Ljubljana). (Iz) Občinski kros________________________________ Derbi Radenski Pomurje V Murski Soboti sta se v drugem kolu prvenstva V[^ursW^j šahovski ligi srečali pomurski ekipi Radenska Pomurje >• poinUrje: j in Lendava. Srečanje se je končalo z zmago Radensk'p H Zmage za Radensko Pomurje so dosegli: 1 Kos. IX* p Neratova, K. Maričeva. Remizirala pa sta: Kovač in 1' Rri* pa so zmagali: T. Gruškovnjak, J. Dimčeva, J- GruškO*-sta Gerenčer in Vida. Druga slovenska moška košarkarska US0 ’ Radgončani brez točk v Laškem V drugem kolu prvenstva v drugi slovenski moški se je jj. Radgona gostovala v Laškem in igrala s Pivovarno. I Goto ^1» z zmago gostiteljev s 108:63. Strelci za Radgono: Llag< yptll Banič 8. Senekovič 6. Niderl 5. Karlo 4, Ploj 4 in Cigm. igra Radgona v Radencih z ekipo Elektronike iz Zsgorj- Druga slovenska odbojkarska liga Zmaga Ljutomera V drugem kolu prvenstva v drugi slovenski moški odbojkarski ligi je Ljutomer doma brez težavpremagal Mislinjo s 3:0 (5,4,11). Za Ljutomer soigrah; Rajnar, Krajcar, Šumak, Savič, Kavnik, Drvarič, Grut, Skrobar, Zidar, Onišak. Šmauc in Kaurin. V prihodnjem kolu igra Ljutomer v Celju. Sodelovalo okrog 250 tekačev V Murski Soboti je bilo občinsko tekmovanje v krosu. Sodelovalo je okrog 250 tekačev in tekačic. Najboljši se bodo udeležili republiškega krosa, ki bo v soboto v Velenju. Rezultati - st. deklice: 1. Klemenčič (SETLJAŠ), 2. Sukič, 3. Banfi (obe Enot ); ml. mladinke: 1. Virag (Enot.), 2, Kerčmar (SŠTG), 3. Berden (SZŠ); ml. mladinci: 1 Kolar (SETUAS). 2. Baranja (Kov.), 3. Nikolič (Kov.); st, mladinci: 1 Horvat (Kov), 2. Vohar (SKS), 3. Belinger (Enot.); st. mladinke: L Maučec (SZŠ), 2. Krpič, 3. Krpič (obe Enot.); člani: L Vereš (TO), 2. Korčulanin (TO), 3. Grabar (SGP); članice: 1. Pušenjak. 2. Vouri (obe SZŠ), 3 Števanec (TrigL). Strelstvo-------------------------------t Pomurski rekord Strelska družina Štefan Kovač iz Turnišča je PTjPr*# m***^^^ tekmovanje v streljanju s serijsko zračno pušk« tA*’'ji Kovača in za pokal KS Turnišče. V dopoldanskem eklp®n»i H*' so sodelovale ekipe iz lendavske občine, je ««1 Stefan Kovač Turnišče s 1079 krogi pred SD so “M Vint™ 1 jcndiT ■. 995 krogi*- Najboljši posamez1* -,-poM* ^^4 Lulir 347, Žalik 347 in Režonja tekmovanja, kjer je sodelovalo 9 ekip, ki so » j‘ lige, naje zmagala ekipa SD Prvi pohorski bata>J° Flis*' uče)',;^ SD Štefan Kovač Turnišče, 1674, in SD 1**^ krogov. Med posamezniki se je izkaza) Robi M rfk,ifd■ . osvojil prvo mesto s 588 krogi, kar je no* pom1 ■ 1 Natalija Prednik (Ruše) s 574. tretji pa krogi. Zmagovalni ekipi sta prejeli pokala K * Tretja slovenska moška odbojkarska liga Zmaga Beltinec V drugem kolu prvenstva v tretji slovenski moški odbojkarski ligi so Beltinci premagali drugo ekipo Fužinarja iz Raven s 3:0 in drugič zmagali. Druga ekipa Pomurja je v pomurskem derbiju premagala Čven s 3:2, Turbina pa je premagala Radence s 3:2. V prihodnjem kolu igrajo: Šempeter II : Beltinci, Pomurje II : Radenci in Topolščica II : Cven. Tretja slovenska ženska odbojkarska liga Točki za Pomuije V drugem kolu prvenstva v tretji slovenski ženski odbojkarski ligi so Puconci v jaomurskem derbnu premagati Ljutomer s 3:0. Pomurje iz Murske Sobote je zmagalo v Črni s 3:0. Ruše pa so premagale Cven s 3:0, V prihodnjem kolu igrajo: Ruše ' Ljutomer, Pomurje : Cven. Puconci so Strelstvo------------- Zmagali gostitelji Strelska družina Gančani je pripravila tekmovanje v streljanju z MK puško. Sodelovalo je 48 strelcev. Zmagala je prva ekipa GanČan z 250 krogi pred SCT, 246, in Sebeborci, 238 krogov. Med posamezniki je bil najboljši Balažič z 90 krogi pred Baligačem (oba Gančani), 87, ter Škedljem (SCT) in Škerlakom (Senbeborci), po 86 krogov. (TH) Badminton Začelo se je prvenstvo v drugi slovenski badmintonski ligi. Druga ekipa Mladosti iz Lendave je v prvem kolu izgubila s tretjo ekipo Olimpije in premagala Melodi bar z 8:1 (Lebar, Torok. Pečanič, Horvatova, Lebar-J. Kuprivec, Torok■ B. Kuprivec, Horvatova-Kramber-gerjevain B, Kuprivec-Bo kanova). Te dni je pomurski rokomet izgubil enega nap ' cev. Neusmiljena usoda je iz vrst rokometnega 40-”" iz Bakovec v Času največjih uspehov iztrgala & i" Janija Smodita, neutrudljivega organizatorji lav ca. Rokomet ga je pritegnil le v mladosti .^ptu aktivnem igranju se je v celoti posvetil organ1- ■■ (#15^^ v klubu ter ima levji delež pri njegovem ro^l^^n 1?i* rokometaši Pomurke iz Bakovec danes z v prvi državni ligi. Omahnil je prav v trenutku, * ^,^1 na povratno srečanje evropskega pokala poku n ..^ji v r v Zagreb z Medveščakom in ko se je skupaj s P čP' najbolj veselil velikih uspehov. Bil je zgleder> pobudnik številnih akcij, ki smo jih uspešno ima velike zasluge pri organizaciji tombol, l-'1 - 'j e/.’1' minila niti ena tekma, prireditev ali akcija, pot je bila identična poti razvoja Rokometnega . oziroma Pomurke. Zato je težko opisati vse r 4, j’1; vtupu 'i 'k1 Prav zato smo njegovo prerano smrt tako v * up* sr skupnosti sprejeli z bolečino in z obljubo, da " bj,,'^sir njegovo delo. Ob nenadomestljivi izgubi se in -spominjali takega, kot je bil, vesel ob naših usp .^1 ob neuspehih. X A k - stran 17 šport P0«« Toplak -predstavnica Kluba ŠRG Murska ^bota Pričakujejo rezultate že nekaj let deluje Klub športnoritmične litij ‘ /' To je ženski šport, predvsem vabljiv za mlada dej? ^e8 telesne kondicije veliko prispeva tudi k pravih ’^be ^e,nemu razv°j° mladega telesa. O delu in načrtih 51110 se pogovarjali s predsednico Simono Toplak. *e,&*klab*,’ate o^8^,n•‘^'ra,,o ^in^! se začne že v vrt’ Partizan, kjer sc-W v*110 mladc tekmo-^rnamo tre' deklet, od prve do redno vadijo ^Ije tr' $°lske ure razen strokovnim vod-^^^etntrane trenerke Jordan-Kovač iz X delala tega pa ae*ata voclnici Mojca tudi 'r J? ^ea Jurakovič, ki S,e zadovoljni z do->C'«*mltati? ki SO jih dosegle bi |ahko bili *ni Je doslej dosegla **zon'i^ev,č- ki Je v letoš-& ^stopila h klubu rit-S v J Plastike Narodni i* mS1'- Pole8 nie Pa dru„„ av''e tudi še neka- % Ugotavljale po, ^a. Kakšno vlogo . ,P°moč nam je, da jjt -_e°vadnice soboške šole plačuje \ai eZa Murska Sobota. nam tudi nekateri pokrovitelji. Zelo pomembno vlogo pri našem delu pa imajo starši otrok, ki so Člani upravnega odbora in ki nosijo pretežni del bremena.« - Katere prireditve pa v letošnji sezoni načrtujete v Murski Soboti? »Tekmovanja v novi sezoni se bodo začela decembra in bodo do junija prihodnjega leta. Na razpolago je še dovolj časa, da se za novo sezono dobro pripravimo, V tej sezoni bomo organizator dveh prireditev, selekcijske tekme in mednarodnega turnirja, ki bo marca prihodnje leto. Na ta ^TNA NAPOVED v $P । n i • Iml poVclJ’ Sl 9 ie ,t,liko nepričakovanih izidov, da je 7^» Pri „ 0 naP°vedati pravilne lipe. Večina naših reševalcev se je . ■' £ Nafw - Rudar, Slovan : Mura, Potrošnik : Publi- : Gidos. saj so stavili na zmage Nafte, Mure, K M edvod. Prav ta ko je t ud i veči na reševa lee v napoveda la 7 tri, m Rogašovec. Tako žal zopet nismo našli listka * . v,lnimi napovedi Želimo vam več sreče v prihodnje, k (ltEV športne napovedi št. 9: 1 ~ J Nn ; C”™ Rezultat Rudar 0:3 Mura 5:1 Publikum 2:2 Gidos 1:1 Papirničar 1:2 Kovinar 2:3 Aluminij 5:4 Remet 1:1 Mladost 2:1 Polana 1:2 L*^toan°vedi št. 10 je naš gost športni dopisnik iz Ljutomeru ►. ' Prognoziral je takole: s Pari 2. 3. 4. 5. Svoboda : Nafta Živila Naklo : Potrošnik Mura ■ Ljubljana Gidos: Dravinja Rače : Beltrans 6. Papirničar: Ižakovci 7. Lipa : Rogašovci 8. Bakovci: Dokležovje 9. Crenšovci : Odranci 10. Hotiza Nedelica napoved št. to I^J^j^POTROSN 1K 1 H*!__________________ < IC ' Dravinja : IŽAKOVCI ^^^trans ’ dokležovje Sil’****’* Oljite v uredništvo Vestnik«, MunM Su4h>M. do sobote, 17. oktobra 1992. Fn 1 8 pravilnih tipov. Priimek in ime ter naslov turnir bomo povabili gimnasti-Čarke iz Italije, Avstrije, Češke, Madžarske in Hrvaške ter najboljše slovenske tekmovalke.« - Kakšni pa so vaši nadaljnji načrti? »Glede na kakovost tekmovalk in ob strokovnem delu strokovnjakinje iz Bolgarije v prihodnje pričakujemo boljše tekmovalne rezultate kot doslej. To je tudi osnova za naše dolgoročno delo. Želimo si, da bi obdržali bolgarsko trenerko tudi v prihodnje. Sicer pa si v klubu želimo več razumevanja in podpore, saj smo z dosedanjim delom dokazali upravičenost obstoja našega kluba.« FERI MAUČEC Odbojka------------- Vigros zmagal V okviru priprav za slovensko odbojkarsko ligo je bil v Slovenski Bistrici moški odbojkarski turnir s sodelovanjem treh ekip, slovenskih prvoligašev. Zmagal je Vigros iz Murske Sobote, ki je premagal T ovil Olimpijo s 3:2 in Granit s 3:1. Dobro znamenje pred prvenstvom. Tesen poraz Ljutomera V odločilni tekmi za vstop med osmerico slovenskega odbojkarskega pokala je Granit iz Slovenske Bistrice v Ljutomera premagal Ljutomer s 3:2 Šele po podaljšani igri. Ljutomerčani so igrali dobro proti slovenskemu proligašu in bi lahko tudi zmagali. Vigros s Kamnikom V soboto se začenja prvenstvo v prvi državni moški odbojkarski ligi, kjer prvič tekmuje soboški Vigros. Sobočani se bodo v prvem kotu srečali z ekipo Kamnika. Tekma bo ob 19. uri v telovadnici srednješolskega centra v Murski Soboti. Košarka------------- Dve zmagi Sobočanov V prvih dveh kolih prvenstva v medobčinski mladinski košarkarski ligi je Pomurje iz Murske Sobote doseglo dve zmagi. Premagalo je Ruše z 80:76. Strelci: G&n-ter 34, Kar 13, Polanič 8. Premagali pa so tudi Pragersko z 82:62. Strelci: Gbntčr 38, Žunec 17 m Polanič 12. Visoka zmaga Radgončanov V prvenstveni tekmi so mladinci Radgone v Rušah z visokim rezultatom 111:69 premagali domače vrstnike. Strelci za Radgono: Bratkovič 38, Karlo 35. Niderl 18, Flisar 9, Habjanič 8. Atletika------------- Kumek sedmi Na 18. pohorskem gozdnem teku, ki ga je pripravila veteranska sekcija SK Pohorje iz Hoče, so sodelovali tudi nekateri tekmovalci TK Radenske iz Radenec. Najuspešnejši med njimi je bil Slavko Kurati j ki je zasedel jiu 13 km ,'oki prof sedmo mesto, vt svoj, AtarosrttF kategoriji pa je bik sesti Roman Klančar je bi! v svoji skupini tretji, sicer pa-dvajseti. 1. SNL Olimpija 1063 1 30:6 15 Maribor 1063 1 19:9 15 Ljubljana 10 6 2 2 17:11 14 Mura 10 5 3 2 14:10 13 Studio D 10442 9:6 12 Rudar (V.) 10 6 0 4 17:16 12 Kompas H, 10343 10:10 10 Živila Naklo 104 24 14:16 10 Publikum 10424 12:1310 Koper 10 2 62 3:6 10 Zagorje 1033411:12 9 Gorica 1033413:17 9 Nafta 10 33 412:16 9 Slovan 103 1 6 14:16 7 Izola 10 1 5 4 9:12 7 Steklar 10 1 5 4 10:20 7 Železničar 10 2 2 6 11:15 6 Potrošnik 10 1 3 6 11:26 5 II. SNL Primorje 8 6 11 17:7 13 Triglav 8530 14:4 13 Rudar 852 1 15:10 12 i. Jadran 85 1 2 20:11 11 Medvode 8 42 214:7 10 Domžale 8 42 2125 10 T. Jadran 84 22 9:8 10 Avto Bum 8332 12:11 9 Gidos T. 8 4 1310:9 9 Dravinja 8404 12:16 3 Dravograd 8 2 15 13:14 5 Korotan 72 14 12:16 5 Set Vevče 8 2 1 5 9:16 5 Era Šmartno 8 1 2 5 5:14 4 Ilirija 8 1 07 7:17 2 Napredek 7007 5:17 0 lil. SNL Beltrans 8 6 1 1 28:12 13 Papirničar 6 4 31 14:6 11 Pohorje 843 1 11:3 11 Ižakovci 85 12 13:13 11 Impol 6503 11:5 10 Pobrežje 8 4 1314:9 9 Kovinar 8 3 3 2 12:9 9 Sl. Gradec 8323 11:10 8 Kungota 0 404 13:19 8 Rače 82 1 5 7:11 5 Lipa 8 2 1 5 6:12 5 Rogašovci 8 1 34 8 7:14 5 Hmezad 8 1 25 6:19 4 Aluminij 8 116 8:19 3 1. MNL MS Rezultati - 8. kolo čarda : Tišina 1:1 Lipa Tigop Ljutomer 2:3 Gančani : Bakovci 1:2 Dokležovje : Cankova 6:0 Serdica : Remet 1:1 Rakičan Puconci 3:0 Bretonci Satove! 2:1 Tišina 853025:10 13 Bakovci 852 1 21:6 12 Rakičan 6 4 3 1 13:9 11 Dokležovje 842221:8 10 Ljutomer 8 33 2 19:17 9 Salovci 8 33 2 14:14 9 Cankova 8323 7:16 8 Bratonci 8224 11:14 6 Tigop Lipa 8 2 2 4 10:13 6 Gančani 8224 9:12 6 čarda 6 1 4 3 9:14 6 Puconci 8 2 2 4 12:24 6 Serdica 80 53 11:15 5 Remet 0 1 3 4 6:14 5 1. ONL Lendava Rezultati - 7. kolo Hotiza Mladost 2:1 Nedelica : Crenšovci 2:0 Odranci : Renkovci 1:1 Dobrovnik Kobilje 2:1 Kapca Polana 1:2 Mostje Bistrica 2:3 Dobrovnik 7 6 0 1 18:5 12 Odranci 7430 18:7 11 Nedelica 7 4 2 1 15:9 10 Crenšovci 7 3 3 1 9:6 9 Hotiza 7322 19:12 8 Mladost 7 3 13 13:11 7 Mostje 7 3 13 13:15 7 Renkovci 7 2 2 3 12:10 6 Bistrica 7 2 1 4 8:15 5 Kobilje 7 1 2 4 8:13 4 Polana 7 12 4 1021 4 Kapca II. MNL MS 7 0 1 6 423 1 Rezultati - 8. koto Apače : Križevci 3:0 Pušča : Romah 3:3 Grad : Hodoš 2:1 Prosenjak, : Tešanovci 0:1 Bogojina : Vrelec 8:0 Filovci : Tromejnik 0:0 11 plavih je prostih Tromejnik 8 52 1 20:6 12 Grad 7 5 2 0 15:4 12 Bogojina 7 4 2 1 24:10 10 Romah 7 3 4 0 13:7 10 Hodoš 73 3 1 14:10 9 Filovci 7 2 4 1 10:5 8 Tešanovci 7322 11:9 8 11 plavih 7 2 4 1 10:8 8 Apače 83 0521:17 6 Križevci 7205 11:22 4 Prosenjak. 7 115 7:17 3 Vrelec 8 116 15:38 3 Pušča 7 0 1 6 12:30 1 II. ONL Lendava Jesenski del Lakoš 6 4 1 1 20:5 9 Panonija 6 4 11 16:4 9 Nafta B 6 4 11 10:5 9 Olimpija ■ 6 3 1 2 13:8 7 Zvezen 6 1 23 9:17 4 Zlikovci 60 24 7:’9 2 Graničar 6 0 2 4 8:25 2 Prva slovenska nogometna liga V dveh kolih osvojili le štiri točke Odigrano je bilo 9. in 10. kolo v prvi slovenski nogometni bgi . V 9, kolu je prijetno presenetil beltinski Potrošnik, ki je v Izoli igral z Belvedurjem neodločeno 3:3 in celo zamudil priložnost za zmago. Gole za Potrošnik so dosegli: Gaševič, Hartman in Škaper. POTROŠNIK: Jelavič 6, Tratnjek 6, Vegič 6, Gaševič 6, David 7, Forjan 6, Godina 6, (Zver 6), Mundjar 6, Baranja 6, (Gruškovnjak 6), Škaper 7, Hartman 7. Soboška Mura je doma s 3:0 prepričljivo premagala velenjskega Rudarja. Vsi trije goli pa so bili doseženi v prvem polčasu, ko je Mura prikazala dobro igro, Strelca golov sta bila Jančar 2 ter Omerovič. Težje je bil na tekmi poškodovan vratar Irgolič, ki so ga v soboški bolnišnici morali operirati. MURA: Irgolič 7, (Zver 7), S. Čener 8, Granov 7, Jančar 9, Kosi 8, Lebar 7, Baranja 7, Emeršič 6, (Kokaš -), Vickovič 6, Belec 7, Omerovič 7, Lendavska Nafta pa je po pričakovanju izgubila tekmo v Ljubljani z vodečo Olimpijo, nastopila pa je tudi oslabljena. Rezultat tekme je bil 4:0 za Olimpijo. NAFTA: Veselič 5, DjurdjeviČ 6, Varga 5, Graj 6, Baša 6, Drvarič 6, Nedeljko 5, (Pal 5), Hranilovič 6, Bubek 6, Utroša 5, (Ferletič Rob 5. V10. kolu so pomurske ekipe razočarale, saj sta Mura in Nafta doživeli nepričakovana spodrsljaja. Slovan je kar s 5:1 premagal soboško Muro. Časten zadetek je iz enajstmetrovke dosegel Emeršič. MURA: Zver 5, S. Cener 5, Granov 5, Jančar 6, Kosi 6, Lebar 5, Baranja 5, (Šarkezi -), Emeršiču, Vickovič 5, Belec 5, K. Cener 5, (Slavic-). Velenjski Rudar pa je v Lendavi premagal nafto s 3:0. NAFTA: Veselič 6, Balantič 6, (Požgai 6), Utroša 5, Šabjan 6, (Nedeljko 5), Novak 5, Drvarič 6, Rob 6, Hranilovič 5, Bubek 5, Baša 5, Herceg 7. Beltinski Potrošnik pa je s Publikumom iz Celja igral neodločeno 2:2. Gola za Potrošnik sta dosegla Forjan in Škaper. POTROŠNIK: Jelavič 7, Mundjar 6, Vegič 6, Gaševič 6, David 7, Tratnjek 6, Godina 6, (Forjan 6), Baranja 6, Zver 5, (Berendijaš-), Škaper 7, Hartman 7. V prihodnjem kolu igra Mura doma z Ljubljano, Potrošnik gostuje pri Živilih Naklu, Nafta pa pri Krompasu Hoiidaysu v Ljubljani. Pri beltinskem prvoligašu so naposled vprašanje trenerja. Od poijjdeijka J® trener Potrošnika Zoran Cfrtventeč, ki je doslej vadil nogometa-Te Dokletovja, Cirkvenčič je že vadil Beltm-canc pred dvema letoma, ko so postali prvaki v območni slovenski ligi vzhod in se uvrstili v prvo dtžavno ligo, kje,' tekmujejo drugo leto. Druga slovenska nogometna liga Pomembna točka Gidosa V osmem kolu prvenstva v dragi slovenski nogometni ligi je Gidos iz Turnišča gostoval v Medvodah in igral z domačim moštvom neodločeno 1:1. Gol za Turnišče je dosegel Neno Koveš. Turniščem so tokrat prikazali lepo igro in povsem zasluženo osvojili prvo točko na gostovanju. Moštvo Gidosa je igralo v naslednji postavi: Zver, Zadravec, Lebar, Ropoša, Markoja, st., N. koveš, (Jaklin), Dominko, Rous, Pucko, Markoja, ml„ Ternar, (G. Koveš). V prihodnjem kolu igra Gidos v Turnišču z Dravinjo iz Slovenskih Konjic. Tretja slovenska nogometna liga Zmaga Beltransa, poraza Ižakovec in Rogašovec V osmem kolu prvenstva v tretji slovenski nogometni ligi so vsi trije pomurski ligaši igrali doma, vendar osvojili le dve točki. Beltrans je v Veržeju premagal Aluminij s 5:4, Strelca golov sta bila Kutuš 3 in Z. Osterc 2. Ižakovci so izgubili tekmo z mariborskim Kovinarjem z 2:3. Gola za Ižakovce sta dosegla S, Maje in A. Krapec. Rogašovci pa so izgubili s PapirniČarjem iz Radeč z 1:2. Gol za Rogašovce je dosegel J. Horvat. Prekinjena tekma Kovinar : Rogašovci je bila registrirana s 3:0 za Kovinarja. V prihodnjem kolu igrajo - Rače : Beltrans, Papirničar : Ižakovci in Lipa : Rogašovci. Srečanje sodnikov V Mariboru je bil nogometni turnir za memorial Janžekovič-Jančič, na katerem so sodelovale ekipe nogometnih sodnikov iz Maribora. Ptuja, Koroške in Lendave. LendavČani so igrali z Mariborom 0:0, po streljanju enajstmetrovk pa je zmagal Maribor s 4:3. V tekmi za tretje mesto je Koroška premagala Lendavo z 2:1, V soboto, 17. oktobra 1992, ob 14, uri pa bo na štadionu NK Lendava prijateljska mednarodna tekma sodnikov Zalaegerszega iz Madžarske in Lendave. V sredo v Lendavi Nogometna tekma Slovenija: ZTE IVihodnjo sredo, 21. oktobra 1992, ob 13, uri bo ua štadionu Nafte v Lendavi prijateljska mednarodna nogometna tekma med mlado rcptvzentaiK. Slovenije in 11 atau kan dragotigašeoi ZTE iz Zalacgerazeg«. Prvo srečaj * Zatae]|erezegu K dobtti udadi slovenski reprezeotantje s &0 in prikazali lepo igro. Selektor skivetuke reprezentance Bojan Prašnikar je že dotočil k««MHd«to za reprezentanro v F ®co.rvt l^aHte^jmn nogometa se torej »beti, zanimivo pretMivi. ki je nikakor ne b, -meK amnudib- Otriincza-lorji tekmi prireje,gteMaez obeh s nml nt^e.- — stran 18 vestnik, 15, oktobrajffi iz naših krajev Ana Kozar iz Martinja Stane Hunjadi jubilant Spominjamo se različnih delovnih in življenjskih jubilejev. Ob teh se tudi radi spominjamo prehojene poti, najrazličnejših dogodkov, ki so nas spremljali pri našem delu. Dva pomembna jubileja - 5U-letnico življenja in 35-letnico dela v gasilski organizaciji je te dni praznoval Stane Hu-njadr iz Spodnjega Kamenščaka. Ženska v 97. letu Našel sem jo v topli in lepo pospravljeni kuhinji. Sukala se je okrog štedilnika. Pa ne zato, da bi si pripravila kak priboljšek, ampak, da bi očistila pečico. Taka je Ana Kozar iz Martinja na Goričkem: nikoli ne miruje. Kadar je treba kaj narediti okrog hiše, je tam, ko pa je končano delo, je v kuhinji. Tega si seveda nisem izmislil, ampak mi je povedala snaha, ki ji je prav tako ime Ana. Vestnik, na katerega so Kozar-jevi naročeni menda že od začetka izhajanja. Včasih bere, ne da bi si nataknila očala. Torej ji vid še ni bistveno opešal. Že kot otrok je postal leta 1957 gasilec in si pri GD Ljutomer pridobil osnovno znanje, ki je potrebno za delovanje v tej humani organizaciji. S svojim zavzetim delom se je vedno bolj uveljavljal in izpopolnjeval. zato ni čudno, da so ga ljutomerski gasilci izbrali za poveljnika društva. To funkcijo je uspešno opravljal 25 let. Sedaj pa je že drugo leto predsednik GD Ljutomer. Pred štirinajstimi leti so mu gasilci iz ljutomerske občine tudi zaupali funkcijo poveljnika občinske gasilske zveze. Dve leti kasneje in po 23 letih zaposlitve v pekami se je redno zaposlil na Občinski gasilski zvezi Lj ato mer, kjer je še danes. V času delovanja v gasilski organizaciji se je Stane Hunjadi zavzemal za vzgojo mladih gasilcev in bit med pobudniki za organizacijo pionirskega gasilskega tabora v Bodislavcih, ki uspešno poteka že nekaj let. Ves Čas se je tudi zavzemal za izobraževanje operativnega in strokovnega kadra. Zadovoljen je, da so v zadnjih letih sodobno opremili gasilska društva, krajevni in občinski gasilski center, tako da lahko uspešno opravljajo svoje naloge pri gašenju in reše- ■ vanju. V prihodnje pa si predvsem želi, da bi se gasilstvo v ljutomerski občini razvijalo ter da bi občinski gasilski center v Ljutomeru Čim prej dobil opremo za reševanje ob razlitju vnetljivih in agresivnih snovi. Čestitkam ob njegovem jubileju se pridružujemo tudi mi. F. M Skrčena društvena dejavnost Krajevna skupnost Bakovci je že od nekdaj znana tudi po svoji pestri društveni dejavnosti. Še nedavno so imeli kar 17 različnih društev in klubov, ki so dober glas o tem kraju blizu Murske Sobote ponesli daleč v svet. Najbolj odmevni so uspehi rokometašev, ki zdaj uspešno sodelujejo v prvi državni ligi in so kot pokalni zmagovalci tekmovali za evropski pokal pokalnih zmagovalcev. Ob veliki pomoči krajanov so urediti tudi rekreacijski center, imajo celo strelišče, nameravajo pa urediti še otroško in teniško igrišče. Ne auciuu pozabiti tudi na prizadevne člane kinološkega društva. ki so se doslej udeležili številnih tekmovanj, med drugim tudi mednarodnih. Med aktivnejšimi so tudi gasilci pa nogometaši, strelci, predstavniki TVD Partizan in društva upokojencev. Sicer pa se je zaradi pomanjkanja denarja Število društev v zadnjem času skrčilo. V Bakovcih pa st najbolj želijo nove telovadnice pri osnovni šoli, saj trenutno v ta namen uporabljajo dvorano krajevne skupnosti, ki je premajhna, zgrajena pa je bila za druge namene. M. JERŠE O »nikogaršnji« 500 metrov dolgi cesti med Trimlini in industrijsko cono v Lendavi je bilo povedano in zapisano že veliko besed. Nekaj dni pred obiskom madžarskega in slovenskega predsednika v tej vasi pl so delavci POM-GRADA iz Murske Sobote končno asfaltirali tudi ta del ceste, širok 5 metrov. Naložba je stala 5,700.000 tolarjev. Polovico denarja je dala občina, drugo pa naj br primaknila podjetja. j fo|o. § s In kdo je ženska, ki se je (na)rodila 22. januarja 1896. leta? Izhaja iz Gradišča pri Murski Soboti, kjer je živela do svojega 15. leta, potem pa sta jo posvojila teta in svak iz Martinja, ki nista imela otrok, zato se je preselila na Goričko. Tu je kmalu spoznata Kozarjevega Janeza, se z njim poročila, ko ji je bilo manj kot 18 let. Odtlej se ni več pisala Bedič, kakor je bil njen dekliški priimek, ampak Kozar. Zanimivo je, da ni šla za snaho, ampak je prišel na domačijo posvojiteljev še njen mož. Rodila mu je devet otrok, od katerih sta dva umrla, ostali pa so odšli po svetu (dva sta v Franciji), sin Janez pa je ostal doma in se poročil z že ome- njeno Ano. Mati Ana in snaha Ana se razumeta bolje kot ponekod mati in hči. 97-ietno mamo pa imajo radi tudi njeni pravi otroci, saj jo tisti, ki so bliže doma, pogosto obiščejo, oni, ki so odšli malo dlje, pa ji pišejo in jo prav tako obiskujejo, seveda ne tako pogosto, kar je razumljivo. Tudi denarji pošiljajo, pa slikajo jo, ko pridejo na obisk. 97 let Ani Kozar ni v breme, saj se dobro drži. No, ja. povsem zdrava ni (le kdo pa je?), hudo pa tudi ne boleha, zato lahko tudi še kaj dela. Tako je pred kratkim otrebila goro buč. V prostem času pa veliko bere. Največ seveda molitve iz nabožnih knjig, pa tudi časopis Ana Kozar iz Martinja jc stopila januarja v 97. leto. Foto: S. S. Ko bi jo ne bolele noge, bi & zaplesala. Vse pa le ni bilo tako ide-alno. Mož Janez je moral 1914. leta na fronto. Ana je ostali sama z množico otrok in mo" lila, da bi se vrnil. 1918. leta, po končanih sovražnostih, je res prišel, ampak nikoli večni bil povsem zdrav. Leta 1951 je umrl. Ana je zdaj že več kot 40 let vdova. Tako kot za njegovega življenja, je ’“® pozneje obdelovala krpiee zemlje in preživljala svo/e otroke. Ti so postopoma od)W' jali od hiše, se poročali, doma pa je ostal sin Janez. Ob mojem obisku je bi! doma in mej1 pogovorom je mož, ki tudi že ni več mlad, zajokal. Nisem Sa vprašal, zakaj. Morda zato, lej je mamica učakala toliko leb Morda pa zato, ker noben treh otrok, ki so se nw rodi" v zakonu, ni ostal doma Morda pa je zajokal, ker p mehkega srca? Ana Kozar ni hodila P svetu. V glavnem se je drž doma. Sicer je potožila, da 1 imela težko življenje, da I bole noge, da je stara.— ve dar v nobenem njenem sta nisem zaznal. da si ne želi * kati 100-letnice. To ji PtlV čim tudi sam. Drevored lepote ali zla? V Rudarskem naselju, točneje na Kranjčevi ulici od upravnih prostorov podjetja Nafte pa vse do novega pokopališča v Lendavi raste topolov drevored, ki je že nekaj let kamen spotike. Zakaj? Drevored je star 40 let in je ob cesti, ki postaja čedalje bolj prometna, odkar so v Pincah odprli meddržavni mejni prehod. Topoli so zrasli visoko tudi po več kot 30 metrov in v viharnem vremenu suhe veje ogrožajo promet. Na srečo se doslej Še ni zgodila večja nesreča. Če pa bi se kateri od topolov podrl, bi pod sabo gotovo pokopa! katerega od stanovalcev, saj so hiše v bližini na obeh straneh ceste. Pojavila se je tudi druga težava, nasad je postal leglo Škodljivcev (letos ob veliki suši so se pojavljali v velikem številu), ti pa uničujejo lepo urejene vrtove in lastnikom stanovanjskih hiš delajo veliko škode. Prebivalci se ne strinjajo s pred leti dano izjavo Zavoda za spomeniško varstvo. da je drevored zaščiten , saj menijo, da dela mestu več škode kot koristi. Sicer pa tod nikoli niso rasli topoli, pred nastankom rudarske kolonije so bili tu vinogradi. Več kot trideset lastnikov stanovanjskih hiš se je zaradi tega te dni odločilo pisati izvršnemu svetu občinske skupščine, naj posreduje. da se ta drevored poseka in namesto topolov zasadijo druga drevesa. Če pa bi drevored le ostal, naj občina zagotovi redno čiščenje dreves, da le ta ne bodo uničevala pridelka v vrtovih in ovirala prometa. »Miira, ge je tvoja bistra voda?« Po dolgih dolgih letih setn se peljala čet Muro s starim hotiškim brodom. Koliko mladostnih spominov mi je obudil! Bil je neločljivo povezan del mojega otroštva. Skrivnostno vznemirjena sem postala, ko sem s kmečkega voza na vrečah rži in pšenice zagledala mogočno reko, mline in brod na njej. Da, reka Mura, mlini, brod in štorklje so bili simbol prekmurske zemlje, prekmurskega človeka. Tokrat je moj spomin ob reki Muri segel daleč nazaj v prva povojna leta. Ob »obvezni oddaji« so nam iz stare skrinje pobrali zadnje zrno rži in pšenice. Oče je obupan in nemočen hodil po dvorišču, mama je jokala, saj je osem otrok pri hiši ostalo brez skorjice kruha. Čas žetve je bil. Najbolj oddaljeno njivo smo imeli na Krčeh. čisto blizu Mure. Do tja smo hodili peš dobro uro. Se danes ne morem verjeti, kako je bilo možno, da nismo vzeli s sabo ničesar drugega, kot »maline« (murve) v loncu. Kruha pri hiši žago- tovo nismo imeli. Oče je kosi). jaz sem kot najstarejša hčerka s srpom »gor brala«, Marička in Jožko sta delala »povresli«. Nazaj grede je oče veza), mi otroci pa smo snopje »skupaj nosili«. Njiva ni bila velika, bilo pa je peklensko vroče in lačni smo bili. »Maline« so se na soncu »sparile« in niso bile užitne. Edina tolažba nam je bila očetova obljuba, da se bomo po končanem delu lahko skopali v Muri. To je bilo v tej vročini veliko razkošje, saj sicer otroci do Mure sami nismo smeli, S svojimi vrtinci je bila lahko zelo nevarna, po- sebno za neplavalce. V časih pa jih je bilo zelo veliko. Ta dan smo po žetvi le^ deli v čisto plitvi vodi. Čire smo stopil, nekoliko vanjo. nas je hotela odnesi'-^'1' smo slabotni in utrujen': Smo pa z rokami zajemal' njeno čisto vodo in jo slasti Pdi Brezmejno nas je žila, saj je bila mrzla in bistra, kar je bil naš izraz za Č& vodo. »Mjiv na Krčaj nern^ več, lačni smo tudi nej. 1,1 nov na Muri več nega, hom brod je ži stari in kumaj štrki so se zavolo prornog' voga dima odselili z našij^ ', rov«, pa tudi vode z Mare v ■ nemremo piti.« Žalostna in umazana sep časi vali skozi naše 1 "v morje. Se bomo s tem spni-' nili?? . ju, Cilka Dimec-Žerd Zgodba o srn Pred tremi meseci smo našli na njivi v bližini našega doma v Motovilcih na Goričkem mladega smjačka. Njegovo mamo je verjetno ubil pes, kajti mladič je bil sam, lačen in onemogel. Odnesli smo ga domov in mu povrnili življenjske moči s kravjim mlekom. Kmalu seje postavil na noge in se vživet v novo okolje. Sprva je spal v hiši, zdaj pa prebije noči v bližnji drvarnici. Podnevi se giblje po sadovnjaku in travnikih v bližini domačije. Vsako jutro, opoldne in zvečer pride domov, kjer ga čaka mleko. Sicer pa glede Tišinski radioamaterji Radioamaterstvo na Tišini je bilo popularno vrsto let. Klub je štel 20 članov, ki so se zbirali ob večerih v prostorih zadružnega doma in vzpostavljali radijske zveze z radioamaterji iz domovine in sveta. Radioamaterski krožek je bil tudi na tišinski osnovni šoli. Radioamaterji tekmovalci so dobili tudi več priznanj, ki so potem krasila stene in vitrine. Zdaj pa je radioamaterski klub v veliki krizi, ker nima več ustreznih prostorov. F. Ku. lirane ni izbirčen; zadovolji se tudi s cvetlicami, drevesnim listjem, krompirjem, peso, fižolom. bučnim semenom, z veseljem pa pohrusta tudi kos domačega kruha. Medtem je že zraste! in seže z glavo tudi na mizo. Tako moramo paziti, da si ne bi postregel s hrano kar sam. Komaj čaka, da se odpro vrata dnevne sobe. Počasi se priplazi vanjo, skoči na kavč in se zlekne nanj. Zelo jc navezan na vse. ki smo pri hiši. Rad hodi z nami. Tudi v trgovino bi šel. Zelo pa se boji tujih ljudi. /.avuha jih hi in-./beri v se razume mačim je postal da Zelo ga so ga tudi ni"\,; zavedamo, da jtirc ' ravno okolje- ■ * ga ,of ral živeti. Sl ’, l^i^i ramo, puščam' st1,^ pil da ors lahko ' galeji p bo poklical glas 3 » nam bo spom-mm^^CA ^^>15. oktobra 1992 stran 19 pisma, mnenja, stališča.. ♦ □ fr »l H ir ni a D i p * ie k" S* l^ Alternativno razmišljanje 1 wezi z ravnateljem vrtca i^11^ b°m zapisal, da kar dobro poznam delo ne surlS 0,r°ka- H _ ’ " razmišljam jaz: Prav slonovo kolo ima ta «» - 20 vsako ceno vztraja, vlaga prošnje in S“ zaPos^nl ne marajo. Sprašujem se alt .. j""' ne bi bil boljši kot pa da razkriva nova področja. ^I0. * ' pa vPraial a^‘ n’ ‘oliko močna, ko že opravlja ta dela, da bi se postavila za svoje vzgojiteljice in ostalo osebje? Že lani sem Ivanje m letos spet. Žal se ne spomnim vsebin vem le toliko, da niso bili v prid i^' ^"prebiram članke v letošnjem letu (tudi Hi j Wvaja bralce in ignorira tretjega kandidata) se mini? "'‘"Mtiva KJER SE PREPIRATA DVA So^EK,MA- ,udt naj poslanci ravnali če se če ugotavlja °st članov sveta in komisije. DRAGO ŽEKŠ pijemo, la, la, la, la 7? p ^eP lokal ček, v hram, v Grajski hram. r tkrivnostni kot, kjer pijejo znam ljudje. , • resnično če jen. Zaletel sem si J uhane, Pot-h? V0de osr^la slovenskih Alp«, ki ima n’ edinstven okus. Natakarju sem lepo, ^i0 idi°- A me je ta gospod ar sam lastnik) nadrl, mi grobo spodnesel ™ ‘Z hrama z besedami: »Ti me pa le -rJ zakaj so jo tam imeli; mogoče so f^iio Privlekli iz domačega hladilnika), da 21' Jesenicah, in da jaz pač ne morem piti "?d!S^sa s°ka, pardon, »dlusa«. A on me je le a " korak proti meni, a se ustavil. Izkori-enu‘ek in se brez hujših posledic umaknil. . ^io odšel na sveči zrak... ?" dobi!' ,onia^ moj obisk v hramu, kjer sicer t ^dk U ze^° Poredko tudi pijem) pivo, č^kttn ^^kg in še marsikaj, pa čeprav sem “H w s h' vendar bi kdaj pa kdaj želel dobiti Ti' in neoporečno vodo. A je to tal nemo-Al ^kal stoji v nekem soboškem gradu! ,n NEKDO' da j ,Mbošk.em lokalu, kjer mi prijazno po-"^ne pač nimajo, mojo žejo poteši tudi soboškega vodovoda ■dnega petka 2 oktobra 1992. HOTIMIR TIVADAR Lipovci 71 ^••>škode’w j° ie ^Clla suša t^itofj )e spodbudilo nepravično razdeljeva-ij ^^etom, ki jih je prizadela letošnja susa A'do^J^^e suše v Pomurju več kot očitne \^havaZ°^ 0 lem' H Moda ogromna, ni v ,al' dobršen del tistega kar m povsem ? ‘Hov ,o imetje zdaj le pospravili, vendar so . „ Prazni, ^'th obnfred,sem rastlinska pridelava, saj so na >r^ Poljščine skoraj povsem uničene. k, • kosle^ada v rastlinski bo prizadeta tudi živi-% ^ivr P® so tu lahko dolgoročne m tetko ^'"se ,JpaPrehajam k namenu mojega pisa-oj,‘naia "a razdeljevanje pomoči kmetom f š^ti > < '“ vprašanja kmetijskemu ministru \ " •. km0'111* Horvatu: A.f^iei,- 'l'’ k fe ukvarjajo predvsem z živino-50 1° prejeli.za sušo) po ’ ‘škli ^^'rrn, ko morajo pa kmetje, ki se pa s poljedelstvom za to isto koruzo VjMl u mj. SJJ~ Ali je to pravica m ali so n VZ?', Varjajo s poljedelstvom res manjvredni 'g I, ■' Ukvarjajo z živinorejo. Zahtevam y iint^>r>'at ln ‘o ne samo v svojem imenu l Vseh kmetov, ki so bili prizadeti na fi " "' opisal. VoiJ,0^01 'Zdelal normative za razdeljeva-^ ‘"‘a dnh "1 Murska Sobota ter kako lahko ena \‘>''“Pa/0 zefnijo (Beltinci) dobi veliko več 1 deiu asS slabšo zemljo (Upa)??? Ali je še ri^lhsam ‘.afija« (drugega izraza za to ne ‘z zdaj že bivše Panonke TZO Bel-C)l>i^l,,‘cUoa*0 Sl lahko skladiščniki m direktor \ ‘ domov cele prikolice koruze in >^ve‘‘ '"se na račun suše) in to pred ali po \ pn" javnega časa, kmetje, ki bi te ■ v j .^rah va jih ne dobijo ali pa jim *>' g* J *1 Vx*!» ihtavi Pinijam tole polemiko v časopisju \ Kaq°Mer bodo živeli udeleženci SOS I k K,,,fri vz°ru njihovega velikega vodi-'n' Znal oprostiti nikomur do svoje .X ? kardin°je M imenovan pokojni nadškof h ' St'Pin' le 'vl,k' diktator rekel, dokler ' A kardinalovega klobuka ne bo 1 '“r1 / ik' 11 gristi od SOS. mi prekmurci po Sv-r^^^tlčijo. V^.'hah 1vn° vojno, nas je Klekelj poučil j*! /e boljševizem in komunizem, 1,111 Pre™. ' Španiji in kako so mučili kan m/, vero ^ul() xino preg. murci bali komunizma, kakor hudič križa, zato pa tudi nismo sodelovali z OF., zelo redki so bili tisti v Prekmurju, kateri so sodelovali z SOS. Imamo pa sedaj dosti članov zveze borcev, tako zvani majski hrošči, katere so mobilizirali aprila in maja leta 1945, kadar so nas osvobodili Rusi Takrat so se tudi pojavili partizani na čelu s puklaslim MIHOM. Ti partizani skupaj z Rdečo armado so nam več strahu in gorja naredili, kakor okupator v štirih letih. Ker smo hitro spoznali, da je resnica tista, kaj so nas opozarjali politiki bivše stare Jugoslavije, daje komunistični režim najslabši od vseh režimov na svetu. lato se nismo hoteli udeležiti prvih volitev leta 1945. Od hiSe do hiše je hodila UDBA in ljudi prisiljevala, da so morali iti na volišča mi pa smo vsi vrgli v črno skrinjico, kateri so rekli, da je za kralja Petra. Seveda so se nam komunisti dobro maščevali, rekli so, da smo reakcija in zato tudi v Prekmurje niso ničesar investirali. 20 let smo po vseh gradbiščih v Sloveniji delali samo prekmurci. Takrat nas je vzel tudi bivši okupator v Nemčijo in v Avstrijo na delo in odšli smo, na naše mesto pa so prišli južni bratje. Nobene hvaležnosti nismo dolžni do bivšega režima. Vse kaj je v Prekmurju zgrajenega so naredili naši prekmurski ljudje, pa če ravno so biti v takratnem slovenskem parlamentu Miško Kranjec, Anton Vratuša, Rudi Čečinovič. Nikjer na svetu niso bile tako pridne ženske, da so pošiljale svojim ljudem na delovna gradbišča razstre-šena po celi Sloveniji, kruh in ostalo hrano, da so se preživljali in tudi v tujino, doma pa ženske z otroki obdelovale zemljo. Žalostno je, da eni ljudje to pozabljajo in na razne proslave kličejo bivše komuniste m bivše vladarje in s lem iskazujejo hvaležnost, zato kar imajo, tistemu kateri ni nič prispeval. Bodimo ponosni na vse kar imamo, smo vse samo sami ustvarili. čudimo se danes odhod takšne hudobije in zločinom, 45 let so nas v maščevanju vzgajali. Služil sem v KNOJU od leta 1947 do 1950, ravno v teh krajih, kjer je danes vojna - Goradte, Doboj, Sarajevo. Vsak dan so nam vlivali v glavo sovraštvo do kapitalistov, kakšne zločine so delali ustaši in četniki, govorili na razne laži, kako so častne sestre nosečim ženam rezale trebuhe in partizanskim otrokom izkopavale oči. Takrat je še bilo v gozdovih Romanije 20 četnikov, smo eni Knojevci hodili v pa-trolo in v zasede in delali preizkave po hišah. Vsakokrat so nam oficirji, kateri so bili partizani 1941-1945 naprej povedali, če opazite v hiši četnike, ubijajte, zažigajte hiše in vse uničile, cilj je da ubijate četnike. Hvala bogu nikoli nismo našli četnikov, da bi morali nalogo izvršiti. Bili so sadisti tile oficirji in tudi nas mlade v takem duhu vzgajali zaradi tega pa imamo takšno brezbar-stvo. Volitve se bližajo, zato pa ne dajmo svojega glasu za tiste, kateri so tudi moralno pripomogli k takemu stanju, kod ga imamo. Mirko Zver Beltinci Panonska št. 64 Vsak naj po svoje boga moli! Z ozirom na pisanje o težavah s Slovenskim Bogoslužjem v Razkrižki Župniji se oglašam z Željo, da osvetlim en delček f mozaiku tega za trpeče Razkri-žance nenormalnega početja od strani hrvaške cerkve, posebno pa še župnika gospoda Stepana Slavičeka. Ne morem razumeti predstojnika krščanske vere, da zatira jezik svojih vernikov, saj je vendar to proti krščanski etiki, in zato je župnik gospod Stjepan Slaviček tudi nasprotnik svobode v krščanski veri in tako postavlja samega sebe pod vprašaj pravega in resničnega predstojnika krščanske vere. Sem popolnoma na strani Razkrižancev m želim, da bi Razkrižance še bolj podprla cela Slovenija, saj so njihove zahteve poštene pravične in v skladu z nauki - pravili - krščanske vere Še nekaj o Štrigovi in Železni gori! V letu 1939. sem bil član strokovne ekipe Sreza Ljutomer, katera je imela nalogo pregledati sleherno sadno drevo jablan na celotnem Razkrižko-Strigovsko Železnogorskem področju, katero je takrat spadalo pod okrilje Dravske Banovine, Srez Ljutomer - Slovenijo Šlo je za zaustavitev in preprečitev hudega napada ameriškega kaparja San Josse. Naše delo je trajalo dva meseca, da smo tako lahko specialno na drobno pregledali vse sadovnjake in smrtnonevarno okužena drevesa dali posekati in na licu mesta sežgati. Tega je sicer bilo malo saj se je večina rešila preventivno - s škropljenjem. Moram reči, da so prebivalci tega področja imeli za tisti čas le dokaj dober sortni izbor - sestav sadnega drevja, nekaj že srednjedebel-nega in zelo dobro vzdrževane nasade. Videlo seje, da so dobri sadjarjim da imajo svoje sadovnjake tudi zelo radVtem času smo se razgovarjali o vsem kar je komu prišlo na misel, tako tudi o tem kaj so po narodnosti. Slovenci ah Hrvati: Odgovor je bil lahko rečem vsepovsod 90 % enak m sicer: Nismo mi Slovenci, nismo mi Hrvati, mi smo vam Medjimura. vi pa nam naši dragi Slovenci. Bližji nam je slovenski kot hrvatski jezik, radi smo v Sloveniji saj lepo skrbite za nas napravili ste nam cesto, da smo si sedaj še bliže. Med temi ljudmi je bilo prav prijetno saj so nas Slovence imeli rajši kot Hrvate. če se pa še ozremo v čas okupacije, so tudi prav klovenci složno z Medjimurci organizirali odpor proti okupa^riu in ne Hrvat,. Špindler Dušan s Senčar Metodom v Štrigovi in znani Razkrižanct Horvatič Ivan. Kutnjak Šimom Alt Franček Mdan 'nšemnop drug,, čeprav je to področje spadalo takrat pod Mad-i0Zanimivo je tudi dejstvo, da so se Medjimurci za časa okupacije hoteli v šoli učiti madžarsko in ne hrvaško. To lahko razberemo tudi k knjigi »l o veliki zmagi« na sirarn 151-154 ki jo,e napisal Vilko Kolar in ^e izšla v letu 1978 pr, založb: Borec v Ljubljani Po vojni leta 1945. je celotno področje, katero je bilo za časa Dravske Banovine to je v stan Jugoslaviji prišlo nod okraj Ljutomer, dokler m v lem 1946 nastal spor. poudarjam, da takra, okrajm funkeonarp okra a mtomer m republiški c Ljubljani mso opravil. S m mso storil, svoje dolžnost, Takrat sem M eden nižjih uslužbencev okraja m sem precej hodil po sestankih po teh spornih krajih. Prebivale: z učitelji na *“ ‘ prosili obranile nas mi bi radi mi Selimo bili v Sloveni/: Tudi 80°/o. da želi,(o ostat, v Sloveniji ni pomagalo na. sestankih ' ojuvdt so se najprej skrito Matija Maček, pozneje V,da Tomšič m pustili Medjimurce na cedilu. To jim ne sme biti v zgodovini nikoli oproščeno. Ce pa pogledamo v zgodovino grofovskega življenja, vidimo, da so vse od leta 1241 dalje do leta 1456. bili Celjski grofje zapisani kot lastniki Štrigove in Razkrižja z okolico, zato je takšno razpoloženje Me-djimurcev in naklonjenost do Slovencev ki je vladala še leta 1946 popolnoma razumljivo. Zato dragi sosedje Hrvati, zakaj ste do danes napeli do skrajnosti svoj lok proti Republiki Sloveniji skoraj na celotni meji. Izprašajte si svojo vest, ostanite na Imeji zgodovinske resnice. Dokler pa se boste imeli še za krščansko ljudstvo m oblast, spoštujte krščansko pravičnost in bratsko ljubezen. Vse to kar počenjate zadnje čase pa je nekaj drugega - je želja pod podjarmljenju je ekspanzionizem. Vsem našim slovenskim vladnim funkcionarjem, ki bodo morali s Hrvati o tem razpravljati, želim veliko strpnosti, trd pošten in enakopraven dialog s čistimi računi brez kakršnihkoli kompenzacij kot je npr. Piranski zaliv in Plimska autocesta in še kaj. Ne dopusti - na svojem imenu madeža na škodo slovenskega teritorialnega telesa. Ne nadenite si madeža kot sta si ga nadela Matija Maček in Vida Tomšič, ker tudi Vam zgodovina ne bo mogla oprostiti. Tarča Franc, Ptuj Izjava za javnost o zadevi »Razkrižje« Temeljno javno tožilstvo v Murski Soboti je na podlagi zakonskih pooblastil zahtevalo od Uprave za notranje zadeve v Murski Soboti, da zbere potrebne podatke o dogajanjih glede zaprtja cerkve v Razkritju, ker so poročila v sredstvih javnega obveščanja nakazovala sum kaznivega dejanja, tožilstvo pa kot organ kazenskega pregona mora varovati zakonitost ne pa delovati po potrebah dnevnega političnega pragmatizma. Dne 28. 9. 1992 je tožilstvo prejelo poročilo od Urada kriminalistične službe pri Upravi za notranje zadeve v Murski Soboti, ki lakonično ugotavlja, »da niso podani vsi elementi za storitev kaznivega dejanja oviranja verskih obredov«. Nasprotno stališču organov za notranje zadeve, pa tožilstvo na podlagi podatkov poročila Urada kriminalistične službe meni, da so v ravnanju doslej neidentificiranih oseb podani formalni elementi kaznivega dejo-nia oviranja verskih obredov po 237. Členu Kazenskega zakona Republike Slovenije. Vendar pa tožilstvo ugolavlia, da so podane okoliščine, k: utemeljujejo uporabo določil H. odstavka 8 člena KZ, ker stopnja družbene nevarnosti dejanja ni vetika, škodljive posledice dejanja pa so neznatne, zato tožilstvo ne bo zahtevalo uvedbe kazenskega postopka. Uporaba instituta neznatne družbene nevarnosti, pa je v izključni pristojnosti javnega tožilstva in sodišča, odvisno od faze postopka, nikar pa ne sodi v pristojnost organov za notranje zadeve. Ob pisanju dnevnika » Večer« z dne 2. oktobra 1992, ki prenaša vprašanje odbora faranov Razknzja, »kje je bil javni tožilec in kaj je storil doslej, ko v našem primeru ne gre le za kršenje zakona, ampak za očitno kratenje ustavne pravice do uporabe materinega jezika, torej slovenščine, v verskem življenju,« tožilstvo daje sledeče pojasnilo: Kršenje ustavnih pravic ne predstavlja vselej kaznivega defanja, kršitve ustavnih pravic predstavljajo kaznivo dejanje le, če so te kršitve opredeljene v zakonu kot kaznivo dejanje. Osnovna funkcija javnega tožilstva pa je pregon storilcev kaznivih dejanj. Tožilstvo tako neposredno ni pristojno za pravno reševanje problematike kršitve ustavnih pravic. Pri tem pa ne gre prezreti prvega odstavka 7. člena Ustave Republike Slovenije, da so država in verske skupnosti ločene, zalo vprašanje jezika, v katerem se opravlja verski obred ne predstavlja kaznivega dejanja. Menimo, da so zahteve krajanov Razkrižja po opravljanju verskih obredov u slovenskem jeziku upravičene, vendar pa je za popravljanje teh krivic, ki se dogajajo državljanom Razkrižja potrebno ubrali demokratične ne pa nasilne poti, s katerekoli strani. Državljani - verniki Razkrižja za dosego svojih upravičenih ciljev lahko vložijo pritožbo na Ustavno sodišče Republike Slovenije, ki je neposredno pristojno za reševanje pritožb zaradi kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin (čl. 160 Ustave RS). Javni tožilec Ludvik Gornjec Kdo je kriv za likvidacijo borcev oboroženih enot kraljeve jugoslovanske vojske (plavogardistov) v Grčaricah na Dolenjskem od sept, do okt. 1943? Milan Guček v knjigi ŠERCER! EV A BRIGADA (Ljubljana 1973) piše, da bi morala TOMŠIČEVA brigada LIKVIDIRATI glavnino plavogardtsttčne vojske že 31. 8. 1943. Kot pravi pisec, pa je »Štab brigade« predvideval, da se bodo plavogardisti kar predali, ko bodo zvedeli, da jih napadajo partizani, zaradi česar so šli v napad na postojanko, ki so jo imeli pri ORTNEŠKEM starem gradu, pri belem dnevu in nepripravljeni. Umakniti so se morah le TOMSI-CEVC I. Plavogardisti pa so postali previdnejši m so še isto noč po napadu zapustili dotedanje taborišče in se čez ribniško dolino premaknili in utrdili v opuščeni nekdanji postojanki karabinjerjev in obmejnih straž m GRČARICAH. Medtem je v štabu XIV. divizije že dozorel sklep za napad na GRČARICE. Odred, ki ga je vodil major jugoslovanske kraljevske žandarmerije DANILO KO-PRI VIC A - BORUT je bil skupaj še z dvema bratskima odredoma organizacijsko in kadrovsko jedro predvidene nove jugoslovanske kraljeve vojske. Ta odred se m izpostavljal niti proti okupatorju niti prot: partizanski vojski. Ena tretjina moštva v tem odredu so bili bivši aktivni oficirji vseh rodov jugoslovanske vojske, ostali dve tretjini odreda pa so sestavljali pred vsem mladi ljudje (izobraženci, pravniki, inženirji, profesorji zdravniki, duhovniki, dijaki, študenti: med njimi moj brat BOGOMIL J A KUS r. 5. 3. 1924 na Hrušici pri Jesenicah na Gorenjskem, iz zavedne, VERNE politično neopredeljene slovensko-hrvaške družine, ki je bila 1941 pregnana iz Prekmurja in smo kot begunci živeli r Ljubljani 1941-45, op L J.), kise doma niso opredelili za O F, ker se niso strinjali z vodilno vlogo komunistične ponije v njej, so pa bili n r.>n KDAJ, KJE m KAKO SO LIKVIDIRALI MO!EGA RANJENEGA BRATA Zato sprašujem preživele i Gr,e Baba m boete &F RCERJEVE m TOMŠIČEVE brigade 1 . Kdo so bili plavogardisti, ki so jih pobili ob nantidu n.i postojanko, KJt so zakopani in KA KO so jih zaluipali 2 KiM (o Mr nwirn. i ki so jih odložili. KJE, KDAJ m KAKO so jih LIKVIDIRALI in KI E so zakopani. ' Kako s. nuvntdi irpumi plavogardisti in KJE. KDAJ in KAKO so jih vse do 16. okt. 1943 LIKVIDIRALI (dva preživela). Tista dva. ki sta preživela, živita i Ljubljani pa prosim, naj zbereta toliko moči m hrabrosti ter povesta tmpReia, kaj rtu videla in doživela preden sta 10 sept. 1943 predahi partizanom. Enako prosim dr Vladtmira Kalana m Franca Južino, ki sta ob predaji pobegnila naj opišeta takratne dogodke. Prav tako prosim oba mitraljezca, tistega, ki je bil na strani pži< oga>ilatov in tistega, ki je bil na partizanski strani (bila sta brata), naj se oglasita. In vse partizanske borce, sorodnike »plavili« in »rdečih«, naj povejo kar vejo o napadu na GRČARICE in TURJAK sept 1943 In zakaj poznavalci NOB v Sloveniji po imenih ne nu i:r>ejo ljudi, katerih smrt je povzročila protikomunistična stran? IRENA JAKUS Aškerčeva 6 M. Sobota Demokrati, novinaiji in Peter Dajnko V h:ad«,on>, v središču mesta, smo dobili novo spominsko ploščo r Janezu Svetini, svet viemii popotniku, zgodovinarju, fižogafu. itt »ostalim žrtvam nesmiselne vojne Postavili so >> Bavčarjevi Demokrati V času prid velirvami, ko po časopisih reklamirajo svojih sedem znanih mož m eno znano ŽIMO, ko stdMbjo napec/e cu-ilage očitno razliko med YU in SLO ir rui/i tn dejanje afittui naturanie pred\t>hbiih točk Idejo za postavitev pomnika žrtvam vojne v Rad-g mi ie na skupščini, kolikor je meni znano, sprožil g Zavore Žrn. vojne v Radgoni pa sta bila Svetina m Gnube. Svetina kot Človek z določenim slovesom Gaube pa kot »mali«, preprost človek, ki ga je poznala zgolj njegova okolica. Demokruti iv ra 5iran.iv crkorutiir v Wn/e namene (fe bt poinrviii ipcmtmdu.i ploščo thmimhnu Gaube/u, bi bil učinek preče/ manjši, tudi 1V iMiferj ne bi bda zim en't. pri tem pa w seveda pnth v ipj. : -Jr.1«« !S« L p- bi! mneniu da to ne more biti stvar ene stranke Novinar tlela. J, Pmlni. pa n Mr mogel kaj. da ne bi iboM -dela tS« m Kričamkih JemOknrFP (SKD nekaterim pot^roča .‘ire n.i ffWc u ,■ 15 y "umr.'i KriAmskiiFFt .loo tisoča km ... obnovo I a/nkove hiie ki /e kulturni spomenik Žalostno je, 8» se na Dajnkovo hišo niso opomnili« tisti ki so za te stvari zadolženi in plačani Trdini, da je to izključno strankarska stvar ne bo držnln saj smo Krščanski demokrati povezali Z ZKO Gornja Radgona, KS Črešnjevci-Zbigovci Ministrstvom za kulturo. Zavodom za varstvo naravne m kulturne dediščine, izdelan je projekt obnove, ki bi v celoti stala 50.000 DEM, v časopisih smo se oglasih ■ prošnjo za prostovcipie prop, J , iščemo sponzorje mrd nodjet" in posamezniki t Demokrati i d.kiVnn Vfrhn-d, ki ph te odobnl IS bodo dm ol/ innui :u uhnovu sprhe Torej to sr 6£rr>*nno jwiM*nviui :a nar. ki l\t vttnui to jtiup„duniK kultlimegn mn mznito ipu Čtfmm w začef. demi krulit KAJDIČIVAN OKTOBRSKI SUPER CENIK sgtelitsh anteno BUSH 45.480.00 mikrovalom pečico GORENJI 22.550.00 motiki skrilo 515 GORENJE 47.760.00 ;-c'ni stroj 350 GORENJE 55.900.00 IVi GOLDSTAR 35cm 39.993,00 rušilni stroj 59 583 GORENJE 59,40 0,0 0 joto štojihk IP M »Miti 05.5 0 0,00 jejihi sorvis "SONJAMI jeki 5.990.00 grt.kroiniloov"SONJA" fhcmlU-JelM 3.9 90.00 ;il, smolit "TINA" ilm to| 1.10 0.0 0 ' žnrnioe GE 2 5-100W O oloHrllnl kabel 1» i X 1.5 5 3.4 0 nagrobne svete 91,00/111.00/11!.00 pesek ta julweWi iOtj/Mj 795.55/3!!,J5 ktojdnimi o milo uvo: 72,00 |jit. svedrov so kovino I! delno 1449.00 Ijedilni servis uvoz KITAJSKA 9.990.00 Lirkular TAJFUN l-lazni 59,5ii,55 'cirkulor TAJFUN 2-foini 54,5 9 5,00 MOTORNE ŽAGE______________ mOWHI 45.361.70 «050049114 55 355 - 55,075,40 JON5ERED 5 2 5 55,4 9 5,40 UGODNE CENE keramične ploščice GORENJE, dojlerji TIKI, okrasne l/uh zn vrtin ovcz '4J4. električno orodje ISKRA KOVINOTEHNA fiAJBOljil KREBfTM MH/I IH H H tj t U il H OBVESTILO SPOŠTOVANI NAROČNIK VESTNIKA. ČE SO S PREM ENI U M ULICE, V KATERI ŽIVITE ALI DOBIVATE VESTNIK NA » NASLOV. VAS PROSIMO. DA IZREŽETE SPODAJ 00^’^ KUPON, GA PRILEPITE NA DOPISNICO IN “ -i el SLOV: PODJETJE ZA INFORMIRANJE, SLOVENSKA Juv 69000 MURSKA SOBOTA. STARI NASLOV: VAŠA ŠIFRA IME IN PRIIMEK ULICA KRAJ GOSTIŠČE KAMIN IZ MORAVSKIH TOPLIC vas vabi na DNEVE DALMATINSKE KUHINJE s pestro ponudbo morskih specialitet 16., 17. in 18. oktobra od 11.00 do 24.00. Za prijetno dalmatinsko ozračje bo vsak večer skrbel DUO ZADAR. Rezervacije po telefonu številka 48-427. BELTINCI, Ravenska 27, tel.: 42 151 ČRENŠOVCI, Prekmurske čete 20 Ugodna ponudba bund iz uvoza! Ugodno - keramične ploščice - orodje Bleck & Decker - kmetijska mehanizacija - mopedi Tomos (na 6 obrokov brez obresti) Telefon: 70-762 TORNAR, d.o.o., Juša Kramarja 33, črenšovci Q metalko KAKO ŽIVETI - GOVOR NA GORI I V PRAKSI? KRISTUS NAS PO PREKO- | 5ki besedi UČI ABSULUTNl ZAKON 1N NAS PONOVNO VODI V NOTRANJI MIR, RADOST IN ŽrVLJENSKO SREČO. Unitendna življenje, Trubarje*^ 1$, 62IMKI Miribor, ob p*lkib ob 19.30. OŠ Beltinci razpisuje delovno mesto predmetnega učitelja tehnične vzgoje za šol. I. 1992/ 93 s polnim delovnim časom. Začetek dela po dogovoru. Pogoj: končana PF, smer tehnična vzgoja Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev poslati na OŠ Beltinci v 8 dneh po objavi. RADENSKA - ZVEZDA Podjetje za gostinstvo, turizem in trgovino, MURSKA SOBOTA, d.o.o. razpisuje natečaj za javno zbiranje ponudb za najemnika poslovnih prostorov: GOSTIŠČE s prenočišči GARDA HODOŠ Poslovni prostori so primerni za gostinsko dejavnost. Prijave zbiramo do vključno 23, 10.1992, Interesenti bodo o izbiri obveščeni v 10 dneh po preteku razpisnega roka. Podrobnejše informacije 'ahko dobite po telefonu (069) 21278. Berite Vestnik 1.700 let Za izgubo teže je dovolj, da vsak dan pred obrokom popijete eno skodelico tega čaja in vsi problemi bodo rešeni. Zaradi izgube telesne teže ne boste nervozni, nasprotno, ohranili boste dobro razpoloženje. Isti učinek boste dosegli, če popijete dve skodelici Čang ■ Šlanga pred spanjem. Čaj Čang - Šlang lahko naročite po pošti na naslov: Džirlo, p. p. 45, piOOOIjubljana in po telefonu: (061140 7K 7, |U66) 33 734. Čang - Šlang prodaja na slovenskem tržišču ekskluzivno pod j et je Dži rlo. d .o.o., Ljubljana. Cena Čang - Šlanga je 499 SIT + poštni stroški Plačate po povzetju POŠTNA ŠTEVILKA IN POŠTA NOVI NASLOV: IME IN PRIIMEK ULICA KRAJ shujševalni čaj POŠTNA ŠTEVILKA IN POŠTA______. KaUETI.ISI^ KAIIRUM Laško Vam nudi ugoden nakup ou 21-LETNA TRADICIJA JAMČI KAKOVOST! - VISOKA PROIZVODNJA JAJC - KONKURENČNA CENA - VEČJE KOLIČINE DOSTAVIMO VSE INFORMACIJE DOBITE PO TEL.: (063) 731 224 In 731 338 Ozrln Tel.: (061)40 787, (066) 33 734 Z zmanjševanjem telesne teže krepite organi Vsi dosedanji preparati za hujšanje (vitaminske tablete, dietetiki preparati) so reševali problem zmanjševanja telesne teže, ne pa tudi ohranjevanja idealne telesne teže. Izjema pri tem je Čang -Šlang, čaj za reduciranje telesne teže po kitajski recepturi. Jezdravilen, iz naravnih sestavin in ga lahko uporabljamo za posebno nego telesa, povzroča izgubo teže, plinov, nakopičenih maščob m spodbuja izgubo teka. Z rednim pitjem čaja Čang • Šlang bodo izgorele odvečne telesne maščobe, vase telo pa bo postalo gladko in gibčno. Čaj Čang - Šlang j e sestavljen iz posebnih sestavin in jeprimerenza ženske in moške, stare in mlade, za vse starosti. Čang ■ Šlang so nekoč pili bogati Kitajci. S pitjem lega čaja so obdržali vitkost in gibčnost. Tudi t ■ čutili kot en sam požirek. čutiteV Škatlica Čang-Šlanga vsebuje 40 vrečk čaja, ki so garancija za dosego Želene telesne teže. Po pitju nobene teže niti kakšne druge neprijetnosti, kajti niste pili pivskega kvasa, pač pa Čang - Šlang. , JI ’ J. ime in priimek poštna št in kraj ulica m št. število zavitkov Naročilnico pošljite na Džirlo, p. p. NEDELM TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 daja - 17 00 Dnevnik 1 - 17.10 Tok tok. oddaja za ndade - 19.05 Risanka - 19.30 Dnevnik 2 - 20 00 Forum - 20.30 Odloženi raj. angl, nadaljevanka - 21.25 Bo-benček - 22.25 Dnevnik 3 - 22.55 Sova: Bagdadska kavarna, amer, nanizanka: Stvor Himera angl nadaljevanka: Tigrica, ekvadorski film. Drugi program 16.45 Sova, ponovitev - 18 00 Studio Maribor - 19.00 J azz in blues - 19.30 Dn evnik TV BiH - 20.00 Pari, tv-igra - 20.30 Večerni gost: Slavenka Drakulič - 21.20 Studio City - 22 30 Videonoč. HTV 1 7 00 Dobro iutro. Hrvaška - 10.00 Poročila - 10.05 Šolski program -11.30 Oddaja za mlade - 12.00 Poročila - 12.05 Beverly Hill, amer nanizanka - 13 30 Monoton - 14 00 Poročila - 14.05 Slika na sliko - 14.50 Poročnik in njegov sodnik, serijski film - 15.50 Modre čelade - 16.00 Poročila - 16 05 Nemščina - 16.35 Malavizija - 17.30 Hrvaška - 18.00 Poročila - 18.05 Alpie-Donava-Jadran - 18.35 Santa Barbara - 19.15 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.05 Onstran terapije, ameriški film - 22.35 Dnevnik - 23.00 Slika na sliko - 23.55 Poročila TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v stiki - 9.05 Pustolovec - 9.30 Podoba Avstrije - 10.00 Ruščina - 10.30 Preobremenjeni Živci, kriminalna - 12.15 Reportaže iz Avstrije - 13 00 Čas v sliki - 13 10 Mi - 13.35 Sinha Moča - 14.00 Kobra - 15.00 Otroški spored - 15 50 Črni blisk -1615 Zoom - 17 00 Mini čas v sliki - 17.10 Spored po željah - 18.00 Čas v sliki - 18 30 Hagenbecksovi - 19.30 čas v sliki - 20.15 Derrick 21.15 Zdravje - 21.25 Pogledi s strani - 21.35 Zmešnjava v trgovski hiši, komedija - 23.25 Cas v sliki - 23.30 Večerni Šport - 23.50 Tampeko. vestem - 1.25 Poročila - 1 30 Tisoč mojstrovin TV MADŽARSKA 5.40 Dobro jutro. Madžarska, magazin - 8.05 Financial Times za Vzhodno Evropo - 8.35 Čez dan. informativni pro-eram - 9,00 Sosedje, f>on. - 9.50 Loto - 10,00 Dallas, 95 Obletnica - 11 05 Sotrpini - 11.20 Pomoč v duševni stiski - 12.00 Poročila - 17.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva - 17.10 Podjetniška šola - 17 45 Svet denarja - 18.00 Okno - 18.55 Vprašanja kristjanov - 19.00 Zabavna glasba s topliste - 19.25 Igra - 19.40 Večerna pravljica - 20.00 Dnevnik, telešport - 20.40 Dallas, pon. - 21.40 Panorama. svetovna politika - 22 45 Razgovor z opatom - 23.25 Kraj dejanja, kriminalka. RTL 6.00 Poročila - 7.00 Dobro jutro - 8.50 Različne nadaljevanke - 11.00 Viva - 11 30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Mlad in strasten - 13.20 Kalifornijski klan - 14.15 Springfieldova zgodba - 15.00 Quincy - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Tvegano - 17.30 Cena je vroča - 18.00 Enajst 99 - 18 45 Poročila - 19.15 Eksploziv - 19.45 Dobri Časi, slabi časi - 20.15 Na pomoč, ljubim dvojčka - 22.15 Rdeča laterna - 23.15 Gotschalk - 0.00 Divje postelje, erotični film - 1 40 Tutti Frutti - 2.30 Divje postelje 7.40 Radovedni Taček - 8.05 Ata m mama st dopisujeta, ital otroška nanizanka - 9 10 Klub Klobuk - 11 05 Zgodbe iz školjke - 12.00 Poročila - 12.05 Dnevnik TV BiH - 13 10 Večerni gost - 14.00 Tednik - 14.50 Poslednje zmagoslavje, ameriški film (čb) - 17.00 Dnevnik 1 - 17 10 Brazilska trilogija angl, serija - 18 00 Divjačina na domači mizi - 18 30 Kuharski nasveti Paula Bocuseja - 19.00 Risanka - 19 12 Žrebanje 3x3 - 19.30 Dnevnik 2 - 20 00 Utrip - 20.30 Show Rudija Carrella - 22.15 Zasebna vojna Lucinde Smith, avstral nadaljevanka - 23.05 Dnevnik 3 - 23.35 Sova: Murphy Brown. amer nanizanka; Stvor Himera, angl, nadaljevanka. Jane Doe. ameriški film - 2.30 Ob 30-letnici delovanja Boba Dylana. koncert v živo iz New Torka. Drugi program 14.30 Tok tok - 16 25 Sova - 17.45 Poglej in zadeni - 18 30 Videomeh - 19 00 Gozdarska hiša Falkenau. nemška nadaljevanka - 19.30 Dnevnik TV BiH - 20.00 Popularne kitare - 20.30 Moj pajdaš Murph. ameriški film— 22 15 Moški, ženske HTV 1 9.00 Dobro jutro. Hrvaška - 10.30 Edu kon - 11.30 Smogovci, otroška serija - 12.00 Poročila - 12.05 Beverly Hill, amer nanizanka - 12.50 AUo. al1o. humor serija - 13.15 Slika na sliko - 14.00 Poročila - 14.05 Pozdravi iz domovine - 14.30 Izbrali ste - poglejte - 16.00 Poro čila - 16.10 Prisrčno vaši - 17.05 Risana serija - 17.30 Televizija o televiziji - 18 00 Poročila - 18.05 TV-razstava - 18.20 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik - 20.20 Vojak, ameriški film - 22.35 Dnevnik - 23.00 Slika na sliko - 23 55 Poročila TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki - 9.05 Pustolovec - 9.30 Gala predstava - 10.30 Zmešnjava v trgovski hiši, ponovitev - 12.30 Halo. Avstriji - 13 00 Čas v sliki - 13 10 Mi - 13.35 Naš Vili je zver, komedija - 15 30 Otroški spored - 16.00 Spored po željah - 17 00 Mini’ čas v sliki - 17.10 Moja knjiga o džungli - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Magazin Atpe-Donava-Jadran - 18.30 Hugenbecksovi - 19.30 Čas v sliki - 20 00 Spori - 20.15 Razumete šale’ - 21 50 Novo v kinu - 21.55 Zlata dekleta - 22.20 V strelnem ognju 0.25 Čas v sliki - 0.30 Lov na milijone - 2.10 Poročila - 2.15 Ex Libris - 2.20 Tisoč mojstrovin. TV MADŽARSKA 6 10 Dobro jutro. Madžarska, vmes vaška TV z vaškim doktorjem - 8.05 Unitari stični verski program - 8.15 Za otroke in ne le zanje: pravljica, risanke, filmi - 12.00 TV magister - 13.30 Panorama, pon - 14.30 Rock - 15.00 Brazilski čardaš - 15.25 Pokrajine, mesta, ljudje - 15.55 Pozor, izumitelj! Disneyjev film - 17.50 Umetna obrt v modi - 18.15 Krog s kredo - 19.20 Zaklad templarjev. mladinska serija - 20.00 Dnevnik, telešport - 20.40 Kumara, politična solata - 21 00 Francoska zveza, 2. del ameriškega filma za odrasle - 23.05 Topšov - 0.05 Dnevnik RTL 6.00 Različne nadaljevanke - 10.00 Peter Pan - 12.25 Michel Vaillant - 13.45 Ameriški gladiatorji - 15 00 Knight Rider - 15.55 Ekipa A - 16.50 2! Jump Street - 17.45 Cena je vroča 18.15 Družinski dvoboj - 18.45 Poročita -19.15 Beverrly Hills. 90210 - 20.15 Neomadeževanost, gledališka predstava - 22.00 Kontaktna oddaja - 23.00 Mlada kri in ljubezenska sla. erotični film - 0.30 Zakonca iščeta enakomisleče. erotični film - 2.00 Tutti Frutti - 2.45 Rožnata nanizanka 8 25 Živžav - 9.15 Eba in Didrik. švedska nadaljevanka - 9.45 Zlati srček - 10.35 Baletna šola iz Ljubljane - 11 05 Kronika, kanadska dokument oddaja - 11 30 Obzorja duha - 12.00 Poročila - 12.05 Dnevnik TV BiH - 12.55 Begunci, tu z nami - 15 35 Življenje Klima Samgina. ruska nadaljevanka - 17.00 Dnevnik 1 - 17.10 Parižanka. francoski film - 19.00 Risanka - 19.20 Slovenski loto - 19.30 Dnevnik 2 - 20 00 Zrcalo tedna - 20.30 Zdravo - 21.35 Življenjske preizkušnje, angl serija - 22.25 Dnevnik 3 - 22.35 Sova: Ameriške video smešnice; Stvor Himera, angl, nadaljevanka. Drugi program 15.45 Sova - 17,00 športna nedelja - 18.40 Poglej in zadeni - 19 30 Dnevnik HTV - 20.00 Druga godba - 20.20 Tv-prodaja nepremičnin - 20 25 Brazilska trilogija, angl serija - 21.25 Dirigenti in muzikanti, nadaljevanka HTV - 22.10 Mali koncert - 22,30 Športni pregled HTV 1 8 30 Poročila - 8.45 Slika na sliko - 9.30 Narodna glasba - 10,00 Poročila - 10.05 Maša, prenos iz zagrebške katedrale - 11 30 Hišni ljubljenci - 12.00 Poročila - 12,05 Kmetijska oddaja - 13 00 Mir io dobrota - 13,30 Cirkus, ruski otroški film - 15 00 Opera Box - 15.30 Šov Rudija Canella - 17.00 Tom Sawyer in Huckle-berry Finn - 17.25 Dolina maščevanja, ameriški film - 18.50 Risana serija - 19.30 Dnevnik - 20.05 Duka Begovič. dramska nanizanka - 20.50 Mostovi Mostarja - 21 40 Ljubezen za Lidijo, angl nadaljevanka - 22.35 Dnevnik - 23.00 Slika na sliko - 23.55 Poročila TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki - 9.05 Pozor, kultura - 9 30 Kulturni zajtrk - 10.15 Dežela gora — 11.00 Tiskovna konferenca - 12.00 Tednik - 12.30 Vsakdanjik - 13 00 Čas v stiki - 13 10 Otok na koncu sveta - 13.40 Prsi ali stegno, komedija - 15,20 Otroški spored - 15.55 Pregled tedenskega sporeda - 16.10 Daktari - 17 00 Mini čas v sliki - 17.10 X-Large - 18.00 Čas v sliki - 18.30 Hugenbecksovi - 19 30 Čas v sliki - 20 15 Krompir z omako - 22.05 Glas islama - 22 10 Bližnji posnetek - 22 40 Staro iz novega Češkega, film - 23.25 Amerika - 0.05 Glasbena oddaja 0.35 Poročila -0.40 Tisoč mojstrovin TV MADŽARSKA 6.40 VaSka TV - 7.25 Za otroke - 7.50 Biblijsko sporočilo - 8.05 Jutranje kramljanje - 8.30 Nedeljski magazin - 11.00 J. Schweitzer. portret - 11.25 Pogled domov - 12 10 Glasbeni butik - 13 15 Muzikalne duše - 13.50 Ziiriška dvorana oklepov, nemška serija - 14.40 Madžarska razstava v Sevilji - 15,05 Filmi Istvžna Szdtsa - 16.00 Igra Barkochba - 16.40 Evangeličanski verski program - 17.00 Disney: Racman - Zona - Poslednji viter- Chip 'N Dale - 18.45 Gol. nogomet - 19.30 Teden, dnevnik, telešport - 20.40 Ars mušica - 21 05 Broadway Danny Rose, amer film - 22.35 Gledališki festival visokošol-cev - 23 35 Kramljanje RTL 6.00 Razkčne nadaljevanke - 10.05 Mož iz Atlantisa - 11.00 NebeSki psi z Boragore - 12 00 Tropska vročina - 13.00 Moj oče je vesoljec - 13.30 Družina Munster - 14.00 Disneyeva parada - 16.00 Ekipa A - 17.00 Petrova glasbena revija - 18.45 Poročila 19.10 Dan kot noben drug - 20.15 Dva superlipa v Miamiju - 21.55 Spieglov tv-magazin - 22.40 Prime Time - Pozna izdaja - 23.00 Playboy Late Night - 0 00 Kanal 4 - 0 55 Moj oče je vesoljec - 1.20 Ouincy - 2.15 Dr. Welby 9.15 Lutkovna igrica - 9.40 Abecedarija. mladinska gledališka predstava - 10.10 Odloženi raj. angl nadaljevanka - 11.00 Utrip. Zrcalo tedna - 12.00 Poročila - 12.05 Dnevnik TV BiH - 16.20 Dober dan. Koroška - 17.00 Dnevnik 1 - 17.10 Radovedni Taček - T7 25 Bratovščina sinjega galeba, igrana serija - 18.10 Obzorja duha - 18.45 Moja knjiga o džungli, nemška serija - 19.05 Risanka - 19.30 Dnevnik 2 - 20.05 Žarišče - 20.35 Mednarodna obzorja - 21 20 Kje je veliki sever, finska drama - 22.25 Dnevnik 3 - 23.05 Sova: Brooklynski most. amer, nanizanka; Največji potres v Los Angelesu, amer, nadaljevanka; Ameriška kronika. Drugi program 16.00 Sova - 17.30 Športni pregled - 18.00 Siudio Ljubljana - 19.00 Videošpon - 19.30 Dnevnik RAI - 20 00 >16 črk«, tv-igra - 2030 Gospiodarska oddaja - 21.00 Sedma steza, športna oddaja - 21 30 Zgodovina Slovencev v filmskih freskah - 22.10 Mala prodajalna groze, ameriški film (čb) - 23.20 Talk Šov HTV 1 7.00 Dobro jutro. Hrvaška: *FM* humor. serija - 10.00 Poročita - 10.05 Šolski program - 11.30 Jaz. lutkar - 12.00 Poročila - 12.10 Detektiv Bunu. nanizanka - 13.30 Monoton - 14.00 Poročila - 14.05 Slika na sliko -14.50 Odletel bom. serijski film - 15 35 Modre Čelade - 16.00 Poročila - 16.05 Učimo se o Hrvaški - 16.35 Tom Sawyer io Huckleberry Finn. nanizanka za otroke - 17.30 Hrvaška - 18.00 Poročila - 18 05 Dokumentarna oddaja - 18.35 Santa Barbara - 19.15 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.05 Hrvaška v svetu - 20 55 Igrani film - 22.35 Dnevnik - 23.00 Slika na sliko - 23.55 Poročila TV AVSTRIJA 1 9 00 Čas v sliki - 9.05 Pustolovec 9 30 Iz parlamenta - 10.30 Babv Boom. komedija - 12,15 Šiling - 13.00 Čas v sliki - 13 10 Nesporazumi - 13 35 Sinha Moča - 14 00 Kobra - 14.45 Tramvaji sveta Blackpool - 15.00 Otroški spored - 15.50 Čmi blisk - 17.00 Mini čas v sliki - 17.10 Spored po željah - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Mi - 18.30 Hugenbecksovi - 19.30 Čas v sliki - 2000 Šport - 20.15 Športna arena - 21.15 Pogledi s strani - 21 25 Miami Vice - 22.10 Rosalie gre nakupovat, komedija - 23 40 Čas v sliki - 23.45 Naključje. film - 1.40 Poročila - 1 45 Tisoč mojstrovin TV MADŽARSKA 5.40 Dobro jutro. Madžarska, magazin - 8.05 Financial Times, poslovne novice - 8 35 Čez dan. informativni program - 9,00 Disneyjevi filmi in risanke, pon - 10.45 Igra - 12 00 Poročila - 17.00 Popoldanski saldo pregled dogodkov dneva - 17.10 Kupil bom to žensko. 86 del mehiške serije - 17 40 Forinti za odškodnino. nasveti - 17 50 Svet denarja - 18 00 Koledar 1992, poljudnoznanstveni magazin - 18.45 Katoliška kronika - 18 55 Cez dan - 19.15 Igra - 19.35 O veri za otroke - 19.40 Večerna pravljica - 20.00 Dnevnik, telešport - 20.40 Luna je zašla, TV-film - 22.20 Kronika, 2. madžarska armada oa Donu, dokumentarna serija - 23.45 Mediamia - 0.25 Dnevnik RTL 10.10 Dr. Wetby - 11.00 Viva - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12 30 Mlad in strasten - 13 20 Kalifornijski klan - 14 15 Springfieldova zgodba 15.00 Quincy - 16.00 Hans Me-iser - 17.00 Tvegano - 17.30 Cena je vroča - 18.00 Enajst 99 - 18 45 Poročila - 19.15 Eksplozivno - 19.45 Dobri časi, slabi časi - 20 .15 Columbo: Umor s knjigo, film - 21 45 Na življenje in smrt - 22.45 Deset pred deseto - 23 15 Gotcschalk - 0.00 Tropska vročina - 1.00 Grozljivo prijetna družina - 1.30 Quincy TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 RADIO MV - MURSKI VAL 94.6 MHz (dopoldne tudi SV 648KHz 9.10 Zgodbe iz školjke - 9.55 Šolski program - 11 00 Sedma steza - 11.30 Divjačina na domači mizi - 12.00 Poročila - 14.55 Zgodovina Slovencev v filmskih freskah - 15.40 Mala prodajalna groze, ameriški film (čb) - 17.00 Dnevnik 1 - 17 10 Lonček kuhaj? - 17.20Zverinice iz Rezije - 17 50 Risanke - 18.05 Po belih in črnih tipkah - 18.40 Mostovi - 19.10 Risanka - 19.30 Dnevnik 2 - 20.05 Žarišče - 20 35 Osmi dan - 21.40 Skupna dežela, amer, nadaljevanka - 22.30 Dnevnik 3 - 23.00 Sprehodi po stari Ljubljani - 23.30 Sova Svež veter v starem gradu, angl nanizanka: Največji potres v Los Angelesu • amer nadaljevanka Drugi program 15.00 Mednarodna obzorja - 15.40 Sova - 17 20 S vel poroča - 18.00 Studio Koper - 19.00 Orion - 19.30 Dnevnik ORF - 20.00 »16 črk«. tv-igra - 20.30 Glasba. Šov in cirkus - 21.25 Omizje - 23.30 Svet poroča. HTV 1 7.00 Dobro jutro. Hrvaška - 10.00 Poročila - 10,05 Šolski program - 11.30 Mali svet - 12.00 Poročila - 12.10 Detektiv Buntz. nanizanka — 13.30 Monofon - 14.00 Poročila - 14.05 Slika na sliko - 14.50 Kitajska obala, serijski film -16.00 Poročila - 16.05 Učimo se o Hrvaški । - 16.35 Malavizija - 17.30 Hrvaška - 18.00 Poročila - 18.05 Učimo se o zabavi. - 18.35 Santa Barbara - 19.15 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.05 Kokain - evropska zveza, avstrijski dokum film - 21.00 V ospredju - 22.35 Dnevnik - 23.00 Slika na sliko - 23.55 Poročila TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki - 9.05 Pustolovec - 9.30 Klub za starejše - 10.15 Pan-optikum - 10 30 Vrnitev mušketirjev, film - 12.05 Športna arena - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Mi - 13.35 Sinha Moča - 14.00 Kobra - 14.45 Jutrišnji mojstri - 15.00 Otroški spored - 15 50 Črni blisk - 17.00 Mini Čas v sliki -17 10 Spored po željah - 18.00 Čas v sliki - 18 30 Hagenbecksovi - 19.30 Čas v sliki - 20 00 Šport - 20.15 Zmaji prihajajo -21.CT Pogledi s strani - 21 15 Zarota molka, film - 22.50 Razbesnjeni boksar film - 0 55 Čas v sliki - 1.00 Nočni sokol - 1.45 Poročila - 1 50 Tisoč mojstrovin TV MADŽARSKA 5.40 Dobro jutro. Madžarska, magazin - 8.05 Kratki film - 8.35 Čez dan. infor-mavitni program - 9.00 Smo na konju, nemška senja - 10.00 Friderikuszov Sov. pon -11 20 Igra - 12.00 Poročila - 17.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva - 17 10 Kupil bom to žensko. 87 del mehiške serije - 17 40 Videospoti - 17 50 Svet denarja - 18.00 Prehod, magazin - 18.20 Zagovornik, varstvo človekovih pravic - 18.45 Čez dan - 19 05 Fo rimi za odškodnino, nasveti - 19.15 igra - 19.35 Za otroke - 20.00 Dnevnik, telešport - 20 40 Dinastija Strauss. 1 del av-sirijske serije - 21 45 Aktualno - 22 10 Calcio. italijanski nogomet - 23 50 Dnevnik RTL 6.00 Poročila - 7.00 Dobro jutro. Nemčija - 8.50 Owen Marshal - 9.45 Bogat in lep - 10.10 Dr Welby - 11 00 Viva - 11 30 Družinski dvoboj - 12 00 Opoldanski ma gazin - 12 30 Mlad in strasten - 13.20 Kalifornijski klan - 14.15 Springfieldova zgodba - 15 00 Quincy - 16 00 Hans Me-iser -17.00 Tvegano - 17.30 Cena je vroča - 19.15 Eksplozivno - 19.45 Dobri časi, slabi Časi - 20.15 Kolegi, kolegi - 21.15 Zorc - mož brez meja - 22 15 Eksplozivno - 23.15 Gottschalk - 0.00 Zakon in red - 1.00 Grozljivo prijetna družina - 1.30 Quincy 10.00 Bratovščina sinjega galeba, nadaljevanka - 10.30 Po belih in Črnih tipkah — 11.00 Skupna dežela, amer, nadaljevanka - 12.00 Poročila - 14.50 Omizje - 17.00 Dnevnik 1 - 17 10 Klub Klobuk - 19.10 Risanka - 19.30 Dnevnik 2 - 20.05 Žarišče - 20.35 Film tedna: Vrnitev, nizozemski film - 22.40 Dnevnik 3 - 23.10 Sova: Radio FM. amer nanizanka, Največji potres v Los Angelesu, amer nadaljevanka Drugi program 15 50 Osmi dan - 16.40 Sova - 18.00 Studio Maribor - 19.00 Psiho - 19 30 Dnevnik HTV - 20.00 Športna sreda - 23.40 Godalni kvartet Tartini HTV 1 7.00 Dobro jutro. Hrvaška - 10.00 Poročila - 10.05 šolski program - 11 30 Risanke - 12.00 Poročila - 12.05 Detektiv Buntz, nanizanka - 13.30 Monofon - 14.00 Poročila - 14.05 Slika na sliko - 14.50 Kitajska obala, serijski film -15.40 Modre čelade - 16.00 Poročila - 16.05 Učimo se o Hrvaški - 16 35 Malavizija - 17.30 Hrvaška - 18.00 Poročila - 18.05 Dokumentarna oddaja - 18 35 Santa Barbara - 19.15 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.05 92 Stopinj v senci, ameriški film - 21.30 Znanstvena razprava, dokum. oddaja - 22.35 Dnevnik -23.00 Slika na sliko - 23.55 Poročila TV AVSTRIJA 1 9 00 Čas v sliki - 9.05 Pustolovec - 9.30 Kultura - 10 00 Angleščina - 10 30 Prsi ali stegno - 12 10 Reportaže iz tujine - 13.00 Čas v sliki - 13 10 Mi - 13.35 Sinha Moča - 14.00 Kobra - 14.45 Družina Meier - 15.00 Olroški spored - 15.50 Črni blisk - 17.00 Mini čas v sliki - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Mi - 18 30 Hagenbecksovi - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Harry in Sally. komedija - 21 55 Pogledi s strani - 22.05 Zorc - mož brez mej a - 22 50 Soba z razgledom, film - 0.45 Čas v sliki - 0.50 Krolowa mati in njeni sinovi, film - 2.45 Poročila - 2 50 Tisoč mojstrovin TV MADŽARSKA 5.40 Dobro jutro. Madžarska, magazin - 8.05 Slovnična naloga - 8.35 Čez dan. informativni program - 9.00 Na konju smo. nemška serija - 10 00 Miami Vice, ameriška kriminalka - 11 00 Igra - 12.00 Poročila - 17.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva - 17.10 Kupil bom to žensko. 88. del mehiške serije - 17.40 Videospoti - 17.50 Svet denarja - 18.00 Za mnogostransko mladino - 18.30 Kulturni referent - 18.45 Za boljši jezik - 19.00 Večerna pravljica - 19.15 Elizabetina nagrada - 19.25 Dnevnik - 19 55 Nogomet. II kolo v evropskih pokalih - 21.55 Krog s kredo - 23.25 Jezzovski festival Debrecen - 23.55 Dnevnik RTL 6.00 Poročila - 7.00 Dobro jutro, Nemčija - 8 50 Owen Marshal - 9.45 Bogat in 1ep - 10 10 Dr Welby - 11.00 Viva - 11.30 Družinski dvoboj 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Mlad in strasten - 13.20 Kalifornijski klan - 14.15 Springfieldova zgodba 15.00 Quincy - 16.00 Hans Me-iser - 17.00 Tvegano - 18.00 Enajst 99 - 18.45 Poročila - 19.15 Eksplozivno - 19.45 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Smrt v kasinu. kriminalka - 22.15 Sternov tv-magazin - 23 15 Gotschalk - 0.00 Nmja policisti - 1.00 Grozljivo prijetna družina -1.30 Quincy 9.50 Program za otroke - 10.30 Šolski program - 12.00 Poročila 14.50 Šponna sreda, ponovitev 17 00 Dnevnik 1 - 17 10 Eba in Didrik. švedska nadaljevanka - 17.35 Živžav - 18.25 Že veste . . izobraževalna oddaja - 19.05 Risanka - 19 30 Dnevnik 2 - 20.05 Žarišče - 20.35 Bobenček 21.40 Tednik 22 30 Dnevnik 3 - 23.10 Sova: Dragi John. amer, nanizanka; Največji potres v Los Angelesu, amer, nadaljevanka Drugi program 16.40 Sova - 18.00 Studio Koper - 19.00 Videolestvica - 19.30 Dnevnik TV Koper - 20.00 »16 črk«, tv-igra - 20.30 Zelena ura - 21.30 Umetniški večer' Janez Bernik HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška - 10.00 Poročita - 10 05 Šolski program - 11.30 Smo-govci, otroška serija - 12.00 Poročila - 12.05 Serijski film - 13.30 Monoton - 14.00 Poročila - 14.05 Slika na sliko -14.50 Kitajska obala. serijski film - 16.00 Poročila - 16.05 Učimo se o Hrvaški - 16 35 Mala vizija - 17.30 Hrvaška - 18.00 Poročila - 18 05 Iz sveta znanosti - 18.35 Santa Barbara - 19.15 Risanka - 19 30 Dnevnik - 20.05 Poslovni klub - 20.45 Zabavnoglasbena oddaja - 21 30 Ekran brez okvirja - 22.35 Dnevnik - 23.00 Slika na sliko - 23.55 Poročila TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki - 9.05 Pustolovec - 9.30 Dežela in ljudje - 10.00 Francoščina - 10.30 Argumenti - 12.15 Kompas - 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi - 13.35 Smha Moča - 14.00 Kobra - 15.00 Otroški spored - 15 50 Črni blisk - 16 30 Strelovod - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Spored po željah - 18.05 Mi - 18.30 Hagenbecksovi - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Šov miks - 21 45 Zarota molka - 23 15 Umazana lovorika, film - 1.00 Čas v sliki - 1.05 Nočni sokol - 1.50 Poročila - 1.55 Tisoč mojstrovin TV MADŽARSKA 5 40 Dobro jutro, madžarska, magazin - 8.05 Financial Times za Vzhodno Evropo - 8.35 Čez dan. informativni program 9.00 Na konju smo. nemška serija - 10.00 Hannay. angleška serija - 11.00 Igra - 11.15 Letni kolobarji, program za upokojence - 12.00 Poročila - l7 00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva - 17.10 Kupil bom to žensko. 89. del mehiške serije - 17 50 Svet denarja - 18 00 Magazin za menedžerje - 18 45 Čez dan - 19.05 Rockovski zvezdniki Roxette - 19.35 Večerna pravljica - 20.00 Dnevnik, telešport - 20.40 Večer Tamasa Vilra-yja - 22.10 Miami Vice, ameriška kriminalka - 23.25 Nogometni pokali, pregled - 23.55 Dnevnik RTL 6.00 Poročila - 7.00 Dobro jutro. Nemčija - 8 50 Owen Marshal 9 45 Bogat in lep - 10.10 Dr Welby - 11.00 Viva - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Mlad in strasten 13.20 Kalifornijski klan 14 15 Springfieldova zgodba - 15.00 Quincy 16 00 Hans Me-iser- 17.00 Tvegano 17 30 Cena je vroča - 18.00 Enajst 99 - 18 45 Poročila - 19 15 Ekspozivno - 19.45 Dobri časi, slabi časi - 20 15 Angel za Feliksa - 21 15 Klic v siti - 22 15 Kako, prosim? - 23 15 Gotschalk - 0.00 Zakon v Los Angelesu 1.00 Grozljivo prijetna družina 1 30 Quincy - PETEK - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7 15 Začenjamo nov dan 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV. - 8.15 Mali oglasi - 9.00 Borzni utrip - 9.15 Mariborsko zvočno pismo - 9.30 NSTSNMV - lestvica tujih skladb - 10 00 Poročila - 10.30 Prireditve - 11 30 To bi moral biti kabaret - 12.00 Poročila (BBC) - 12.30 Novica dneva - 13.00 Slovo - 16.00 Popoldne na M V - 16-25 Obvestila - 16 30 Poročila - 17.00 Prireditve - 17.30 Alternativno - 18.00 21 232 - 18.30 Poročila (BBC) -19.00 Vključujemo Radio Slovenija SOBOTA - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7 15 Začenjamo nov dan .. - 7 30 Informacije v slovenščini-, nemščini in madžarščini - 7.40 Tržnica - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na M V - 8 30 Ponudba v trgovinah - 9.00 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila - 10.30 Potepajte se z nami. - 11.00 Sobotni gost - 12.00 Poročila (BBC) - 12.30 Novica dneva - 13.00 Slovo - 16.00 Popoldne na MV - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Prireditve - 17.30 Mali oglasi 18.00 Naj lepše Želje s Čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila (BBC) - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija NEDELJA - 8.00 Začenjamo nov dan - 8.30 Horoskop - 8.45 To bi moral biti kabaret - 9.10 Misel in čas - 9.30 Srečanje na Murskem valu - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12.15 Nedeljsko postno premišljevanje - 12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18 00 Panonski odmevi - 18.30 Poročila (BBC) - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija 3 N PONEDELJEK -5.40 Prebujajte se z nami - 7 00 Druga jutranja kronika - 7 15 Začenjamo nov dan... - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini m madžarščini - 8 00 Poročila - 8 10 Dopoldne na MV - 8 15 Mali oglasi - 9.00 Porabsko zvočno pismo - 9 15 Zgodilo se je 10.00 Poročila - 10 30 Šport - 12 00 c® Poročila (BBCl - 12.30 Novica dneva - 13 00 (D Slovo in vključitev Radia Slovenija - 16.00 Popoldne na MV - 16.25 Obvestila - 16 30 Poročila - 17 00 Evropa v enem tednu 17 30 Šport - 18.00 S kranščakom. cekron pa z ma-relof - lestvica narodnozabavne glasbe - 18.30 Poročila (BBC) - 18.35 Bilo je nekoč - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija TOREK - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.15 Začenjamo nov dan - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Ljubljansko zvočno pismo - 8 00 Poročila - 8 10 Dopoldne na MV - kost oziroma gost dneva, mali oglasi, glasba tako in drugače (ob 10.00 poročila!... - 12.00 Poročila (BBC) - 12.30 Novica dneva - 13.00 Slkovo - 16.00 Popoldne na MV - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Kost popoldneva - 17 30 Srebrne niti - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18 30 Poročila (BBC) - 19 00 Vključujemo Radio Slovenija SREDA - 5 40 Prebujajte se z nami - 7 00 Druga jutranja kronika - 7.15 Začenjamo nov dan - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Zagrebško zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na M V - 8.15 Mali oglasi - 9.00 Kličemo banko - 10.00 Poročila - 10.30 Iščemo za vas - 12.00 Poročila (BBC) - 12.30 Novica dneva - 13.00 Slovo - 16.00 Popoldne na MV - 16.25 Obvestila 16.30 Poročila - 17 00 Poslušamo vas - 17 30 Mali oglasi - 18.00 Na narodni farmi - 18.30 Poročila (BBC) - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija ČETRTEK - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7 15 Zače njamo nov dan - 7.30 Informacije v slovenščini. nemščini in madžarščini - 7 35 Svetuje kmetijski strokovnjak - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - lestvica domačih zabavnih skladb Sedem veličastnih, kost oziroma gost dneva (ob 10.00 poročilaj. - 12.00 Poročila (BBC) - 12.30 Novica dneva - 13.00 Slovo - 16.00 Popoldne na MV - 16.25 Obvestila - 16 30 Poročila - 17.00 Kost popoldneva - 17.30 To sem jaz - 18.00 NajlepŠe Želje s čestitkami in pozdravi 18.30 Poročila (BBC) - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija bu > N CD CD M ^AVTOELEKTRIKA A. LABA REZERVNI DELI, ISKRA SERVIS, TRGOVINA NA DROBNO Boreči 6b, 69242 Križevci pri Ljutomeru telefon: 069 81 184 Obveščamo cenjene stranke, da je začela z delom avtoelektrikarska delavnica v Borečih 6b, Križevci pri Ljutomeru. Poleg avtoelektrikar-skih storitev Vam ponujamo tudi rezervne dele za izdelke ISKRA. V naši trgovini na drobno !ahko kupite tudi: - keramične izdelke - emajlirano posodo na kilograme - čistila - sveče CINE ZELO UGODNE! POSLOVNO-1NDUSTR1JSKI KOMPLEKS v Murski Soboti, 6000 m2, prodajo. Trgoagent, d.o.o., tel. (061) 199-686 in (061) 199-729. motorna vozila nivo 1300, letnik 1988. ugodno prodam. Puconci 90 b, tel : 45 157. - m22!9 OPEL KADET SOLZA 1.6 DIZEL, 1986/88. in HI-FI STOLP prodam Te! 45173 -m2226 KADET 1.6 D, 5 vrat, letnik 1984. prevoženih 93 OOOkm. bele barve, registriran do maja 1993 prodam. Tel. 31170 ali 21 964. - m2227 GOLFJG, letnik 1979 registriran do decembra, prodam ra 2 900 DEM Tel.: 61641. od 7 do 15. ure. ah Kapelski Vrh 78. - mpf KADET, letnik 1970. ugodno prodam. Horvat. Nemčavci 10. - m2239 BT 50N, star eno leto, in dva avtomatika prodam. Tel 23 063 - m2224 GOLF JGL DIZEL, letmk 1983. prevoženih 61 OOOkm. prodam Tel 72049 - m2177 OPEL REKORD 1900 prodam So dišinci 36. - m2196 ZASTAVO 101, letnik 1976. prodam po delih. Jože Kolarič. Mala Polana 83. po 16 uri, vsak dan - m2191 JUGO SKALO 55, star dve leti, ugodno prodam Tel • 24 496. Kroška 30 - m2187 LADO 1600, letnik 1981. registrirano do septembra 1993. ugodno prodam Jože Gane. TLP 11. Lendava - m4828 MOPED GTX 50 ali APN 6. star eno leto, prodam za 1000 DEM Gaberje 98 a. Lendava - m4827 MOTORNO KOLO JAWA, prevoženih 600km. prodam. Tei.: 23786. - m2174 GOLF DIZEL, 1. december 1985. dobro ohranjen in džip Landrover. prodam. Tel 23741. - m2135 VESTNIK Izdaja podjetje za Informiranje Murska Sobota Časopisni svet: dr. Jože Bedernjak, Štefan Cigut, Zlatko Erlih, mag. Dalibor Gad ar, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar Uredništvo: rma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Volek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažic-Peček. Jani Dominko. Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Smej. Štefan Sobočan (novinarji), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Nataša J uh nov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica). Naslov uredništva in uprava: Murska Sobota, Slovenska 41. Telefoni: novinarji in odgovorni urednik 21-383 21-064 in 25-019. glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21-363 in 21-064, GPS (trženje) 22-403, telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za 3. trimesečje ^992 je 750,00 SIT, za podjetja 1 500,00 SIT. za naročnike v tujini 80 DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri Abanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1.1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja Iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. agencija za trženje _ - . Vodja agencije: Renata Bakan - Ficko Dl t Propagandisti: Nataša Praprotnik, Franček Štefanec, Ro-I bed Perš / Oblikovalec: Endre Gonter Dejavnost: svetovanje, stiki z javnostjo In publiciteta (izdelava vseh vrst informacij za javne medije, tiskovne konference, pokroviteljstva, protokol), oglaševanje v medijih (oglasi v tiskanih medijih, radijski in televizijski spoti in telopi, plakati, lepaki, letaki), publikacije (izdelava vseh vrst prospektov, oblikovanje, lektoriranje in prevajanje), grafično oblikovanje (oblikovanje celostnih podob in posameznih komunikacijskih sporočil), fotografiranje, organiziranje prireditev Naslov agencije: Slovenska 41. M. Sobota Telefoni: 21 383. 21 064, 22 403 Telefaks 22419 AM1GO 500 prodam. Tel.: 2 1 428 dopoldan. popoldan pa 24732. Zelko. - m2172 RENAULT 4 TU, letmk 1984. modre barve. 67000km. registriran do 6/ 1993. prodam. Tel.: 82 347. - m3908 JUGO 45, letnik 1989. in nakladalko Pionir 20 prodam. Tei.: (062) 714143. -m3911 kmetijska mehanizacija ŽITNI KOMBAJN EPPLE MOBIL, tip 840, z dodatno tovarniško napravo za popolno čiščenje zrnja prodam. Sebe-borci '6. tel.. 48054. - m2!92 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO za seno prodam. Tel.: 41 139 - m22O6 TRAKTOR 1MT 539, plug IMT. brane, navadno prikolico, elektromotor. »širotar«. 2.5: koruze na storžih. 300-itrski sod. 300-litrsko kad in zamrzovalno skrinjo prodam. Tel.: 26751 ogled v nedeljo popoldan v Zenkovcih 79. - m2233 živali MALE PUJSKE prodam. Tropovci. Kolesarska 51. - tn2207 MALE PUJSKE prodam. Petanjci 57, tel : 46652 - tn2208 BREJO KRAVO prodam. Bratonci 40. - m2241 NEMŠKEGA OVČARJA, starega 4 leta, prodam Naslov v upravi lista. - m222 KRAVO, staro 5 let. 6 mesecev brejo, prodam. Selo 105. - m2173 MALE PUJSKE prodam. Gradišče 4 - m2204 NOVO, NOVO TUDI V POMURJU SLUŠNI APARATI SIEMENS s povračilom ZZZS Pridite naglušni — in odidite z več življenjske radosti — v manj kot eni uri — s slušnim aparatom SIEMENS Vsak četrtek od 9. do 13. ure ABA OPTIKA MURSKA SOBOTA Lendavska 8 telefon; 21 703 SIEMENS int. tel. (062) 513698 od 19. do 20. ure * * * GOSPODINJE! Če vam zamrzovalna skrinja toči ali ledeni, pokličite | IZOLACIJSKI SERVIS F. HAJDINJAK, Gornji Slaveči 6, Kuzma tel.: 55071 Popravilo z garancijo na vašem domu. DVE KOZI, dojnici. in enega osla prodam. Mala Polana 89. - m2L8l PUJSKE prodam. Gradišče 46. - m2183 MALE PUJSKE prodam. Satahovci 13. - m2201 posesti V1SOKO1ZOBRAŽEN MLAD ZAKONSKI PAR zaradi službe najame dvo- ali trisobno stanovanje za največ per let v Murski Soboti. Ponudbe in informacije na upravi lista. - m343 NOVEJŠO HIŠO po zelo ugodni ceni prodam Tel.: 87913. - m391O HIŠO ALI STANOVANJE v okolici Murske Sobote vzamem v najem Tel • 42 064. po 15 uri - m2l89 ZAPOSLENO DEKLE vzame nujno v najem enosobno stanovanje v Murski Soboti. Naslov v upravi lista. - mil76 NAJAMEM MANJŠE STANOVANJE v Murski Soboti ali Radencih. Možnost predplačila. Tel.: 31 535. int. 702. med 7 in 14 uro. od 19 oktobra - m 2213 GARSONJERO ALI ENOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti vzamem v najem Ponudbe na upravo lista pod. NUJNO. - m333 OPREMUENO SOBO s posebnim vhodom oddam. Tel.: 22 613. - m2217 STAREJŠO HIŠO. zidano na 7-arski parceli, na Melincih, prodam Tel.: 46 «4. - m2236 V MURSKI SOBOTI PRODAM GRADBENO PARCELO (nadomestna gradnja) in kupim enosobno stanovanje. Advokat Radoslav Sukič. Slovenska ul. 17 (prej Titova), tel.: 31111 ali 26266. - m2237 V SREDIŠČU GORNJE RADGONE prodamo dvosobno stanovanje z balkonom, veliko 51 m< Tel.: 61328. - m2434 V NAJEM DAM PROSTOR, okrog 70m2. za lokal ali poslovni prostor, trgovino. Ponudbe na upravo lista pod »Dobra lokacija«. - m2231 TRISOBNO STANOVANJE v sta novanjskem naselju Trate v Gornji Radgoni zamenjam za enakovredno v Murski Soboti Tel : 62386. - mbp VEC VELIKIH N MANJŠIH STANOVANJ, garaž, his. kmetijskih zemljišč. kmetij in počitniških hišic ugodno prodam Tel : 61991. dopoldan, in 65 550. popoldan - m2193 HIŠO v Ljutomeru prodam. Tel (062) 716062. -m3912 razno MAČEHE, zelo lepe, naprodaj v Se-beborcih 94. - m2155 ŠTEDILNIK, ZIDANI, za centralno kurjavo. 25.000 kalorij, prodam. Tel 49123. - m2234 ZUNANJETRGOVINSKI PARTNER išče prevoze s tovornjakom prostornine HOm Tel. 89 030. - m2235 TRAJNOŽARNI TOPLOVODNI KOTEL, 25 kW. Ferrotherm. nov. za centralno ogrevanje, ugodno prodam. Tel.: 21 623. - m2182 SUHA DRVA, jeišava. prodam v Murski Soboti Tel. 24652. - m2225 AVTORADIO BLALPUNKT, fotoaparat Canon in glasbeni stolp Crown prodam. Tel.: 32 581 Ol INE PECI EMO, štiri, generalno obnovljene - v zalogi tudi rezervni deli. naprodaj. Kličite 31 530. - m2187 900 KOSOV OPEKE MODUL, na paletah, v Radencih, prodam. Tel.: 65 093 ali 65 278. - m2221 AKACIJEVA DRVA in škropilnico za torno Vinkovi; prodam. Tei 21 406. - m2222 RAZNE STARINE kupim Mirko Kocrnui Prešernova 11. 62250 Ptu, Tel : (062) 776945. - m349 TER VOL, trdi. 4 in 5 cm. 50% ceneje, prodam. Jel : 24 929 m2223 Gostilna SIJARTO-ŠPILAK Puconci Vabi na domače koline z bujto repo od petka, 16., do nedelje, 18. oktobra. Vabljeni! NOVO V MURSKI SOBOTI! LAMELNI PARKET, HRAST - 160x 120 HOSlT/m2 - 120 x 120 960SIT/mJ Cene vključujejo prometni davek in veljajo ob gotovinskem plačilu. Puconci 90a © (069) 45-157 Jslon s t .sim. legami Velika izbira uvoženih talnih oblog (tapisonov, itisonov. PVC oblog). Preko 2000 vzorcev po ugodnih cenah v zalogi. Pokličite nas ali nas obiščite vsak dan do 17. ure. A & R REBELLiON, Meljska c. 37, MARIBOR, tel.: 28-621, faks 25-656. KAVČ ugodno prodam. Lendavsko naselje 18. M. Sobota, tel.: 23860. - m2l8O LENDAVSKO CEPLJENO VINO prodam. Tel.: 70169. - m gab. SEMENSKI KROMPIR CIKLAMEN, zelo kakovosten, jedilna sorta, cena po dogovoru, prodam. Tel.: 75 850. - m4826 ŠTIRI GENERALNO OBNOV-UENE OLJNE PEČI EMO prodam V zalogi tudi rezervni deli. Tel. 31530. -m2184 SUHA BUKOVA IN HRASTOVA DRVA, 4m’. in 100 kg bučnega suhega semena (golice) prodam. Tel. 4^167 - m2218 NADSTROPNO OTROŠKO POSTELJO z jogiji in kavč prodam. Uršič, tel.: 26689. - m2202 Preklic! Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 17248-6, izdane pri H KS Panonka M. Sobota. Štefan Car. Budinci 44. - m2200 Preklici Preklicujem veljavnost hranilne knjižice 42873-0, izdane pri HKS Panonka M. Sobota. Janko SebjaniČ. Rakičan. Jezera 55. - m22l4 Preklic! Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 499566. izdane pri HKS Panonka M Sobota. Boris Banfi. Kupšmci 62. - m2l98 PRODAM termoakumulacijsko peč Elind 2,5 kW Tei.: 22428. - mjž Preklic! Preklicujem veljavnost hranilne knjižice Št 12236-6. izdane pri HKS Panonka M Sobota. Jožef Gutman. Bogojina 63. - m2190 PRODAMO DVE TRAJNOŽARNI PEČI in dvoredni pletilni stroj Passap. Tel.: 65 138. - m2185 STARO KORUZO, okrog 6000kg. prodam. Tel : 76808. - m4829 ISKRENO SE ZAHVALJUJEM OSEBJU SAMOPOSTREŽNE TRGOVINE DOM V MURSKI SOBOTI za prijaznost in poštenost, posebno blagajničarki gospe Veri. Hvaležen stalni kupec Marjan Kopič. - m2194 OMARO ZA DNEVNO SOBO ugodno prodam. Tel.: 87258. - m3367 OTROŠKO POSTELJICO, 180x40. prodam. Tel.: 21937, po 16. uri. -m2210 MALINOVO HLODOVINO, 2m\ kupim. Tel.: 42045. - m22U Milana Redovnika pozdravljajo vestni kovke, vestnikovci In Marko - mrl delo ZA TRŽENJE VEPLASOVEGA UVOZNEGA PROGRAMA medicinskih aparatov iščemo več pogodbenih sodelavcev z lastnim prevozom za predstavitve in prodajo na terenu Tel : 61620. - mds POTREBUJEMO VEČ SPOSOBNIH LJUDI, ki so pripravljeni na te renu honorarno sklepati zavarovanja za zavarovalnico Maribor na območjih Murske Sobote. Lendave in Radencev. Zaželjena srednješolska izobrazba. Prošnje pošljite na naslov: APA d o o.. Loška 13. Maribor, do 25. 10. 1992. - mpf IŠČEMO KV-KUHARJA za delo z Žarom (gril) v Nemčiji (Hannover) Informacije po tel.: (042) 813239. - m4820 ŠOFER C- IN E-KATEGOR1JE išče delo. Tel.: 24 733 -m2195 ZAPOSLIMO SAMOSTOJNEGA KUHARJA z delovno prakso. Gostilna Škorpijon Turnišče. tel: 72073. - m2238 MLAJŠA UPKOJENKA iz Murske Sobote išče občasno zaposlitev. Tel.: 31066. - m2209 TAKOJ ZAPOSLIM stavbnega kleparja. OD po dogovoru Jožef Kovač. Pince-Marof 45 pri Lendavi. - m4823 ženitne ponudbe UKEJEN FANT s slanovanjem v Murski Soboti išče dekle. staro da 32 Jeu Samo resne ponudbe pošljite na upravo' lista pod Šifro: ZLATO RU* MENA JESEN. - m2197 Pogrebne stontve op/ema in vzorževanje pokopale DAMIR BANFI odprto od 00 - 24 ure Vesoca 17 69000 MURSKA SOBOTA Telefon (069) 23-802 Pri ZAHVALI za pokojno Barbaro Raščan, roj. Fifonja- iz Polane 81, je v tiskarni prišlo do neljube napake. Pravilno se glasi: . . ■ ŽALUJOČI: sin Stefan z ženo Marijo, vnuka Slavk«' z družinama, snaha Katarina ter vnukinji Slavica in Majdfl nama iz Ljubljane. Za napako se prizadetim opravičujemo. ____ V SPOMIN Žalosten je spomin na 10. oktober 1991, ko 50 nam končale skupne poti, dragi oče >n d®®6 Koloman Šafran iz Stanjevec Ostaneta nam le bolečina in spomin na skup*' srečne dni. Žalujoči vsi njegovi Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpi!, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom /e prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA Ob holnri i/fjub. -»‘K.**®* uMla VIHIVRI i*171* m Viljema Drvariča od Sv, Jurija 9« se iskreno zah vsiljujemo sorodnikom. .sosudoni. poji ste ga pospremili hj njegovi zadnji poli, darovali cvcIF N**'" izrazili sožsdje. Posebuu hvala g. duhovniku /a hoetit ■ odpete žakftlmkc in g. Ficku /.a ganljive besede ob odpne’ rJ1 družinam Horvat iz Vcsdcu, Žohar od Sv Jurija ih Krunj^- pomoč v težkih truntilkili Zalujoci: žena Helenu, hčerka Hilda z možem in Šunko, sestra Rozalija in drugo Hir«* posprem Hvala g. duhovniku Balažiču za pogrebni odpete žalostinkc ter govorniku Evgenu i Brezovci, 31. avgust 1 Žalujoči vsi njeni njeni zadnji poti, darovali v dobrodelne namene Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom nom iz Brezovce in Vanče vasi, ki so jo v 1 Žalujoči: Hčerki Anika in Micka ler sin Tjašek z dru/i11 Štefan z družino in drugo aorodn** Gizela Fajs roj. Sedonja - iz BrezoveC besede slovesa. ■ Vsem Sc enkrat - prisrčna h** ZAHVALA Tiho in mirno nas je v 88. letu zapustila n babica, prababica in botra Srce tvoje več n e bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen ker te več med nami m ZAHVALA V 80. letu nas je L",, pta« zapusti! dragi oče. Stefan i' S Hotize Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem m znancem, ki ste nam v najtežjih (rehtn f darovali vence, cvetje in za svete maše. Posebna za«1 ih strežnemu osebju internega oddelka za ves trud "1 za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinkc i & Žižku za poslovilne hesede Vsem še enkrat hvala! Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem. Šopek rož mi prinesite in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 69. letu starosti nas je zapustil naš dragi Viljem Filo iz Kuštanovec 10 Droben cvet na grobu in bleda lučka tam gori, a v preranem grobu naš dragi mož in očka spi. Samo rože Še lahko n damo in sveče ti v spomin prižgemo, a vedi, dragi mož in očka, čeprav cvetovi ovenijo in svečke ugasnejo, mi te nikoli ne pozabimo. ■' žalosti in ob nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta. /~*a ,n st9ca se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, trta,? vaščanom. prijateljem m znancem, ki ste nam v težkih ’laio v ob strani, darovali cvetje in vence, izrekli sožalje in ga Mrav,,^ 'kem Številu pospremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala nia Z ^čtnu osebju internega oddelka soboške bolnice za prizadeva in lajšanju bolečin v naj hujših trenutkih njegove ‘ osebna zahvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za ' ^Hinke, govorniku in gasilcem Vsem še enkrat - iskrena hvala! Olga, sin Mlbn, snaha Mira, vnuki Melha, Marjan, Majda in sestra Helena z družil o Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal. ZAHVALA V 40. letu starosti nas je zapustil dobri mož. oče. sin. brat in zet Jani Smodiš iz Bakovcev 'Zgiihi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom. t,[0 ^rekr"' ^"cem. ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, ^tbni ter darovali vence in cvetje Hvala g župniku za ^Sano j- 1 Pevcem za odpete žalostinke. godbi na pihala in za Isk B°' hvnla ludl Bakovci in govornikoma za ganljive ^'»katn .lena hvala nekdanjim sodelavcem iz Agroservisa. DO Mura, slednik > ^trg^de TLO, OŠ Bakovci. 7 a in 7. b razredu, dijakom h Jr’° 3 bSETUAS M. Sobota. Posebna hvala GD Bakovci. RK Bakovci ženske. NK Bakovci in RK Krog Še enkrat - vsem iskrena hvala! Ni več besed, ne stiska rok, ostal ,e le spomin na trpek jok Ko si odhajal, se nisi poslavljal, saj si verjel, da boi še pniel, a usoda je hotela, da si za vedno odšel Le naia srca vedo, kako boli, ko tebe več med nami ni, ZAHVALA V 16. letu starosti je nenadoma umrl naš dragi sin. brat, vnuk in bratranec Sandi Andrejek iz Dolnjih Slaveč < ■ WjoM'lb’ n!1Sega Sandija se iskreno zahvaljujemo vsem smedni L * ’ hh iJCm 'n 2nai>čcm, posebno pa sosedu Knapu, ki so nam h ^ne.^. nuB^. ZDA 1 80,8534 82,70__J ..Vab 1^ Zaradi nejasno zapisane vsebine jo, * carjem v Vestniku Št. 39 z dne obvestilo ponovno objavljamo: Ponudba za prodajo delnic ' Na podlagi sklepa, ki ga je sprejel Zbor^bad nanaša pa se na prednostno pravico delničaTI j, 1" odkupljenih delnic LB - Pomurske banke- Sobota, vas obveščamo, da sedanja ( revalorizirana vrednost delnice znaša 2.820»1*,‘- jpc' Če ste zainteresirani za nakup delnte. nam ,-piirs1,1 zahtevek za nakup delnic na naslov: LB - ‘ ^<1 d,d.. Murska Sobota, Trg zmage 7, z c delnic«.