Sami nezadovoljni hlapci
Na Dunaji, najvejem mestu naega cesarstva, kjer prebiva mnogo ljudij vsake verste od cesarja do prosjaka, dogodi se tudi razlinokaj udnega.
Nekega dne je stal v odvetnikej pisarnici lesen hlapec*), s katerim je go-spod skSrne izuval in mermral: ,,To je ivljenje, da se Bogu smili, ker je treba ves dan v kotu epti in akati gospodovih skomov. Jn kadar pridejo skorni mokri in blatni, tedaj je tekar (ie le) meni gorj; dokler enega izuvam, tepta me drugi ter naposled me v zahvalo sune, da se zvalim pod posteljo, kakor sem dolg in irok. SkSren biti, o to je vse drugo! Skorni gred(5 vsak dau na iz-prehod, vidijo mnogo lepega po svetu, in kedar se utrudijo, pridejo, izujejo se, ter ponosno se postavijo poleg mene, dokler si ne poinejo."
Skorni, ki so to mermranje hlapevo sliali, strigli so z uesi, ter eden ree svojemu tovariSu: ,,Brat, kaj d o temgovorjenji? Namali je dobro? Ta neumni hlapec niti ne v, kako je njemu dobro in kako ima lehko opravilo. Midva vedno terpiva: po letu naju hoe prah zaduiti, po zimi ozebava in ob deji asi malo da ne utoneva. In kako nama kamenje gloje koo?" ,,Brat", odgovoii tovari, ,,terpljenja bi se bas ne bal, tega sem navajen, a dergnenje se etjo vsako jutro in z veera, to me jezi. Niti nikakor ne lnorem umeti, zakaj bi trebalo, da se v svojem ubotvu e tudi svtim. Naju gospod si mnogo ugaja. Ves dan sedi ter pie, in e se navelia, gre na izprehod ali v kavarno. Oh, da bi mogel priti za pisarja."
Leseni hlapec vzdihne: ,,Oh, jaz tudi!" A pisar je ba otresel pero, na-slonil se na stol ia vzdehnil: ,,Hvala Bogu, da je zopet ta dan minil! Ves dau pisati in pisati! Pisar je res hlapec svojega peresa. To je vse drugae, ako je lovek satn svoj, kakor dohtar, moj gospodar. Oa dela, kadar se mu ljubi, a ivi dobro ter dobiva vsak dan debeleji trebuh. A jaz ves dan delam in z veera mi je asi iti lanemu spat. Oh, da bi jaz bil dohtar!" Nejevoljno je obuval skorne, a lape od klobuine je vtikal v ep, kar stopi v pisarno gospod dohtar in zainermra nanj: ,,Pojdi, ue je est; ti ne ve, kako je tebi dobro."
,,Ta se meni kar podsmehuje," misli pisar, pokloni se ter odide.
Dohtar je el v svojo izbo, a vrata so ostala odperta ia leseni hlapec je slial vse, kar se je govorilo. Gospodar je rekel:
,,Zdaj bode pisar brezi vse skerbi do jutra, pojde k sosedu in popije ver piva ter popui pipo tobaka; a jaz? Do jutra bi trebalo, da vse doverim. Bog ve, kaj si minister misli! Vsak dan poilja ve dela, a k plai ue deset let nij dal doklade; zapovedovati je lehko, a delati, delati!"
,,udno,"misli sam soboj leseni hlapec, niti tanij zadovoljen; tudion mermra."
Nekedd poterka. ,,Slobodno", oglasi se dohtar. Zdravnik pride.
,,Dobro, da ste prili, gospod zdravnik, meni je jako slabo v elodci, in zdaj bi trebalo, da bi malo ae vso no e pisal."
^~................... ..
57
Zdravnik ga je za ilo potipal, na uro pogledal in rekel: ,,Idite v posteljo ter zaspite, vam je treba poitka." Po sili se dohtar nasmehne in odgovori: ,,Gospod zdravnik, vi morete tako govoriti, ker ste sam svoj gospod." A zdravnik se prime za trebuh ter se e glasneje zasmeje. ,,Kaj? Jaz svoj gospod? Jaz sem vseh ljudij hlapec. No in dan nijmam mirii. Verujte mi, da je zdravnik najveji siromak. Kolikor je bolnikov po mestu, toliko ima zapovedovalcev ia zapovedovalek."
Zdravnik je odel, a leseni hlapec si je mislil: ,,Zopet je en nezado-voljne ve. Jaz imam res ve tovariev, nego sem si mislil."
Zopet nekedo poterka in minister pride ter se jame opravievati, ker je tako pozno priel.
,,Konci ta je sam svoj gospod", misli si leseni hlapec. Minister dalje ree:
,,Ljubi gospod dohtar! izdelajte mi do jutra ta pisma, ker jih silno potrebujem.
Ba zdaj sem bil pri njegovem Velianstvu, a imel sem hudo uro, ker je jako
slabe volje. Najraji bi vloil pronjo o odpustu, da bi potem bil svoj gospod."
Hlapec nateza uesa.
,,A to zopet ne more biti", nadaljuje minister, ker svojega gospoda ne bi rad ostavil v zadrgi."
,,Kaj se li spet snuje?'' povpraa dohtar.
,,Oh", ree minister, ,,novcev potrebujemo, in to mnogo, a blagajnice so vse prazne. Verujte nri, tako hudo se ne godi nobenemu loveku, kakor ministru." ,,A emu potrebujete novcev ? Dobivamo li mi kake doklade?" ,,Doklade? e odipniti nekaterim nekoliko treba, kajti boj se blia ia vojsko je oboroiti. Njegovo Velianstvo ue nijma ni ene mime ure. Posvetovanje za posvetovanjem, a njegovo Velianstvo hoe povsod v prio biti. Zdaj so budi asi!" Minister vzdihuje in dohtar vzdibuje, a leseni hlapec v kotu ue dalje ne vzdihne. Vse je slial in si je mislil: ,,Sami aezadovoljni hlapci, niti presvitli cesar nij sam svoj gospod!"
Od tistega dne je bil lesni hlapec svoje osode zadovoljen, zvesto je delal opravila ter nij mermral. Ali so tudi drugi nezadovoljnei njim vred potem bili zadovoljni? Bog vL! I. sa.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si