ILUSTRIRANI letna naročnina ilustr. glasnika kron 8--, za dijake kron 6--j posamezne Številke 20 vinarjev :: letna naročnina za nemčijo kron 10--, za druge države in ameriko kron 13'- LETNIK 2. * 17. AVGUSTA 1916 LASNIK slike in dopisi se pošiljajo na uredništvo ilustriranega glasnika, katoliška tiskarna. :::: naročnina, reklamacije in inserati na upravništvo lista, katoliška tiskarna v ljubljani IZHAJA VSAK ČETRTEK * ŠTEV. 51 aiiiaHMBB «HMRM«I Uospod major se uči streljanja s strojno puško. * i' i * >, " i™>i 'i ' i * ii""n ^ i'ii»* 1 i<**» —* v * ' i * r. "* 'm ' *ii n**r—' g—■ — m*- mimr rv>« >* wy *«<* ne '' u1r>_< n_.r »ji -i . -y«_ iji "i Port-Said. Pribori /j Komna. Življenje $a fronto. Pribori ft Karpatov. Soška pokrajina. f 111MMIIMMIMMIMMI STRAN 504. ILUSTRIRANI GLASNIK llllllllliaiMMMMI>»lMl»lllllllllll>llllll»IIIIIIHIIHHmiHII1TT-firrifrT'TT|-lT-'T----T......................................■■»■"»■»■■»"■»mmuMmmmMillIHUMtMUMlilMMMIMMIlIHtMmilllMI Gubbijski volk. (Konec.) Zgodaj sta se podala na pot drugo jutro. »Že davno niso ptiči tako lepo prepevali kakor danes,« je dejal ropar. Frančišek se je prijazno smehljal. Solnce je vzhajalo izza gora in rdečilo vrhove, spodaj v dolini pa se je razprostiralo megleno morje. Cvetke so se iskrile v rosi in dvigale svoje glavice. Lepa je bila narava in, kakor prvi dan, brez krivde. Zašla ovčica je priletela prestrašena čez pot. Roparju je vztrepetala roka, toda pustil je živalico v miru. »Čudno,« je vzkliknil, ko • je opazil ovčico kakor domačo ob Frančišku, ki je božal belo živalico, ko se je skrivala v njegovo haljo. — Kmalu za njo je pritekel ovčarski pes, da jo požene k čedi nazaj, a ko pes zapazi orjaškega divjaka, stisne rep, zacvili in odbeži. »Koga vodiš v mesto, Frančišek?« zakliče čuvaj s stolpa. »Mir!« »Kako govoriš o miru in vodiš seboj volka?« »Odpri nama vrata! Za mir sem jaz porok.« Počasi se odpro velika vrata, škripajoča v tečajih, menih in ropar sta vstopila v mesto. Na cesti blizu vrat se je že nabralo vse polno ljudi, ker so jih na nevarnost opozorili rogovi čuvajev. »Volk je tu, gubbijski volk! Glej, ali ga vidiš? Naš svetnik ga je premagal in ga nam privedel ujetega. Slava Frančišku svetniku!« Obrazi so se ljudem smejali od veselja, drugim so se gubančili od jeze in maščevalnosti. Kakor očiten grešnik je stopal ropar s sklonjeno glavo za menihom. Čutil je, kako valove proti njemu valovi srda, toda tesno ob njem stopa menih držeč ga za roko. 51. ŠTEVILKA se kesa svojih grehov in Bog mu je odpustil,« Glasno mrmranje prekine govornika. »Na kol ga nataknite!« zavpije Bom-bardone in zavihti po zraku svoj mesarski nož. Mračno pogleda Giovanni mesarja, ki se kakor od puščice zadet hitro umakne med množico. »Molči, Bombardone, svetnik naj govori, saj nisi ti ujel roparja.« »Tudi jaz ga nisem ujel,« nadaljuje Frančišek, »sam iz proste volje je šel z menoj, ker noče več biti ropar.« Ljudje pa ne morejo umeti, pogledujejo se in molče, »Prosim vas, bratje, pristopite sem in dajte roko Giovanniju v znamenje miru.« Nikdo se ne gane. Ropar še vedno zre na kamenite stopnjice ob vodnjaku, kjer so ležali ostanki sočivja in citron. Svetnik pa se ozira po ljudeh, v posameznike upira svoje oči, kakor bi z njimi hotel prodreti v njih srca. Port-Said ob sueškem prekopu, kjer se bijejo boji za obvlado alriško-azijskih vrat. »Ali si ga videl ?« reče Giovanni pikro. »Kaj bodo šele ljudje naredili z menoj ?« »Pojdiva!« odgovori menih, nobene druge besede in ropar gre za njim. Ob vratih mesta Gubbio obstaneta; začuje se namreč trobljenje z rogmi in potnika se prestrašita. Čuvaji so namreč s stolpa opazili potnika in med njima spoznali volka in niso hoteli odpreti velikih vrat. Frančišek je tolkel z železnim obročem, pritrjenim na hrastova vrata; ropar je kakor otrok prijel meniha za roko in se ga je držal. Na trgu se je nabralo vse črno ljudi. Vsevprek je kričalo: »Volka je ujel! Vendar enkrat je v naših rokah! Ubijte ga! Ne! Na tezavnico morilca! V ječo ga vrzite! Na vislice! Deček s ceste pobere kamen, da bi ga vrgel na hudodelca, pa neka ženska ga udari po roki in mu izbije kamen. »Nikar, boš svetnika zadel!« Ob vodnjaku obstaneta potnika. Frančišek zamahne z roko in kmalu se poleže šum med ljudmi. »Bratje moji, tukaj pred vami je pastir Giovanni, ki mu vi pravite volk. On »Nikdar ne dam roke morilcu svojega sina,« se oglasi neka žena iz množice, »dajte mi prostora, da mu pljunem v obraz, morilcu, roparju.« In rinila se je ženska skozi množico, bleda od srda in sovraštva, proti roparju, ki je še neprestano gledal v tla. »Ti, ti, izvržek pekla!« je kričala pred njim in dvignila svojo grozečo roko; menih pa stopi vmes in udarec namenjen volku, zadene njega v obraz. Prestrašeni ženski omahne roka, ko zapazi okrvavljeno lice na svetniku. »Obljubil sem volku, da bom porok za njegovo življenje, zato moram jaz prej ILUSTRIRANI GLASNIK 505. STRAN MIIIIIMIIlItllllllHimilllllHIllllllllItllllimilllHMIlllHI ...................................... ŠTEVILKA 51. • lltlllMIllllllllItlllHlIHtIIIIMIIMtllVMMMMHtMIMIfV umreti, nego ropar,« zavpije svareč Frančišek. »Pusti me, menih,« zašepeta Giovanni Frančišku, »ni treba, da bi ti trpel za-me, dovoli jim, naj narede z menoj, kar hočejo; moje življenje je že itak mrtvo.« Razjarjenih oči se obrne Frančišek h Giovanniju in ga poljubi pred vsemi ljudmi. »Ako te vsi drugi ne marajo, te jaz vsprejmem za brata.« Lahkoživi, nestalni ljudje so kakor začarani gledali, kako je na licu krvaveč menih poljubil roparja. Nato pa so začeli zopet kričati, eni so roparja preklinjali, drugi so se z njimi prepirali, tretji so proslavljali svetnika in razburjene pomirjevali, toda nikdo se potnikoma ni hotel približati. Tedaj pa so ljudje zagledali deklico, ki je prišla iz bližnje cerkve. Takoj je opazila svetnika in roparja ob vodnjaku. Razveselilo se ji je lice, poškropila se je z blagoslovljeno vodo v kropilniku in hitela skozi množico, ki je vrvela in kričala: »Volku že ne damo roke, ni mogoče. Jutri že pozabi, kar danes v sili obljubi. Ne maramo ga v naše mesto! A glejte svetnika, kako prijazno govori z njim. — Ah kaj, on misli, da so vsi taki kakor sam. — Kaj on ve o roparjih in*morilcih!« sina. Pred morilcem je stala in se tresla kakor trepetlika. Giovanni se umakne in se pritisne na rob vodnjaka, zdelo se je, da se mora zgruditi. Žena je poskušala, da bi kaj rekla, a beseda ji ni mogla iz ust. »Brat Frančišek, odpusti, ker sem te udarila,« spregovori končno proseče. »Odpusti, in tebi bo odpuščeno!« ji odgovori menih krotak kakor jagnje. Omahovala je; globoko vzdihnila; »Brat Frančišek , veliko zahtevaš, skoro nemogoče zahtevaš.« »Jaz ne,« reče menih in pri tem potegne iz halje lesen križec in ga ji poda v poljub. Žena poljubi križ, solze se ji vdero čez lice, hitro, kakor da je storila velikodušen sklep, se obrne k roparju in mu poda roko. Toda prehudo je bilo to za njeno naravo, hitro si zagrne glavo z ruto in glasno ihteč pobegne v cerkev. Zamišljen gleda ropar za njo: temna rdečica zaplove po njegovem ogorelem obrazu in potne srage so se zabliščale na njegovem nagubanem čelu. »Svetnik se igra s človeškimi srci, kakor igralec s svojimi strunami,« je dejal odličen meščan in se zamišljen napotil domov. Polagoma so se ljudje razšli. »Tudi nama treba, da odideva,« reče 1 ■ a v« a Cevlficki. Spisal Viktor Gomulicki. Jz poljščine preložil Al. B. anes je nastal v življenju Marinkinem odločilen preobrat. Obuli so ji prvikrat čevljičke. Pred naskokom na prirojeno svobodo deteta so se vršila dolga prerekanja in dolgi boji. Ma-rinkin oče je bil proti čevljičkom, mati in njene prijateljice pa so bile za nje. Tašča, videč deklico z bosimi nogami stopajočo po tleh, je sklenila tolste roke in vzkliknila: »Za božjo voljo! Vaše dete je tako kot kmetsko dete!« Mati ni nič odgovorila, očitajoče je pogledala očeta in robec pritisnila na oči. Toda oče, ki je naprednjak in demokrat, ni odnehal. »Kaj za to!« je rekel odločno (s taščo se ni šaliti), »naj bo moje dete tako ali tako, samo da bo zdravo in trdno.« »Sicer pa,« je pristavil z nekoliko ostrejšim glasom, »ali je kmetsko dete boljše od gosposkega ?« Iz Komna: Prihod ranjencev. Iz Komna: Bolnica v Komnu. Deklica pa — bila nam je znana Leontina — se je pregnetla skozi množico in stala pred vodnjakom. »Brat Frančišek,« reče vesela »Bog je vendar-le uslišal mojo molitev, da si prišel še živ nazaj v mesto.« »Da, Leontina,« reče menih in pokaže na tovariša, »mi obhajamo mir«. V strahu pogleda dekle na divjaka, ki jo je drzno-otožno pogledal v obraz. »Dobrodošel v našem mestu!« je dejala s tresočim glasom in mu podala svojo drobno, belo desnico, »hvala ti, da si zanesel življenju našega brata Frančiška.« Nestrpno je ropar prijel za nežno roko in zajecljal nekaj besedi v zahvalo. Čez obraz svetnikov pa so se porosile svetle, solze. Blagor miroljubnim! Ljudje so se drenjali vedno bliže. »Leontina! Kaj je rekel svetnik? Blagor miroljubnim!« Tedaj stopi stara ženica h Giovanniju in mu poda svojo suho tresočo se roko. In kakor bi se bili ljudje vzbudili iz začaranja, so hiteli skupaj in podajali volku roke v znamenje sprave. Med drugimi je pristopila tudi mati umorjenega Frančišek Giovanniju; »ako ostaneš tukaj v mestu, poiščem ti hišo, kjer te bodo vsprejeli, da si pošteno služiš svoj vsakdanji kruh.« »Ne, ne,« odvrne Giovanni, »ljudje mi morejo odpustiti vsled moči, ki jo imaš ti nad njimi, toda pozabiti ne morejo. Zato bi bil jaz rad s teboj eden tvojih.« In prijel je meniha za roke. »Ali si morda preveč upam, kajne da?« Frančišek ga pogleda in reče: »Pripravljen si torej, da svobodo zamenjaš s pokorščino in razbrzdanost s postom in pokoro. Uboštvo in pomanjkanje ti ostaneta zvesta kakor dosedaj. Ali to ne bo prehudo za-te?« »Nič ni za-me prehudo, ako si ti z menoj,« vzklikne strastno Giovanni. »Torej prav — reče Frančišek — vsprejmem te v družbo spokornih bratov. Pojdi z menoj v Asizi!« »Torej je vendarle brat Frančišek umoril volka,« vzklikne Leontina, ki je še zadnja med njima ostala. In roko v roki sta Frančišek in Giovanni zapustila mesto Gubbio. Tašča ga ni niti pogledala. Pomek-nila je naslonjač k hčerinemu stolu, jo objela krog vratu (pri čemer je njena svilnata mantila zašumela kakor meč skozi zrak) ter pritisnivši obraz in vela usta k njenemu čelu, jo z vzdihom neko-likokrat poljubila. V tem vzdihu je bilo izrečeno vse. Po odhodu svilnate mantile je oče pretrgal premirje, a topot že z manjšim upom v zmago. Nasprotna stranka se je bila odločila ali zmagati, ali pa zahtevati razporoko. Okrepila je vero v svojo idejo, in taka vera daje nezlomljivo silo. Oče je že mislil, da bo vsakčas premagan ter se je kot zadnjega rešilnega sredstva oprijel higijene. »Ako ti je mari detetovo zdravje,« je zaklinjal nasprotnika, »ako si želiš, da bi bila naša Marinka brez katara, kašlja, vratne bolezni, prehlajenja itd . . .« Zdaj pa je nastalo nekaj nepričakovanega. Nasprotnik, namesto da bi se branil s prošnjami, jokom, jezo, je dvoumno umolknil in izvedel zvijačen obrat; naglo se je pojavil, ko je bil najmanj pričakovan, ter zadal smrtni udarec. STRAN 506".................................................................................................ILUSTRIRANI GLASNIK 51. ŠTEVILKA Ta udarec je bila njegova lastna knjižica, katero je žena vzela iz omare, jo odprla in pokazala na tole mesto: »Nekateri si prizadevajo, da bi otroke navadili hoditi bose; taki otroci trpe za neprestanimi katari.« Oh, česa ne najde srce matere, ki hoče nališpati svoje dete? Oče se je pomel"[oči, sam sebi ne verujoč — a te besede so bile res tiskane črne na belem v jako važnem delu pol-tretji palec debelem, polšesti palec širokem in poldeseti palec dolgem, imajočem napis: »Javna in zasebna higijena.« Ni preostajalo drugega, nego vdati se. »Ah, —« je rekel čez nekaj časa premagan, s sramežljivo vdanostjo: »Ako že mora biti tako, ženka moja, pa pojdeš te dni v mesto in kupiš tiste nesrečne ...« »Ni treba!« ga je prekinila žena, »so že tu!« In zasukala mu je pred očmi s parom novih majčkenih čevljičkov. Na ta način je gizdavost dobila premoč nad priprostostjo navad, civilizacija nad prirodo, navada nad resnico, Eva nad Adamom. Na ta način je bila Marinka prvikrat obuta. Ko je bil že oče podpisal sramotni mirovni traktat, izkušalo se je braniti še dete. Odkimavalo je z glavico, cepetalo z nožicami, protestiralo z jokom, prehaja-jočim crescendo od cvilenja do vriskanja — a nič ni pomagalo. Mati je s pomočjo pestunje prijela branečo se Marinko za okroglo rožno-bojno nogico, potegnila nanjo nogavico, ponovila isto na drugi nogici, in v kratkem sta bila obuta oba čevljička. Nogavice so bile rdeče (otroci imajo radi rdečo barvo) in čevljički so bili iz rumene telečje kože s prekrasnimi ko-kardami. Ko so bili Marinko obuli, so jo po-vedli na sredo sobe, pomirivši njen jok s piškoti, a deklica je bila slabovoljna, preplašena in osramočena. Oči ji niso igrale veselo kot sicer, temveč so bile uprte v tla polne nemira. Držeč se materine roke je pokladala no-žice z velikim strahom v nesigurnem koraku, kakor bi hodila po steklu ali ledu. Rokici je držala, kakor nese ptiček krila, kadar se pripravlja k spanju, in skrivljena usteca so pričala, da se vnovič spusti v jok. Skratka, zala, živa, prožna Marinka je bila naenkrat odurna, okorna in slabovoljna. L _ Oblecite najlepšega amorčka ali ke- rubina v frak ali v krilo z vlečko, takoj napravite iz njih karikaturi. Ko so jo hoteli prisiliti, da bi hodila sama, je padla po tleh, se udarila na glavico in brcala z nogicami, ležeč na hrbtu. Da bi jo pomirili, so prinesli cel zavitek piškotov, dali so ji trgati nov, krasen album, obkladali jo z najsrčnejšimi poljubki, a čevljičkov ji niso slekli. In ko jeTprišlo do nove izkušnje, se Marinka ni hotela podati v novo nevarnost. Filozofski je sedla na tla, podvila eno nožico ter se pričela mirno plaziti po tleh ravno tako, kakor je delala v desetem mesecu svojega življenja — pred pol leta. Civilizacija je torej za celih šest mesecev ustavila prirojeni razvoj deteta. Ne plakaj, Marinka, in sprijazni se s potrebo! To je samo začetek trdovratnega boja, ki ga bosta bili zate dve nasprotni sili. Preden se tvoje nožice navadijo okov, dobiš Jokove tudi na roke. Ti, Marinka, nisi kmetski otrok, zato boš morala hoditi na izprehod, natikati si na prstke usnjeno ali svileno prevleko. Ta prevleka ti stisne prstke, da niti piškota ne boš mogla držati z njimi, niti popraskati se po nosku. Njenega namena ne uganeš niti zdaj, niti pozneje. Malo pozneje ti oči zastro s prozorno cunjico, da bi te čuvali pred solncem, po katerem milo hrepeni vse tvoje bitje, kakor v kletko zaprta ptica po prostosti. Solnce bodo skrivali pred tabo soln-čniki, da se počasi odvadiš jasne, prijetne svetlobe in se ti priljubi bivanje v nezdravem polmraku z zastori zagrnjenih sob, kjer ima vsaka barva napačen ton in vsak obraz moti z napačnim izrazom. Celo lasem ne bodo pustili rasti svo- bodno, da bi ti padali na rame in te delali podobno pramateri Evi. Na enem mestu ti lase pristrižejo s škarjami, na drugem pa ti pritrdijo tujo kito ter popolnoma izpremene prirojeno obliko glave. Pozneje pride na vrsto modrec. In to romanje, pri nogah začeto in do glave segajoče, pojde potem globoko v duha in v srce. Misliš-li, deklica, da se bodeš smela smejati, kadar ti bode na smeh ? Nikakor ne. Prigodi se na primer, da prideš v salcn ter naletiš tam na postavo, smeš-nejšo od vseh pajacev, s katerim se zdaj igraš. Bo pa to bodisi tolsta gospa, po-rdečena in počrnjena, v čepici s poma-rančastimi pentljami, bodisi plešast gospod z rdečim nosom in kozjo brado, ki se smešno trese pri vsakem koraku. Uvrši te postave, se boš silno zabavala ter se spustiš v glasen, vesel smeh. A zdajci te mati z mirnim obrazom popelje iz sobe, in ko bosta sami, te udari po rokah, ali pa ti navije ušesa. Pri tem boš slišala pouk, da se plešastemu gospodu in debeli gospe ne smeš smejati, ker je on bogat stric in ona bogata teta in da bo za obema mamica podedovala. Drugikrat se prepričaš, da se tudi žalost ne sme vsakokrat pokazati s solzami. Imela boš na primer pestunjo, na katero boš navezana kot na prijateljico. Srce ti razveseljuje s povedkami in pesmimi, zvesto in požrtvovalno ti streže v bolezni. To pestunjo ti mamica spodi zato, ker ni pazila na njeno toaleto, ker je prišla šele na drugo zvonjenje, ali zaradi česa podobnega. Ko to zveš, se prisrčno razjokaš, a boš pošteno ozmerjana, da boš pomnila, da je dovoljeno plakati samo ob izgubi sebi enakih. Ko nekoliko zrasteš, stopi na prizorišče nov sovražnik tvoje svobode v podobi krasotne knjige s slikami. To knjižico sprejmeš z velikim veseljem, a potem jo boš črtila iz vsega srca, ker je to abecednik, nad katerim moraš sedeti po cele ure, dočim bodo »kmetski otroci« z veselim krikom letali po travniku, loveč Zabava v vojaški kuhinji na laški fronti. MmttllMMtVIHItffIIIIIHMHMHIIVMfIMtlllt IIUIMti»tM«milll»IIIIIMIIIIIIIlllllllU»IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMHIHIIim ŠTEVILKA 51. ILUSTRIRANI GLASNIK • IMIHIIMIMMMIHIHIMIIIIHIIMIIIIIIIIIHtMIMMUlIlUlUimiUllllllllllllim^ IIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilllttlMmtHIIIIMIIH IIIIIHMIllllllll 507. STRAN metulje, trgajoč cvetke in igrajoč slepo miš. Za to knjižico pridejo druge, stokrat dolgočasnejše, s sešitki, peresi, svinčniki, zoprno črna tinta in ostre igle. Vse to bo nepremostljiva pregrada med teboj in prirodo, katero odtod vidiš samo skozi okno, a še to samo z dovoljenjem vzgojiteljice. Kmalu nato pride mučenje prstov na*; klavirju, mučenje nog pri plesnem učitelju. Polagoma se moraš navaditi predpisanim pozicijam, nad katerimi bosta skrbno bdeli mati in učiteljica. Kajti podobna bi bila »kmetskemu dekletu«, Sicer pa te bliskavice, o katerih sem ti govoril, ne bodo vznemirjale predolgo. Odkraja bodo najhujše, potem se bodo javljale čedalje slabeje, dokler nazadnje ne ugasnejo popolnoma. In ostane ti po njih samo nekaka tesnoba, katere si ne bodeš znala razjasniti. Plakala boš, borila se s krči, kruto se borila z bližnjiki. A tudi to preide sčasoma. In nazadnje pride čas, ko dorasteš iz male Marinke v veliko gospo Marijo in bodeš v oblasti druge Marinke, in to Marinko pričneš izobraževati "po svojem obrazu in podobi, ravno na ta način, ka- Skrb za zdravje v vojni. Bojna polja, na katerih se razkraja na tisoče trupel, so velika nevarnost za zdravje. Taki kraji prestanejo biti nevarni za zdravje, kadar so se razkrojila trupla in se je povrnil prah v prah. Zato se širi mnenje, da je vsako zadrževanje razpadanja mrtvih teles naravnost nespametno, kajti dokler se vrši proces gnitja, toliko časa prihaja jahko iz slabo pokopanega telesa smrad in ž njim bolezen. Pariški profesor Bordas][širi misel, da je nepo- Jožef Žmitek iz Češnjice v Bohinju, padel v Galiciji jeseni leta 1915. Na svidenje nad zvezdami I Tone Lesnik od Železne Kaplje, padel 24. avgusta 1914. Pred nami ti, za tabo mi! T. Lesnik od Železne Kaplje, padel 26. februarja 1915. V miru z Bogom!, Vid Centa' iz Želimelj, padel dne 19. aprila 1916 na Frei-koflu na laškem bojišču. Svetila mu večna"]luč! Franc" Vedenik iz Št. Pavla pri Preboldu, ranjen pri Gro-deku, umrl doma 17. julija 1916. Počivaj v miru! Josip Rojnik iz Braslovč, b>vši orga-nist v Škof ji Loki, padel 17, junija 1916 na laškem bojišču. Spavaj mirno v Gospodu ! ako bi pokladala roke in noge drugače, nego je predpisano. Ko dorasteš in bodo vse tvoje smisli dovolj civilizirane, prične svet izob-razovati tvoje srce. To bo najdaljše in najbolestnejše mučenje. Včasih se bode v tebi skriti človek strahoma uprl, a upor bo grozil porušiti celo zgradbo. Zdajci bodo kratki bliski pričeli pred tabo razsvetljevati propast življenja, kazoč ti pot k resnici in sreče. Čutila boš tajno ganotje čuvstev, izhajajoče iz najbolj skritih globin tvojega bitja, ganotja tako iskrena in čista, kakor je trepetanje rože, kadar razvija svoje liste proti solncu. In zdaj ti bodo na zgledih razkazovali, kake strašne posledice . ima poslušanje takih ganotij. Pokažejo ti kazni in muke, pripravljene za lahkomiselne ljudi, ki bi sledili tem pla-menčkom. Končno grožnje in strah zapro tvoje srce, bojazljivo se stisne v prsih, prizadevajoč si, da bi zavzemalo kolikor mogoče malo prostora, da bi se skrilo in ne kazalo svoje prisotnosti. In vse to, Marinka, se bo godilo samo — tebi v prid, V svetu rednih ljudi — in v drug svet vendar nočeš spadati — bi se tisti, ki bi se drznil slušati glas svojega srca, izročil velikemu nasprotstvu. Gotovo bi nikjer ne imel lepega stanovanja, niti številnega služabništva, niti časti sebi enakih in nazadnje niti lastne lože v gledališču, niti obleke po sezoni. Izhajati brez srca, tega se je navadilo že mnogo ljudi pred teboj in navadiš se tudi ti, drago dete moje . , . Janez Perpar iz Vel. Lipovca pri Žužemberku, je padel dne 11. aprila 1916 na Tirolskem. Na svidenje pri Bogu Ignacij Svetlin, član viškega Orla, padel 3. julija 1916 na gališkem bojišču. Počivaj v miru! Maks Cilenšek iz Braslovč, član bralnega društva, umrl v bolnici na Dunaju. Bog s Teboj! kor te danes izobrazuje tvoja mamica. Ne prizaneseš ji niti z enim samim zaporom, eno samo muko. Začne se zopet vse tako kakor! pri tebi — začenši "pri čevljičkih. Iz Komna: Vikar Karol Čigon iz Vojščice si zdravi ob-streljeno nogo s solnčno kopeljo; ob njem sta dr. Mlčoh in kurat Vlakančič. trebno razkuževanje vojakov, ki so umrli vsled rane ali navadne bolezni, prvič ker zadržuje razkuževanje organično razkrajanje, in drugič ker se zadržuje s tem črvad, da ne sodeluje pri delu. Na ugovore, da je nerazkuženo truplo stalna nevarnost, saj se zgodi tolikokrat, da ga izkoplje granata, odgovarja Borgas, da je bolje pospeševati razkrojitev nego za-vleči jo z razkuževanjem. Takim potom bi se odstranila čim prej nevarnost za zdravje. Bordas in Bruere razlagata svoio misel, svoje poizkuse v »Academie des Sciences«. Za polivanje trupel naj bi porablje-vali tekočino, ki se nareja, kadar gnije celuloza. Pri vsakem truplu, naj bo že pokopano ali ne, se začne razkrajanje od znotraj, od mikrob, ki žive v črevesu. Pri poizkusih, ki sta jih izvršila profesorja, sta hotela izločiti notranji vzrok gnilobe, zato sta se posiužila prešičjih zametkov, ki so bili ravno vzeti iz svojega ovoja in so tehtali 300 do 350 gramov. Prvi zametek je stal v pokriti posodi v čisti vodi, drugega sta dela v gnilobno tekočino, ki je bila razredčana z vodo, tretjega v nerazredčeno tekočino, četrta je dobila dvakrat vbrizg tekočine. Prvi zametek v čisti vodi je ostal 66 dni nepokvarjen, oni v nerazredčeni gnilobni tekočini je razpadel v dveh dneh popolnoma, koščice so ležale na dnu v rdečkasti moči. Tretji in četrti zametek sta razpadla v sedmih dneh. Torej naj bi bilo dognano, da pospeši celuloza razkrojitev trupel. Toplota pospeši to delo, pri toploti, ki vlada v vročih mesecih v severnem^delu francoske, sta'„zračunala, da bi se tltMIIMIIIIHtllKIMII ■ IIIIII Illll MIH BITt Illll II MIH II STRAN 508. ILUSTRIRANI GLASNIK 51. ŠTEVILKA . ..................................................................................................................................................................................................... začela razkrajati s celulozo polita trupla v petnajstih dneh. Izračunala sta to, pri-merjaje, kako hitro se razkroje trupla majhnih živalic, ki so zakopana v gor-kem gnoju. Zakopala sta pasje, 60 kg tehtajoče truplo v gnoj. Po preteku osmih dni je ostalo samo še ogrodje psa v gnoju. Ta poizkus sta dopolnila z drugimi v svoji kemični delavnici, kjer sta dognala natančno čas razkrojitve, potrebno toploto in vlago. Najbrž bi bilo to polivanje samo za poletje. Ali je kaj na tem ali ne, bodo že presodili zdravniki. Gotovo je to, da je mrtev človek sovražnik j živega, da prihaja"iz pokopališč _ ob mokrem vremenu in pekočem solncu duh gnijočih trupel in da se dobi od tega duha ali smradu bolezen, saj sestoji vsak duh, bodisi vonljiv ali smrdljiv, iz predrob-nih telesc stvari, ki razširja duh. Torej je smrad velik nositelj bolezni. To so tudi poznali in verovali vse čase, zato so skušali o časih kuge pregnati bolezen s kajenjem in kropljenjem. Ko je bila leta 1854. kolera na Kranjskem, so pripovedovali ljudje, da je prišel z vetrom čuden smrad in ljudje, ki so ga vdihali, so oboleli. Kolera se je širila ravno vsled bolezenskih odpadkov, posebno ker niso imeli takrat še stranišč na izpero. Ravno vsled smradu, ki prihaja od odpadkov, dobi tako lahko legar, kdor je v bližini bolnika, posebno če ne odpira prav pridno okna noč in dan in ne poliva stranišča in posode z razkuži-lom. Zelo nevarne so pri tem greznice, ako so prepolne in ako udarja duh blata nazaj. V taki hiši bo prineslo prvo obolenje na griži, koleri, legarju, obolenje vseh prebivalcev. Morda prenaša voda ravno vsled tega tako rada bolezen, ker vleče smrad nase. Tako tudi mleko. Bolezen se prime včasih kake hiše, in kdor pride v njo, jo dobi. Mogoče , da se napije zid strupene moče greznične in smradu. Znano je dosti slučajev, da se je držal legar trdovratno ene in iste hiše. To pojenjuje, odkar so stranišča na izpero in ker zahteva zdravstvena postava strogo, da se izpraznujejo točno jame greznice. Znane prenašalke bolezni so tudi muhe, ki se naberejo posebno rade ob gnojnicah, greznicah, na vsaki nesnagi in obletajo bolnega in zdravega, jed in pijačo. Da se ne kotijo muhe, je najboljše snaga po dvoriščih, čiste jame, izpraznjene in izprane posode za smeti, odstra-njenje odpadkov jedi in umazanih posod. Zaboje za smeti polij večkrat s ter-pentinom, še bolje pa je s kropom. Vsak kos posode od jedi polij takoj po uporabi z vodo. Okna in tla umivaj s peli-novo razkuho in nameči pelina pod postelje in v kote, na okna. Pelin odganja tudi stenice in bolhe, ki prenašajo tudi bolezni. Kdor ima v kleti in na dvorišču podgane, jim mora napovedati boj in oprati vse, kar prinese jedilnega iz kleti, umivati si roke tudi od drv in premoga. Sploh Klavna živina za fronto. pa ni devati, kar je za jed, v kleti, koder so podgane, preden niso podgane odpravljene. Najboljša pomoč je dobra past. Pelin, smola, pasji jezik, kafra, smrde podganam. Ako potrosiš krompir jeseni s pepelom ali s premogovim prahom, ne gredo Oddelek smukačev v Karpatih. podgane rade gori. Za muhe so najbolje palice lovilke namazane z lepom, trovanje muh ni ne lepo ne varno, muha pade lahko v jed ali pride kuri v kljun. Straniščna luknja mora biti večkrat polita z vrelim lugom. Bolezni se širijo lahko tudi potom knjig, časopisov, pisem in vode. Pomanjkanje vode je vojski bolj pogubno kakor sovražnik, uživanje onesnažene in okužene vode porodi mrzlice, griže in druge nalezljive bolezni. Zato je preskrba zdrave pitne vode bila vse čase pereče vprašanje vsake vojske, v sedanji dolgotrajni vojski jarkov in zakopov je postala tudi voda za kopanje krvava potreba. Zato so se osnovali kopalni vlaki, v katerih se raz-kužuje tudi perilo. Pitna voda se razku-žuje s kuhanjem ali s precejanjem. Pitna voda je najbolj pripravna, da prenaša bakterije, zgodovina vseh vojska kaže na strašne bolezni, ki so se razširjale po vodi v taborih, posebno kolera, trebušni legar in griža. Vojaška uprava skrbi neprestano za to, da je vojska preskrbljena z vsemi modernimi napravami za čiščenje vode in ima celo vrsto predpisov in navodil za spoznanje, če je voda zdrava ali ne, skrbi za urejeno privažanje vode in za dopoši-jatev potrebnih posod in tvarin, za vpe-'javo izkušenih novosti na tem polju in za izobrazbo ljudi v tem važnem delu. Žal, da niso težave pri razkuževanju vode še do danes popolnoma premagane, razen prekuhovanja, ki pa zahteva časa, prostora in dela in ni vedno izpeljivo. Kemično bistrenje vode po precejanju, ki se uporablja, kjer ni voda sama na sebi zdravju nevarna in je samo onesnažena z ilovico ali rastlinstvom, kadar pa grozi okuženje, pride v poštev kemično razkuženje vode. Za navadno čiščenje po precejanju ima armada velike precejalce, ki očistijo v eni uri do 2000 litrov vode, ki ni bila ravno preveč onesnažena. Kemično razkuževanje vode pa mora biti znano vsakemu posameznemu vojaku, da si pomaga v sovražni deželi. Razkužuje se voda z bromkalijem, klorkalijem, solno kislino, superoksidom in lesnim ogljem. Francozi jo razkužujejo z ultra-višnjevimi žarki. Razkužujejo se tudi pisma. Ravno pismo je zmožno, da prinese bolezen iz daljnega kraja. Zgled je robadja epidemija na Faroernskih otokih, ki ni mogla priti drugače tja, kakor po pismu iz krajev, kjer je vladala tedaj ista bolezen. Abraham a Santa Clara pripoveduje v svojem opisu kuge na Dunaju, kako je dobil gospod na izprehodu pismo in je prebledel, ko ga je odprl, ker je dobil s pismom vred kugo, in pri nas se je zgodilo pred kratkim, da je obolela ugledna gospa na kozah, ki jih je mogla dobiti samo po pismu, ki je prišlo iz okuženega kraja. Na pismo se prinese slina pri za-lepljenju in pri obračanju strani, ker nima vsakdo vselej pri rokah in je tudi še premalo v navadi posodica z mokro gobo. Bakterije na pismu se prisuše in ostanejo delj časa kaljive, tudi je nevarnost oku-ženja po pismih bolj huda kakor pri knjigah, ker pridejo pisma hitreje v roke. In časopisi! Iz kavarn pridejo zopet iz sto rok v sto rok. Naposled v prodajalno in pekarne, mesnice, kjer zavijejo v potiskan in zamazan papir vkljub vsem prepovedim kvas, kruh, meso in druge jestvine. Prodajalne pokupijo časopise in knjige, ki leže po cela leta v prahu. Posebno časopisi, ki prihajajo prebrani iz bolnic, so nevarnost za zdravje. Saj ni treba, da bi bila bolezen ravno strupena, pot sam na sebi, že od zdravega človeka, je strupen, kaj šele od bolnega! Knjige prehajajo iz rok v roko, posebno one iz knjižnic. Skoraj vsak ima slabo navado, da oslini prst, ko obrne list. To se pozna na knjigah, ki se bero rade, ki imajo kar rjave vogle. Prepreči se to lahko s tem, da se prime list s suho roko ob gorenjem oglu, tako ostane knjiga čista in zdrava. Treba bi bilo torej razkuževati pisma, knjige in časopise. Sam si naredi to lahko vsak na najbolj priprost način, če dene Miimiiiiiiimiiiiiiiiit,iitm«iHMMiiiwMiitmnmiHMuii..............hiiiiii......i............•■■•■•...............................i,.................iiiiiihmuimiinmiihthinommniuimiiiniimaiiiiiiiiiiniiii.....................................umni......imti.iimmuiiiii ŠTEVILKA 51. ILUSTRIRANI GLASNIK • >ll>l>ltllltlll>l>|II|||ttlllMtMll>lil>>lll>ttllllll>il l ii i iiilltitiiiiiit i ii iiii .................t.............HMIItinilf»mMlllTttflTII1IIIIIMIIIIIII|iMl.rMUiii|||tiHIIIMMIIIIUIIIMIIWMMMIIIIMIIIHIIIIIIIIMW 509. STRAN sumljivo stvar vsaj za nekaj minut*v"to-plo pečico, seveda ni treba, da se sežge. Dr. Knav pravi, da je potreba, da se raz-kužujejo vsa pisma, ki prihajajo iz krajev ali bolnic s prenosljivimi bolezni. Pisma se razkužujejo najbolje v razgretem so-paru. Zavijejo se v debelo sukno in parijo pol ure v velikem stroju za razkuženje pri toploti 108—110 stopinj C, in se po-suše v vročem zraku. Pri tem se ne pokvari pisava in ne omeči zalep, znamke se ne odločijo, samo razglednice izgube nekoliko svoje lepote. V nekaterih bolnicah razkužujejo pisma dvakrat na dan. Še nekaj je, na kar so gledali v času hude kuge. Novci (Mengon). Stavili so jih v jesih, niso jih jemali iz roke v roko. Gotovo so novci nevarni za prenos bolezni, poleg tega so pa še nevarni za zastrupljenje krvi, če pridejo v dotiko z rano in so umazani, tudi ima dosti otrok navado, da grizejo novce. Nevaren je pa zdaj tudi bankovec. K sreči se dvekron-ski hitro zmane in raztrže in ravno dve-kronski gre skozi dosti potnih rok. Novci se pač lahko operejo, s tankimi bankovci je pa stvar sitna, da bi jih ljudje vsaj ne slinili pri prijemanju, kakor je stara in grda navada. Gi 9o svetu. c* a Rusko bojišče. Naval ruskih čet po gališki in buko-vinski zemlji se je ustavil, deloma ker so Rusi prisiljeni vsled groznih izgub svoje čete z novimi nadomestiti, zlasti pa zato, ker so Avstrijci in Nemci spravili ogromno vojaštva na rusko bojišče. Ob Seretu so se Rusi pod vodstvom generala Saha-rova trudili zadnje dni, da bi prišli do železnice, ki vodi iz Lvova v Tarnopol ter si priborili pot do Lvova. V hudih bojih pa Rusi niso mogli naprej, ker so jih naše čete povsod s protinapadi odbijale. — Ob Dnjestru je armada generala Koves odbila več močnih napadov; vroči boji so se vršili zlasti v bli-žiniDelatyna. — Južni del naše armade, ki mu nače-luje naš prestolonaslednik, je na krilih precej napredoval, središče pa je malo umaknil zaradi ugodnejše obrambe. Kjerkoli v hribovitih krajih Rusi ne morejo raz- viti svoje premoči, so vselej v enakem boju od naših tepeni. — Ruska ofenziva seveda še ni končana, vendar vse kaže, da bodo Rusi z njo v primeri s svojimi izgubami le malo pridobili. — Med ruskimi ujetniki je tudi precej Srbov, posebno topničarjev; to je dokaz, da se Srbi tudi udeležujejo vojske na Ruskem in da jih rabijo Rusi pri topništvu kot znane zanesljive artiljeriste, Avstrijsko-laško bojišče. Boji na tirolskih mejah so precej ponehali. Lah ima zelo neugoden, pogorsk teren pred seboj, zato je tu svet pripraven le za manjše krajevne boje. Sedaj je Ca-dorna skoro vse svoje razpoložljive čete zbral na goriški fronti. Z velikimi silami pritiska na koroško stran, še z večjimi pa na Doberdob in Gorico. Živahno delujejo tudi zračni letalci, ki so na Trst in na Nabrežino metali bombe. — Vse to so priprave za veliko šesto laško ofenzivo, katero je Cadorna napovedal po laškem časopisju. Moral je biti v zavesti tolike premoči na svoji strani, da je brezpogojno računal vsaj z delnimi uspehi. Pred to silo so po trdovratnih bojih naše čete umaknili pri Gorici na vzhodni breg Soče. Ob tej priliki so naši ujeli 3000 Lahov, ki so si upali predaleč naprej. — Gorica je zadnje dni neizmerno trpela. Obstreljevali so jo noč in dan, na mnogih krajih so se zanetili požari, ki jih ni bilo mogoče gasiti vsled neprestanega sipanja laških granat. Dne 8. avgusta so se posamezni oddelki laške armade pokazali v Gorici. — Boji na Doberdobu trajajo dalje in naši svoje postojanke uspešno branijo. Zadnja beseda še ni izgovorjena, vendar se moramo z občudovanjem spomniti, da so se Lahi približali Gorici šele po 15 me- secih vojske, pa bi jo bili lahko zasedli prvi dan, če bi bili znali. Francosko bojišče. Napadi združenih Angležev in Francozov se nadaljujejo, vendar je obramba Nemcev silna in vztrajna, tako da o kakem posebnem napredovanju sovražne ofenzive ne more biti nikakega govora. Zdi se, da se ob Sommi razvije tako vojskovanje kakor pred Verdunom. Približno na enem in istem mestu se pobijajo sovražniki med seboj, a nobeden ne more naprej. V teh potokih krvi pravijo, da se delajo priprave za tretjo zimsko vojsko. Ker ni odločilne zmage na nobeni strani, zato tudi ni govora o mirovnih pogojih. Rusko-turško bojišče, Turki so si na Kavkazu zopet osvojili po Rusih izpraznjeni mesti Muš in Bitlis; dve važni postojanki, ki zabranju-jeta rusko prodiranje pri Bagdadu in združenje ruskih čet z angleško armado, Rusi kopičijo svoje čete v Besarabiji, ker bi radi pridobili Rumunijo za vojsko proti nam, Rumuni so bili prve dni avgusta že na tem, da udarijo zoper nas, a so se za enkrat premislili in pravijo, da prično meseca septembra. Sedaj Rumunija res ne more dolgo čakati, tudi ona mora da pokaže svojo barvo. RAZNO Podvodni čoln. (Bogo L.) Mnogo se sliši dandanes o junaških delih podvodnih čolnov in njih voditeljev. Marsikdo se vpraša, kdo je izumil te Soča na Primorskem, MMMIllltlllllltIMIHMIHI MMMIVinMCHHIIIIHMMflllllllllllllini Illllllll I tllfllllllllllllllllllllllUlI II IIIIIHIIimilllllVVIBiMMIMi# IHIIIIIIIHIIIIIIIIlIlMIlllllllllllHIIIIIMIIIIIMIIIIIIIIIItMUtllll STRAN 510. ILUSTRIRANI GLASNIK ■UCIIAUBtMM IIIIII lllflllll UMI II llllllllllllllllllllllllllllllllllflAillllllllllllllllllllllllll IIIIIIIIIIIIIIM^IHiiHIIIIIIII •• I IIHMIMIIIIIHIII It I 11II' MlflUH I Illllllll I Illllllll čolne, ki so v primeri z velikimi bojnimi ladjami res majhni. Prvi, praktično preizkušeni čoln te vrste je sestavil slavni izumitelj parobro-da inženir Fulton, ki je bil kot sin irskega izseljenca leta 1765. v Pennsylvaniji rojen, se spočetka posvetil slikarstvu, a je pozneje začel mehaniko študirati. V Parizu je Fulton sestavil podvodni top za bombe, ki se je nahajal na manjšem čolnu. Izstrelku je dal ime »torpedo«, kar pa je pravzaprav latinsko ime ribe »Električni skal« (torpedo marmorata). Da bi uničil angleško premoč na morju, je sestavil podvodni čoln, s katerim je delal meseca maja 1. 1801 poizkuse na Seni. Z začudenjem so gledali Parižani malo, smodki podobno vodno vozilo, ki je merilo nekaj nad 7 metrov v dolgosti, kako se je v vodi premikalo, potapljalo, pa zopet prihajalo na površje. Plulo je malo vozilo poljubno proti vodi ali vzporedno s tokom. Imenovalo se je »Nau-tilus«. »Nautilus« je* bil narejen iz lesa, obit z bakrenimi pločami in okovan z železnimi obroči. Na vrhu se je nahajala mala kupola, v katero so bila vdelana mala I V okrogla okenca, ki so omogočevala voditelju razgled. Razentega je nosil čoln še mal jambor z jadrom, da je čoln na gladini prevozil večje daljave. Greben (Kiel) pa je obstajal iz težke kovinske plošče. Stroj za premikanje pa je bil kaj enostaven. Obstajal je iz kolesa s postrani postavljenimi lopaticami, torej že iz nekakega vijaka, ki se je v notranjščini s pomočjo ročice (Kurbel) vrtil. Na podoben način se je premikalo tudi krmilo, ki je bilo pritrjeno na zadnjem koncu. Spredaj je imel čoln malo sidro. Če je hotel čoln potopiti, je stlačil na zadnjem koncu čolna zrak za dihanje in abilo na narocbo Jlustr. Qlasnika S septembrom nastopi Ilustrirani Glasnik svoj tretji letnik. Z veseljem vsprejet si je Ilustr. Glasnik v teku teh dveh let pridobival vedno novih prijateljev in naročnikov, dokaz da jim donaša v besedi in sliki veliko zanimivega. Ilustr. Glasnik se trudi, da prinaša bralcem izbranega berila in mnogo slik z bojišča in domačih krajev. Znamenita je galerija slik slovenskih padlih junakov, ki se žal vedno množi. Kakor to sedaj boli in peče, vendar bomo imeli poznejša leta v teh slikah dragocen spomin slovenskih mladih junakov, ki so v tej svetovni vojski dali svoje življenje za srečnejšo bodočnost naše domovine. Tudi za tretji letnik imamo pripravljenih v zalogi raznih izvrstnih pripovednih spisov, daljših in krajših in celo zbirko krasnih slik. Z novim letnikom pričnemo z novim, daljšim romanom »Boy«, ki ga je spisal španski znameniti pisatelj Coloma, Zato pa, da moremo list vsestransko spopolnovati, prosimo p. n. naročnike, da nam ostanejo zvesti in da list razširjajo zlasti po gostilnah in kavarnah. ilustr. Glasnik je najcenejši list s slikami med Slovenci. Velja letno 8 kron. Cena — tako nizka — dokazuje, da ne iščemo nobenega dobička. Paolo Boselli, novi laški ministrski predsednik. potem spustil skoz zaklopnico vode v spodnji del ladje. Z vodo obtežena ladja se je potopila in se premikala pod vodo s pomočjo vijaka. S pomočjo zračne tla-čilke se je voda odstranila iz čolna in čoln je zopet lahko stopil na površje. Potem ko je Fulton pokazal, da je njegov čoln porabljiv — držal se je celo 5 ur pod vodo — je prišel v Brest. Poročila o čolnu so bila ugodna. In ko je še celo Fulton s pomočjo tega čolna potopil neko angleško križarico, se je videlo, da je njegov čoln poraben za vojne namene. Francoska vlada mu je dala izkaz, da je francoski častnik, da bi ne bil — slučajno ujet — enostavno obešen. Ko pa je zahteval malo vsoto 40.000 frankov za »Nautila«, je bilo to odbito in Napoleon I. ga je proglasil za pustolovca in goljufa. Leta 1815. je umrl veliki izumitelj in njegov »Nautilus« je zapadel pozabljenju. Veliko zanimanje je vzbudil 1.1885. do 1888. od švedskega inženirja Nordenfelt delan čoln. Ta je bil 38 metrov dolg in je imel podobo smodke. Vozil je lahko kot drugi»čolni vrh vode, kjer je šel 3'4 metrov globoko in vozil s hitrostjo 15 vozlov. Pri tem je molel na sprednjem koncu 50 centimetrov, na zadnjem 12 centimetrov iz vode. Če je vozil s polno hitrico, je voda pokrila skoraj popolnoma njegov trup, tako da je nudil le mal cilj sovražnim topovom. Stroji Nordenfeltovega čolna so proizvajali 1200 konjskih sil. Če je hotel Nordenfelt s svojim čolnom izginiti pod vodo, je potegnil dimnik v čoln in ga zaprl, pogasil ogenj in pomnožil težo čolna z vpuščeno vodo, da se je čoln potopil. Poprej je zvišal napetost pare v kotlu na 10 atmosfer 11 atmosfera je pritisk 1 kg na 1 cm2), s čimer je dosegel, da se je čoln pod vodo premikal še 5 ur s hitrostjo 4 vozlov. Pri tem je napajal stroj s parno napetostjo 4 atmosfer. Čoln sta potiskala dva stransko pritrjena vijaka, ki sta istočasno regulirala globočino. Razen vijakov sta se nahajala na zadnjem koncu tudi navpično in vodoravno krmilo. Kakortudi se je polagalo veliko važnost na ta čoln, ki je bil oborožen z dvema torpednima izpuščalkama in imel posadko 9 mož, vendar se je kmalu opazilo toliko nedostatkov in nevarnosti, ki so bile združene s tem čolnom, da se ga je opustilo in danes je samo še zgodovinska znamenitost. Dolgo časa je delala posebno francoska mornarica poizkuse s podvodnimi čolni in primeroma je kmalu postavila v svojo pomorsko službo več podmorskih čolnov. Prvi večji uspeh so dosegli Francozi s svojim podvodnim čolnom »Gustave Zede«, imenovanim po svojem konstruk-terju, ki pa je umrl pred izgotovitvijo. Ta iz bronastih plošč sestavljen, 45 metrov dolg, smodki podoben čoln z 266 tonami so gonili elekromotorji, ki so jih napajali akumulatorji in je dosegel globine 10 do 20 metrov in bitrost do 8 vozlov. Še starejši pa je podvodni čoln »Gym-note«, z dolžino 17 metrov in 30 tonami. Gonil ga ja elektromotor s 50 konjskimi silami in je dosegel hitrost 9 do 10 vozlov pod vodo. Dočim je bil »Gymnote« že leta 1888. izpuščen v morje, je bil »Gustave Zede« šele leta 1893. narejen. Spočetka so vsak poizkus oznanili vsemu svetu, toda pozneje so vse uspehe podmorskih čolnov prikrivali. Pozneje se je zvedelo, da so Francozi še mnogo popravili na čolnu »Gustave Zede«, tako da je dosegel pod pogonom stroja, s 720 konjskimi silami, na gladini 15 vozlov, pod vodo pa 8 vozlov hitrosti; glavno pa je bilo na teh popravah, da so spremenili akumulatorje in strojevje. (Dalje.) {Prav všeč Vam bodo gotovo razglednice devete skupine, ker so res elegantnega izdelka in narodne vsebine. Gospodarska zuEza j centrala za skupni nakup in prodajo v Ljubljani j registrouana zadruga z omejena zaueza Dunajska CEsta [uradni prost I. nadstr.] j priporoča svojo zalogo vsakovrstnega kolonijalnega in speče- { rijskega blaga; zalogo najboljših mlekarskih izdelkov: sira, j masla, kondenziranega mleka; zalogo zajamčeno pristnega vina iz Kranjske, j Štajerske, Ogrske, Hrvatske, Istre in | Dalmacije, najboljše domače slivovke, j tropinovca, konjaka in ruma. (Kleti : v Spodnji Šiški št 152); zalogo vsakovrstnih kmetijskih strojev. Stroj- \ nik vedno na razpolago; zalogo raznih močnih krmil, gnojil in modre j galice. l*MM»MM«HaMM«M*MM.M«*"M"' ŠTEVILKA 51. iiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiii • IIIIIIIIIIIIIIMtIMIttUIIIMIMIIIIIIUIIK 1IIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIII< lllll IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM ILUSTRIRANI GLASNIK 511. STRAN ..............................................................................................................................................................................................................................................................................................................tiiimiinMniuwuiw of & r -up Skrbimo za ptičja gnezda. Leto za letom se manjša število naših ptičkov v gozdu, logu in vrtovih. Prej smo to pojasnjevali z morijo ptičev ob Sredozemskem morju, kjer jih čaka nešteto vab, posebno v Italiji in v Egiptu, govorili smo o svetilnikih, brzojavnih drogih in žicah, o morju, ki pogoltne mnogo utrujenih popotnikov; rekli smo, da požro vse te okol-nosti na leto cela jezera drobnih varuhov našega polja in vrtov. Ali tiste morije ptičev se ponavljajo, odkar se sele ptice od severa na jug. Svetilniki obstoje že stoletja. Brzojavni drogi ne stoje še toliko let, ali oni narede ptičem primeroma le malo škode. Pravi vzrok, da nam izumirajo ptiči, tiči nekje drugje: Ljudstva je vedno več, vsaka ped zemlje se izrablja in obdeluje, močvirja se suše povsod, meje se odstranjujejo, grmovja in drevesa se iztrebijo. Tako ne dobe več ptice prilike, da bi si napravile gnezda in dobivale zadostne hrane. Ako se je vrnil prejšnje čase ptičji parček srečno iz svojega nevarnega potovanja v svoje staro gnezdo, je šel jeseni v številu 12 do 14 glav zopet nazaj na jug, od tistih 12 do 14 jih je prišlo najmanj štiri nazaj, ki so se pomnožili na 24 do 28, in tako smo lahko redčili ptičje vrste z lovom, ne da bi se to kaj posebno po- znalo. Zdaj ne pride vsak ptič do gnezdenja, ker nima prilike za gnezdo, mnogi mladiči poginejo, tako se krčijo jate selivk, ko lete na jug, in onih, ki se vračajo na sever. Pticam stalnicam se ne godi nič boljše. Gospodarji vrtov so prišli do spoznanja: Najboljša obrambna postava za ptiče ne more tu pomagati in ne more napolniti zevajoče vrzeli, če ne povrnemo ptičem njim potrebne pogoje za življenje. Tako spoznanje je rodilo svoj sad, jeli nastavljati pticam gnezda. Ali ptice so se ogibale umetno narejenih gnezd. Prof. Liebe je menil, da se bodo ptice s časom privadile gnezdu, ali ptice se niso privadile in ves trud ptičjih prijateljev je bil zastonj. To je napotilo barona Berlepša na misel, da se mora narava popravljati samo z naravo. Proučil je drozgovo gnezdo in je sestavil tako gnezdo tako natančno, da so ga imele ptice za svoje in so šle brez strahu vanj. Zdaj se dobe vse vrste ptičjih gnezd na prodaj, naredi jih pa lahko vsak ptičji prijatelj sam in jih prilepi ali obesi v grm ali na drevo in privabi tako ljube ptičice. Po šolah na kmetih naj bi vzpodbujali učitelji otroke k takemu delu, kar bi tudi najbolj zabranilo razdiranje gnezd po otrocih. Vsak otrok naj bi imel svoje gnezdo in varoval mladiče v njem. Naj odmeva zopet log in gaj veselega ptičjega petja. Zaušnica po telefonu. Kmet je nakupil raznih stvari pri trgovcu v mestu. Ko poravna svoj račun, pravi trgovcu: »Zdaj moram še k semenarju na Rimsko cesto, da mi pošlje še 40 kil deteljnega semena.« — Trgovec je pokazal na dež, ki je lil zunaj in menil: »Kam hočete zdaj, grmi in treska; kaj bi hodili tako daleč, le tukaj v ta glasovod povejte.« — Trgovec je poklical po telefonu se-menarja, pojasnil je kmetu, kako naj govori v tisto skledico in kmet je tulil: »Pošljite 40 kil deteljinega semena na Žirca v Peščenicah, ali povem vam, če pošljete tak, kakor zadnjič, vam prevrnem semenarijo.« Tisti hip, ko je izgovoril zadnjo besedo, ga je udarilo po licu tako močno, da je padel vznak. Strela je bila udarila v telefon. Kmet pa je mislil, da mu je poslal semenar po telefonu zaušnico, pobiral se je in tulil: »Strela grobijanska! Čakaj, da vidimo, kdo zna bolj.« Ni si dal dopovedati, v dežju je tekel k semenarju, in zaušnica, ki jo je dobil semenar, je prinesla kmetu štirinajst dni zapora. Žirec je rekuriral, pa ni pomagalo.— Od tedaj ne sme nikdo govoriti pred njim o telefonu, ker je še danes prepričan, da je dobil tisto zaušnico po njem in da je bila pravica na njegovi strani, ko jo je vrnil. Knjigoveznica Katol. tiskovnega društva v Ljubljani, Kopitarjeva ulica 6 te priporoča za vsakovrstna knjigoveška dela Krajevni znaki ta „Orle", kokarde in pentlje z napisi za društva se izgotavljajo ▼ najkrajšem času po zmernih cenah. Katoliika tiskarna II. nadstr. črtanje In vezanje vsakovrstnih poslovnih knjig