Itfalijanslto-gršlta vojna Obrambni položaj Grčije Grške obrambne črte Ko so zavrnili Grki italijanske zahteve po vojaških oporiščih, je došlo 28. oktobra ob albansko-grški meji do prvih spopadov med Italijani ter Grki. Grčija je odredila takoj splošno mobilizacijo. Vrhovno poveljstvo nad celotno oboroženo silo je prevzel kralj Jurij, posle vršeči glavni general je Aleksander Papagos. Grki so držali mejo napram italijanski Albaniji slabše zasedeno. Do večjega topniškega dvoboja med italijanskim in grškim topništvom je došlo v okolici grškega mesta Florina. Ta dvoboj pa ni povzročil važnejših sprememb položaja. Grške čete so izpraznile pred Florino le nekaj prednjih postojank in so se umaknile na prvo obrambno črto. General in grški ministrski predsednik Metaksas je zgradil tri obrambne črte, in to pred Janino, Lerino in Kosturom. Te "tri črte tvorijo obrambo, ki obsega s svojim podaljškom tudi še črto od turške meje v vzhodni Trakiji do albanske meje v dolžini 1000 km. Kaj je storila doslej za Grčijo Anglija? Kakor hitro Grki niso pristali na italijanski ultimat ali zadnjo zahtevo, so zaprosili Veliko Britanijo za pomoč. Anglija jim je obljubila, da jih bo v borbi proti Italiji podpirala po svoji moči. Angleško mornariško poveljstvo poroča, da je angleško vojno brodovje že začelo dajati pomoč Grčiji v odziv na prošnjo, ki mu jo je poslala grška vlada. Angleške vojne edinice so položile pomorske mine ob. vzhodni obali Grčije, in sicer na črti zahodno od otokov Levkas, Cefalonija, Zante, ki so vsi v Jonskem morju, ter dalje proti jugu do rta Katakolo na grški celini. S tem sta Korintski zaliv in pristanišče Patras zaprta z minami. Na vzhodnih obalah, torej v Egejskem morju, so položene mine na črti Spadi-Collona in je s tem zavarovan Pirej, pristanišče Aten. Angleške čete so se tudi izkrcale na raznih vojaško važnih grških otokih v Egejskem ter Jonskem morju. Angleška vojska bo okrepila grške posadke na otokih Kreta in Krf. Angleški mornariški minister Aleksander je objavil 3. novembra po radiu, da so na Grškem izkrcane angleške čete že posegle v borbo z Italijani. Anglija da je trdno odločena izpolniti do kraja Grčiji dano besedo ter podpira njeno borbo tako na kopnem, kakor na morju in v zraku. Stališče grških sosed Sosedne države Grčije so ohranile doslej v italijansko-grški vojni strogo nepristranost. Jugoslavija je 1. novembra službeno izjavila med drugim, da spor med Italijo in Grčijo globoko obžaluje, ker je v iskrenih prijateljskih odnošajih z obema državama. Ta spor je prenesel vojno tudi na Balkan in razumljivo je, da mora Jugoslavija na novo nastali položaj obračati čim več pozornosti in uporabiti vse sile, da obvaruje mir. Z ozirom na svoje dosedanje zadržanje upa Jugoslavija, da z nadaljnjimi razvoji dogodkov na Balkanu njene koristi ne bodo ogrožene od nobene strani. Bolgarija je koj po izbruhu vojne ustavila železniški promet z Grčijo in čuva nevtralnost. Turčija vztraja pri svoji zvezi z Anglijo in Grčijo, a se vojne ne bo udeležila, ker se hoče obvarovati pred strahotami vojne. To pa tollko časa, dokler ne bo neposredno prizadeta. Izhodiiča in uspehi olenzive Odkod prodirajo Italijani? Kakor znano, je Albanija zasedena od Italije. Albanije se poslužujejo Italijani kot vojaškega oporišča za vojni pohod proti Grčiji. Iz Italije dovažajo Italijani po morju ojačenja ter vojne potrebščine v ablanski pristanišei Drač (na zemljevidu Durazzo) na severu in V Valono na jugu. Omenjeni pristanišči sta glavni izhodišči italijanskega prodiranja preko Albanije v Grčijo. Z juga napredujejo Italijani z obmorskim oporiščem Valona po dolini reke Kalamas in iz albanskega rnesta Gjinokastra proti grškemu mestu Janina, ki je oddaljeno 40 km od albanske meje. Iz Janine vodijo ceste in pota proti grški prestolnici Atene. Iz obmorskega oporišča Drač se pomika italijanski vojni pohod proti severnemu 'albanskemu mestu Korča, kjer ima sedež poveljstvo ita.ijanskih čet na severnem frontnem odseku. Iz Korče prodirajo Italijani proti grškemu mestu Florina, ki leži na poti proti Solunu (na zemljevidu Saloniki). Iz Florine do Soluna je razdalja 150 km. Dosedanji italijanski uspehi Doslej so Italijani z letali bombaruirali gj> ška pristanišča Patras, Korint, Solun in neka- j tera letališca, mornariška skladišča, ladje, že- lezniška križišča in tabcrišča čet. Na suhem so  Italijani proti jugu dosegli uspehe pri prodira- nju v smeri proti Janini. Tam so nastopile ita- lijanske sile z lažjimi tanki, toda kmalu so morale to orožje izlo.iti iz borbe, ker se je iz- kazalo, da s tanki ni bilo mogoče brzeti po zelo ozki ter vijugasti cesti ob reki Kalamas. Na desnem krilu je bilo italijansko prodiranje zadržano od grških vojnih ladij, ki so v noči na 1. november obstreljevale proti jugu prodirajoče italijanske čete ter njihove prednje postojanke. Grški vojaški krogi so priznali 31. oktobra, da so napredovali Italijani v Grčiji do Breznice, katero so zasedli po 30 ur trajajoči borbi. Grška vojska pa je odbila veliko ofenzivo, katero so sprožili Italijani 1. novembra na severno-zahodnem odseku fronte v smeri proti Florini. Grki so v protinapadu in v boju na nož prodrli celo 5 km globoko na albansko ozemlja in zavzeli v gorah važne postojanke, na katerih so se utrdili in s katerih ogrožajo Korčo. Grško poročilo pravi, da so pri tem ujeli okrog 150 italijanskih častnikov in vojakov. Vojni opazovalci trdijo, da Italijani za sedaj še vedno iščejo najslabšo obrambno točko v grških položajih, kamor bodo pozneje usmerili svoje glavne napade. Pričakujejo, da bo italijansko vrhovno poveljstvo izdalo nalog za napad velikega obsega v najkrajšem času v severo-zahodnem delu grško-albanske meje. Pohodi italijanskih čet proti grški meji so bili pospešeni. RUMKNiEN k \6kmiu _#*•* Zemljevid vojnih dogodkov v Sredozemlju