CELJE, 4. NOVEMBRA 1971 — ŠTEVILKA 43 — LETO XXV — CENA 60 PAR
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO IN ŽALEC
Svet osmih občin
nove poti!
Prejšnji teden so se v Laškem sestali predsedniki
občinskih skupščin celjsekga območja. Na sestanku so
se dogovorili, da bodo občanskim skupščinam Šentjur,
Šmarje, Celje, Žalec, Velenje, Mozirje, Slovenske Ko-
njice in Lašiko predlagali, da sprejmejo sklep ozàroma
odloik o ustanovitvi sveta osmih občin širšega celjskega
območja. Z ustanovitvijo sveta naj bd še okreipdli
medobčinsko sodelovanje. Svet bo predvsem povezo.
valno, posvetovalno in usmerjevalno telo. Obravnaval
bo vsa tista področja družbenoekonomskih odnosov,
simioupravljanja, gospodarstva, šolstva, kulture, financ
Ln druge, ki so za občine celjskega območja najpo-
membnejša.
Predsednik sveta se bo menjal vsakih šest mesecev.
Najpirej bo predsednik Aoi Svetina, predsednik občin-
ske skupščine Šentjur.
Nedvomno bo ustanovitev sveta osmih občin širšega
celjskega območja izreden dogodek v razvoju medob-
činskega sodelovanja. Predlog kaže na odgovoren pri-
stop vseh občinskih skupščin, da končno dolgoročno
zastavijo osnove širšega in medsebojnega sodelovanja.
Na drugi strani pa je potrebno izp>ostaviti vlogo med-
občinskega sveta Zveze komunistov, ki je bil med
pobudniki ustanovitve sveta osmih občin širšega celj-
skega območja.
Srednjeročni
razvoj
kulturne
dejavnosti
Prve dnii novembra bo se-
stanek članov kulturne skup-
nosti Velenje s predstavniki
občinskih družbeno političnih
organizacij. Govorili bodo o
srednjeročnem programu raz-
voja kulturne dejavnosti in
seveda o materialnih sred-
stvih, ki jih potrebujejo aa
delo.
V tej avezi se pojavlja tudi
potreba рк) kulturnem udej-
stvovanju zaposlenih v občini.
Gre za 14.000 ljudi, ki morajo
biti deležni kulturnega pro-
svetljevanja in zato se vse
bolj pojavlja zahteva po kul-
turnem delu znotraj kolekti-
vov.
IVO UMEK — Če bi v Celju in širši okolici iskali človeka, ki ga pozna
največ ljudi, bi bil Ivo Umek, zdaj upokojenec, prav gotovo v vrhu takšne
lestvice. Dolga leta in desetletja smo ga srečevali kot človeka, ki je
skrbel za javno razsvetljavo, vmes je imel precej dela z dostavo časo-
pisov. Mimo tega je zaslovel s svojim »čin-bum« orkestrom, ki še danes
razveseljuje staro in mlado. Skoraj dvajset let že organizacijsko vodi
sekcijo harmonikarjev pri celjski Svobodi in skrbi za tamkajšnjo šolo.
Pred leti pa se je ogrel tudi za gojenje cvetic.	(Foto: MB)
Mozirje
Pomanfcanje učilnk
Osrednja točka zadnje seje skupščine oibčine Mozirje je
bila posvečena aktm.lni problematiki s iKKiročja šolstva.
Mnoge ugotovitve kažejo, da je bdk) na tem področju v mi-
nulih letih doseženih veliko pomembnih rezultatov. Vendar
pa šolstvo še vedno tarejo nekateri izredno pereči, proble.
má. Pomanjkanje ustresmih učnih prostorov pri ix>sameznih
šolah je zelo pereče. Najslabše pa je stanje nedvomno v
Ljubnem, odnosno v Radmirju, kjer so tri učilnice v pre-
urejenem prosvetnem domu. Po besedah predstavnika Za.
voda za šolstvo iz Celja, tako kritičnih razmer ni nikjer
na območju celjske regije.
Pa vendar je skupščina takorekoč pred nerešljivim pro-
blemom. Kajti potrebnih sredstev za sanacijo razmer ni na
razpolago. Će bi hoteli ustrezno modernizirati vse, obnove
potrebne šole, bi po predvidenih predračunih potrebovali
.skoraj ono milijardo starih din. To pa presega realne mož-
nosti proračimskih sp>osobnosti mozirske skupščine. Samo
za dozidavo šole na Ljuibnem bi bilo pK)trebnih preko 400
miUjonov starih dinarjev, ki pa jih spričo p>omanjkanja
sredstev ne bo možno tako kmalu zagotoviti. Za enkrat bo
možno prihodnje leto rešiti problem na Rečici, medtem ko
bodo v letu 1973 stekle vse priprave za dozidavo šole v
Ljubnem.
Sicer pa so odborniki delo prosvetnih delavcev pozi-
tivno ocenili. Zlasti pa so opozorili na to, da so šolarji
mozirske občine v mnogoterih krajih v neenakopravnem
položaju do svojih vrstnikov, ki so deležni modernega
pouka. Toda p>a ga spričo težav ne morejo izpeljati.
Na seji skupščine so odborniki sprejeU še odlok o re-
balansu občinskega proračuna ter odloka o zazidalnih oko
liših Gornjega grada in Rečice ob Savinji ter vrsto drugih
sklepov v zvezi z aktualnimi družbenoekonomskimi proble-
mi v občini.	B. Strmčnik
Dražji kruh
v skladu z republiškim
sporazumom, kj so ga v vseh
regijskih središčih uveljavili
že pred meseci ali pozneje,
se je tudi na celjskem območ-
ju Od 2. novembra dalje po-
dražil kruh. Nove cene, ki ve-
ljajo zja trgovsko in proizvod-
no podjetje Merx so: kilo-
gram belega kruha 3 din, pol-
belega 2,60 in črnega 2,10 di-
narja. žemljice prodajajo po
40 para.
Pomoč kmetom
- borcem
Na območju občine Mozir-
je živi 25 kmetov-borcev NOV
s statusom pred 9. 9. 1943.
Od teh pa jih deset, ki so
stari nad šestdeset let, pa
so spričo materialnega stan-
ja, v katerem se nahajajo,
potrebni ustrezne socialne
pomoči. Po sklepu Izvršnega
sveta skupščine SR Sloveni-
je je tudi mozirska občina
dobUa določena sredstva, le-
tem pa še dodala svoja. Na
podlagi izdelanih kriterijev
bodo desetim borcem-lkmet.
tom dodeljevali mesečno pod-
poro v znesku 400,00 din, in
sicer od 1. julija tega leta
dalje.
Z DRUGE SEJE OBČINSKE KONFERENCE SZDL V LAŠKEM:
Kakovost predlogov
je odtehtala množičnost
BOGAT PRISPEVEK K RAZPRAVI JE DAL PREDSEDNIK REPU-
BLIŠKE KONFERENCE SZDL TOVARIŠ JANEZ VIPOTNIK
Druge seje občinske kon-
ference SZDL v Laškem, ki
je bila pred dnevi, se je po-
leg delegatov, predstavnikov
vodstev političnih organizacij
v občini in predsednikov kra-
jevnih organizacij SZDL ude-
ležil tudi predsednik republi-
ške konference SZDL tovariš
JANEZ VIPOTNIK.
Na seji So najprej ugoto-
vili, da dejavnost članstva v
pripravah na volitve novega
vodstva republiške konferen-
ce ni bila uspešna. Evidenti-
ranje kandidatov za nov se-
stav republiške konference je
bilo skromno, pripomb,, sta-
lišč in predlogov malo, zlasti
malo iz krajevnih organizacij.
Zato na konferenci volilna
komisija ni imela težkega
dela. Med tremi kandidati je
bil na tajnih volitvah izvo-
ljen Martin Frece, delavec
celjskega železniško ■ trans-
portnega podjetja iz Rimskih
Toplic.
. Večji uspeh je SZDL v ob-
čini dosegla pri razpravah o
ustavnih spremembah in o
starostnem zavarovanju kme-
tov. Udeležba na sestankih
res ni bila množična, je pa
bila kakovost predlogov, sta-
lišč in mnenj toliko bogatej-
ša, kar je z zadovoljstvom
potrdil tudi tovariš Janez
Vipotnik, potem ko je sHšal
poročilo o vsebini teh raz-
prav.
Poročalo o izvajanju akcij-
skega programa v zvezi s
stabilizacijo je sprožil delje-
na mnenja. Kritika, da akcij-
ski program SZDL ni bil do-
volj uspešno obravnavan in
sprejet, je člane konference
iz delovnih kolektivov priza-
dela, češ da zdaj kaže, kot
da na področju stabilizacije
niso veliko naredili. Toda
vzrok za nasprotuj:oča si
mnenja je bil nesporaziim,
kajti šlo je za kritiko uve-
ljavljanja programa SZDL,
ne občinskega stabilizacijske-
ga programa, ki zlasti v kra-
jevnih organizacijah ni doži-
vel prave odmevnosti. Zato
je bilo sklenjeno, da je tre-
ba poenotiti prizadevanja
vseh političnih dejavnikov v
občini za dosledno iz^ieljavo
stabilizacije v občini kot ce-
loti, da pa je prizadevnost
SZDL, ki nastopa s svojim
programom, treba vsekakor
pohvaUti, saj je laški primer,
kot je dejal tovariš Vipotnik,
eden Od redkih v Sloveniji.
Tovariš Vipotnik je v svo-
jem prispevku v razpravi go-
voril predv^m o nekaterih
najbolj značilnih vprašanjih
iz razprav o spremembi slo-
venske ustave v Sloveniji. Po-
sebno pozornost je pri tem
posvetil vprašanjem, ki za-
devajo vlogo SZDL y bodoči
novi ustavi slovenskè države
in političnem življenju Slo-
vencev.
JURE KRAŠOVEC
Stran 8:
Sirel skozi
velrobraiisko
sleklo
OBČANI	,
VARNO SE BOSTE POČUTILI.
ČE BOSTE IMELI VAŠE PRI-
HRANKE NA HRANILNI KNJI-
ŽICI JUGOBANKE!
CELJE. TITOV TRG 7
Ш urednikove mize
Bistričanom hvala. Prijeten razgovor smo imeli. Če bo vsak zbor
občanov takšen, potem se temu delu šmarskega obetajo boljši časi.
V Bistrico ob Sotli pa se bomo še radi vrnili.
Sedaj So na vrsti Radeče. Radečani, dobimo se še v tem mesecu.
Dragi bralci, v današnjem tedniku dobro pobrskajte po straneh.
Objavljamo odgovore v rubriki KAR MISLITE VI — OBJAVLJAMO
MI. Uvajamo tudi novo rubriko v sodelovanju z Radiom Celje. Na-
slov rubrike — POSLUŠATE JIH NAJRAJE. Ljubitelji glasbe, vaše
sodelovanje pričakujemo!
Mladi bralci, vam namenjamo rmgradni razpis in vas vabimo k
pisanju. Tema — ALI TE ČUTIM, DOMOVINA? Kaj in kako, to sami
-najbolj veste. A ne predolgo!
V uredništvu razmišljamo tudi o novi obliki časnika. Kaj pred-
lagate?
In roman? Ali smo se za Trojno gorje pravilno odločili? Prva
pisma pravijo, da!
VAŠ UREDNIK
2. stran
NOVI TECHNIK
Št. 43 — 4. november 1971
NEPREVIDNA HOJA IN BREZ IZPITA
SILVO DROFENIK, iz Cerovca pri Šmarju, je vozil
moped brez izpita iz Ješovca proti Šmarju ter dohitel
pešca FRANCA SMOLETA, 50, iz Ješovca, ki je hodil
po sredini ceste. Mopedist ga je skušal obvoziti po desni
strani, vendar ga je kljub temu zadel. Pri padcu sta se
oba lažje poškodovala.
MOPEDIST V AVTOMOBIL
JOŽE POLICNIK, 30, iz Robanovega kota, je vozil z
osebnim avtomobilom proti Solčavi in tu pravilno za-
ustavil na desni strani ceste. Za njim se je pripeljal
mopedist brez izpita, STEFAN KRAMER, 25, iz Roba-
novega kota in se zaletel v zadnji del vozila. Pri padcu
Si je zlomil nogo.
NESREČA V VOJNIKU
J02E MOTOH, 54, iz Začreta pri Skofji vasi, se je
pripeljal s kolesom do pokopališča v Vojniku, nakazal
spremembo amen in zavil na levo. Za njim je pripeljal
z osebnim avtomobilom STANE ZALOKAR iz Zg. Bistri-
ce ter zavil prav tako na levo. Zadel je kolesarja, ka-
terega so zaradi težje poškodbe odpeljali v bolnišnico.
OTROK NA CESTI
JOŽE NERA! iz Maribora je vozü z osebnim avto-
mobilom iz Celja proti Žalcu, ko je v Levcu nenadoma
prečkal cesto štiriletni DRAGO ZAGAJŠEK iz Levca.
Voznik ga je kljub zaviranju zadel.- Zaradi težjih po-
škodb So ga odpeljali v bolnišnico.
AVTOMOBIL V HRIB
STANKO STUPICA, 37, iz Šmarja se je peljal z oseb-
nim avtomobilom iz Rogaške Slatine proti domu. V Ma-
li Pristavi ga je začelo zaradi neprimerne hitrosti za-
našati. Zapeljal je na desno v hrib, kjer se je prevrnil.
Med prevračanjem je voznika vrglo iz avtomobila. Ob-
ležal je nezavesten, škode na avtomobilu je za 20 000
dinarjev.
VERIŽNO TRČENJE
RLT>I STRAHOVNIK, 24, iz Lukovice pri Velenju
je vozil z osebnim avtomobilom proti Ar ji vasi s hi-
trostjo 100 kilometrov. Zaradi sonca ga je zaneslo na
desno, kjer je zadel v obcestni kamen, avtomobil pa
je obrnilo počez po cesti. Nasproti je pripeljal z
osebnim avtomobilom JOŽE CERNIČ, 26, iz Slovenjega
gradca in zadel vanj. Iz Velenja je pripeljal še tretji
voznik osebnega avtoniobila, DANILO ČEBUL, 41, iz
Šoštanja ter trčil v oba. K sreči poškodovanih ni bilo,
materialno škodo na vozilih p>a so ocenili na 30.000 di-
narjev.
PRIKOLICA SE JE PREVRNILA
FRANJO SmONCIC, 52, iz Podsrede je vozil s
traktorjem in prikolico iz Kcßjega proti domu, za-
peljal na levi rob cestišča, kjer se je prikolica pre-
vrnila. Na njej je bil IVAN PRESKAR, 40, iz Gradišča.
Zaradi težjih poškodb so ga prepeljali v celj.sko bol-
nišnico.
TRIJE POŠKODOVANI
FRANC STRUCELJ, 34, iz Prihove pri Nazarju je
zgodaj zjutraj na blagem ovinku v Konjskem vrhu za-
peljal z osebnim avtomobilom s ceste, porušil ograjo
v dolžini 15 metrov, nakar se je avtomobil prevračal
po nasipu 12 metrov. Poleg voznika sta bila lažje
poškodovana še dva sopotnika.
NENADOMA JE ZAVIL
JERNEJ SEI4Č, 59, iz Smarjete pri Rimskih Topli-
cali se je z ženo MARIJO peljal na mopedu iz Hrast-
nika proti domu. V Smarjeti ga je prehitel/al z oseb-
nim avtomobilom DJORDJE BRADAŠEVIC iz Ljublja-
ne. Ko sta bila vzpoiedno je mopedist nekoliko zavil
v levo in trčil v prednjo desno stran avtomobila. Pri
padcu sta se z ženo težje poškodovala.
GRAMOZNA CESTA
IVAN OJSTRáEX, 26, iz Goričice pri Šentjurju se
je peljal z mopedom iz Šentjurja proti domu, ko ga
je na močiM gramozirani oesti pričelo zanašati. Pri
padcu je dobil več težjih poškodb. Odpeljali so ga v
bolnišnico
IZSILJEVANJE PREDNOSTI
NA KRIŽIŠČU
RADOVAN SLOGAR, 34, iz Celja se je peljal s ko-
lesom na pomožni motor po Mariborski cesti proti
Vojniku, ko je pripeljal za njim s tovornjakom IVAN
TROBIŠ, 29, iz Verpet pri Frankolovem in v križišču
s Kidričevo ulico zavil na desno ter tako zaprl pot
kolesarju. Slogar je zadel v sredino tovornjaka in
padel podenj. Dobil je lažje poškodbe.
CELJE
Poročilo se je 14 parov, od
teh: Adolf Povalej in Ivanka
Naraks, oba ia Ložnice; Leo-
pold Horvat, Leskovec in
Emilija Guzelj, Šmiklavž pri
Skofji vasi; Ljubomir žolnik.
Gorica pri Šmartnem in Maj-
da Majer, Škofja vas; Karel
Sander, Male dole in Ivanka
Seidl, Škofja vas; Daniel Bel-
tram, Celje in Milena Uršič,
Dobrova pri Celju; Ivan Ro-
šer, Dobrna in Vida Kline,
Strmec pri Vojniku; Jožef
Selčan, Dol pod Gojko in
Dragica Gojšnik, Bezenškovo
Bukovje ter Jožef Kolan in
Anica Srebot, oba iz Celja.
HRASTNIK
Jože Drugovič, ključavničar,
Sevnica in Vera Knez, medi-
cinska sestra, Hrastnik.
LAŠKO
Anton Feldin, delavec, Za-
bukovica in Dragica Mlakar,
pK>ljedelka, Male Breze ter
Silvester Rak, vlakovni od-
pravnik, Laze in Marija Ce-
sar, konfekcionarka, Okro-
glice.
SLOVENSKE KONJICE
Milan Mešiček, 21, delavec,
Gornji Lesikovec in Anica
Mirt, 18^ natakarica, Križe-
vec; Jožef Kodrič, 29 in Ju-
stina Verčnik, 41, oba iz Zg.
Zreč; Srečko Težak, 23, de-
lavec, Konjice in Silva Esih,
24, trgovka, Preloge ter Ru-
dolf Tekavec, 57, in Marija
Kranjc, 52, oba iz Jerneja.
ŠENTJUR PRI CELJU
Milan Gajšek, 21, zlatar,
Grobehio in Marijana Gobec,
16, pletilja, Stopče; Ivan Ver-
dev, 24, delavec, Doibrteša
vas in Justina Pungaršek, 19,
delavka, Šempeter.
ŽALEC
Edvard Doler, 25, Zavrh
pri Galiciji in Ana Golovšek,
21, Pemovo; Ludvik Dobo-
vičnik, 29, Breg pri Polzeli
in Majda Marčen, 21, Polzela;
Marjan Pernovšek, 25, skla-
diščnik, Gradišče in Jožica
Jelen, 18, Loke ter Vladimir
Kotnik, 21 ter Marjana Tržan,
19, oba iz Žalca.
CELJE
Janez Drofenik, 41, Plat;
Cecilija Javornik, 61, Polžan-
ska gorca; Konrad Bezjak,
66, Dolenja vas; Marija Pre-
skar, 67, Vransko; Franc
Plank, 49, Store; Josip Kožel,
78, Celje; Mirko Hamar, 11
dni, Ložnica pri Žalcu; Jo-
žef Ogrizek, 59, Zbelovo;
Franc Cepin, 40, Celje; Jožefa
Kostanjšek, 85, Žalec; Gašper
Šmarčan, 57, Rožni vrh; Jo-
žefa Zidanšek, 86, Bukovžlak;
Jožef Kruleč, 34, Pečovje;
Helena Leveč, 71, Leveč.
HRASTNIK
Karolina Cepin, 52, gospo-
dinja, Hrastnik.
LAŠKO
Jože Zorko, 76, preužitkar,
Harje; Ana Biderman, 74
gospodinja. Velike Gorelce;
Anton Zorko, 68, upokojenec.
Mrzlo polje.
SU)VENSKE KONJICE
Marija Gorenak, 83, Boha-
rina; Julija Mernik, 74, Par
deški vrh, Antonija Štefane,
65, Brezovje nad Zrečami;
Martin Ajdnik, 69, Zbelovska
gora.
ŠENTJUR PRI CELJU
Marija Peček, 72, kmeto-
valka. Straža in Ana Kresnik,
88, upokojenka, Srževica.
ŠMARJE PRI JELŠAH
Neža Mikolič, roj. Železnik,
68, Stojno selo in Frančiška
Mlaker, 79, Močle.
ŽALEC
Alojz Kačič, 73, upokojenec,
Dobriša vas; Marija Lorber,
75, družinska upokojenka,
Žalec in Marija Krašovec,
38, gospodinja. Polzela.
CELJE
21 dečkov in 23 deklic
HRASTNIK
1 deček
SLOVENSKE KONJICE
3 dečki in 3 deklice
ŠENTJUR PRI CELJU
1 deček in 2 deklici
UNION: od 4. do 7. no-
vembra ameriški barvni film
»Bojevniki« od 8. do 10. no-
vembra ameriški barvni film
»Vražja brigada«
METROPOL: do 6. novem-
bra ameriški barvni film
»Vetrovi Jamaike« od 7. do
10. novembra ameriški barvni
film »Rio Lobo«
DOM: do 8. novembra ame-
riško-angleški barvni film
»Tarzanov izziv« od 9. do 11.
novembra ameriško-italijan-
sko-španski barvni film »Sa-
momorilski komandos«
DOBRNA: 6. in 7. novem-
bra ameriški barvni film
»Vražja brigada«
SLG
četrtek, 4, novembra ob
19.30 uri Jovanovič: »Norci«
za III. mladinski abonma in
izven
Petek, 15.30 Elliot: »Umor
v katedrali« za I. mladinski
abonma in izven
Sobota, 6. novembra ob
10.00 uri Lawrence: »Snaha«
za 2. šolski abonma in izven
Sobota, 6. novembra ob
15.30 uri »Snaha« za 1- šolski
abonma in izven
Nedelja, 7. novembra ob
15.00 uri Zupančič: »Veronika
Deseniška« gostovanje v Ro-
gatcu
Torek, 9. novembra ob
19.30 uri »Norci« za VI. mla-
dinski abonma in izven
Sreda, 10. novembra ob
17.00 uri »Umor v katedrali«
za abonma upokojencev in
izven
LOV
Na območju celjske Lov-
ske zveze, ki obsega občine
Mozirje, Velenje, Žalec, Ce-
lje, Laško, Šentjur, SI. Konji-
ce in Šmarje je v določenih
lovnih dobah možen lov na
sledečo divjad: srnjad, gam-
se, divje peteUne, ruševce,
divje prašiče, zajce, fazane,
gozdne jerebice, golobe in
grlice.
DEŽURNA LEKARNA
Do sobote, 6. novembra je
dežurna Nova lekarna, Tom-
šičev trg 11, od sobote od
12. ure dalje pa lekarna Cen-
ter, Vodnikova 1.
S CELJSKE
TRŽNICE
Za nami je Dan mrtvih in
s tem tudi polni kupi rož, ki
so v preteklem tednu krasili
celjsko tržnico. Krizanteme
So bile sorazmeroma drage,
saj so jih prodajali od 3 do
25 dinarjev, zelene košarice
pa od 20 do 60 din, suhe pa
Od 30 do 50 din. En nageljček
je stal 3 do 4 dinarje.
Jajčka so bila po 1,10—1,20.
Kostanj So prodajali po 4
din, orehe z lupino od 8 do
8 din, luščene 28 do 30 din,
še sveže slive po 4 din, grozd-
je po 5 din, hruške od 3 do
4 din in jabolka od 2,50 do 3
dinarje.
Kilogram solate je stal 6
din, ovetače 5 din, špinače 12
din, motovilca 10 do 15 din,
glavnato zelje 1,50 do 2 din,
kislo zelje in repa po 4 din,
korenček po 6 din, petršilj 8
do 10 din, čebula 4 din, češenj
8 din in krompir 1,20 do 1,50
din.
Tržnica bo s 1. 11. obratova-
la od 6 do 11 ure dopoldne.
RIBOLOV
Dovolilnice za ribolov v
Savinji izdajajo Goričar Bru-
no, Mozirje 73, Cajner Miha,
Deblina 56 in Miklavžin An-
ton, Šempeter 33.
■ da so na prvi seji
štaba za civilno zaščito v
Celju ugotovili, da neka-
teri hidranti v mestu ne
delajo in da Plinarna-^
vodovod ne kaèe prevelike
vneme, da bi skrbela za
njihovo stalno vzdrževa-
nje.
... da bi v Šoštanju tu.
di navadni občani radi
sodelovali na zborih ob-
jčanov in zvedeli kaj več
o amandmajih in porabi
samoprispevka, ne pa, da
so bili na zbor občanov
vabljeni le odborniki dru-
žbeno ■političnih organiza,
cij, pa čeprav je v Delu
z dne 26. 10. «971 bilo ob-
javljeno, da so bili zbori
občanov za vse — torej
javni.
... da je kmet Kopu-
šar iz Ljubega ob SavU
nji precej trmaste narave,
saj pod nobeno ceno ne
dovoli svojemu sosedu O-
gradniku, da bi preko
njegove posesti napeljal
cevi vodovoda. Ogradnik
ima z vodo hude težave,
saj ima poleg ostalega tu-
di deset glav živine, za ka-
tero mora znašati vodo,
kakor pač ve in zna. Da
je stvar še bolj ironična,
ne gre več kot za približ-
no 60 metrov travnikov o
ziroma njiv, preko katerih
bi bilo treba položiti vo-
dovodne cevi. Baje Kopa-
šarjevi tega niti za ceno
odškodnine ne dovole. Joj,
kako čudni smo ljudje!
Ponovno potrditi
solidarnost
v žalski občini so v pol-
nem teku priprave pa po-
daljšanje referenduma o sa-
moprispevku za izgradnjo in
obnovo šol, ki ga naj bi ia-
vedli 19. decembra in na ka-
terem naj bi se občani izrekli
za samoprispevek še za na-
daljni dve leti, torej do leta
1974.
Prvi referendum so uspeš-
no izvedli leta 1967, vendar
ga vsled objektivnih težav
niso uspeli oziroma ga ne
bodo uspeli speljati do kon-
ca. To se pravi, z zbranimi
sredstvi do konca leta 1972,
ko poteče prvi samoprispe-
vek, ne bodo uspeli obnoviti
celotne šolske mreže. Edina
rešitev je v podaljšanju sa-
moprispevka. Tako bi obnovi-
li celotno šolsko mrežo in s
tem nudili otrokom boljše
pogoje za učenje.
Posebna strokovna komisi-
ja, ki si je predhodno ogleda-
la šole, ki po sprejetem pro-
gramu še niso obnovljene
oziroma zgrajeni prizidki, je
prišla do zaključka, da bo
zmanjkalo še šest milijonov
800 tišoč din, kar bi zado-
ščalo za celotno realizjacijo
zastavljenega programa. Tako
bodo obnovili, na novo sezi-
dali ali dozidali šole v na-
slednjih krajih: Tabor, Go-
tovlje, Šempeter, Vinska go-
ra, Letxjš, Vransko, Andraž,
Prebold in Braslovče.
Da so rezultati prvega re-
ferenduma uspešni govorijo
podatki: osip se je v obno-
vljenih in posodobljenih šol-
skih prostorih zmanjšal od
41,5 na 31,8 odstotka, izbolj-
šali so se zdravstveni, higie-
nični in delovni pogoji in ne
nazadnje nove in obnovljene
šole stojijo!
Ob podaljšanju referendu-
ma se je treba spomniti ti-
stih, ki so vseskozi dajali in
pričakovali, dobili pa zaradi
objektivnih težav še niso nič.
Prav s podaljšanim referen-
dumom in njihovim uspehom
pa jim bo omogočeno, da
bodo tudi oni dobili novo in
sodobno šolsko stavbo. Tre-
ba je, kakor je rekel pod-
predsednik skupščine občine
Žalec Jože Jan, »ponovno po-
trditi solidarnost«.
Franc Sedmak, šolski in-
špektor za žalsko področje
je povedal, da je bila doseda-
nja naložba pravilna in da
je v teh letih dala pozitivne
rezultate.. Tako bi на otroke
bilo koristnejše, če bi prešli
na nekombioirani pouk, kar
je za zdaj v praksi zaradi ne-
ustreznih delovnih pogojev
ponekod še nemogoče.
Predsednik skupščine ob-
čine Žalec Jožko Rozman je
omenil, da »smo zato, da za-
stavljeni program izpeljemo
do konca in da o potrebah
podaljšanja referendimia ob-
vestimo občane, ki se naj na
koncu odločijo za ali proti.«
Verjetno dileme ni in je
tudi ne bo: zaradi skupnega
interesa in izobrazbe otrok
je treba рк>погао potrditi so-
lidarnost. Resultati prvega
referenduma so, še lepKŠi pa
bodo lahko ob koncu leta
1974.
tv
§t. 43 — 4. november 1971^
NOVI TEDNIK
3. stri
¡z usltivììHi razimiv:
Krajevna skupnost —
kako po novem?
Položaj krajevnih skupno-
sti v ustavnih dopolnilih ni
dovolj opredeljen in tudi fa-
nanoiranje ni do kraja po-
jasnjeno. Za^o se v občinah
pojavljajo različna mnenja
in stališča Ponekod se ne
zavzemajo za stabilne vire
financiranja krajevnih skup
nosti in menijo, da bi v slu-
čaju, če določimo stabilne
vire financiranja krajevnih
skupnosti, in tretjo alineo
36. dopolnila je možno tako
razumeti, zbrana sredstva ob-
čine enostavno rasxirobili.
S tem bi tu'di zanikali tòsto
stopnjo samoupravljanja v
občinah, ki smo jo že dosegli
na področju otroškega var-
stva, izobraževanja, socialne-
ga varstva, kulture idr. Me-
nijo, da je treba krajevne
skupnosti tako organizirati,
da bodo lahko enakopravno
sodelovale s samoupravnimi
interesnimi skupnostmi, da
bo čimveč medsebojnega vpM
vanj a, več programiramega
dela, da bodo KS nastopale
v samoupravnih interesnih
skupnostih m uspele za svo-
je programe dobiti sredstva
iz teh skladov.
S tem bodo spodbudili kra-
jevne skupnos:-i in okrepili
samoupravni interes v občini
in v interesnih samouprav-
nih skupnostih. Tako samo
upravne skupnosti ne bodo
odtrgane od terena. Ce bo
krajevna skupnost ugotovila,
da ji je potrebno otroško ig-
rišče. bo to zahtevo postavi-
la pred skupnost otroškega
varstva, ki za to namensko
zbira denar, in bo ta organ
odločil, v katero krajevno
skupnost bo najprej usmeril
sredstva. Isto velja za iz-
obraževanje, za kulturo itn.
Stabilne vire iz davkov, taks
odklanjajo zato, ker js to
proračunska miselnost, ki ni-
kakor ne zagotavlja razvoja
samoupravnega sistema in tu-
di ne gospodarskega ravna-
nja z denarjem.
Zato bi morali î>oudariti,
da razvijamo samoupravni si-
stem in se temu primerno
organiziramo tuda v krajev-
ni skupnosti m v občini, tako
da bo samoupravljanje zago-
tovljeno na obeh ravneh j"
da bo tudi financiranje tek-
lo po tej poti. Zavzemajo
se za to, da se krajevne
skupnosti v občini pojavlja-
jo s svojimi programa in
predlogi za zbiranje in raz
delitev sredstev v samouprav-
no organiziranih občinskih
organih, kjer se sporazume-
jo, kat-ere skupne p>otrebe in
interese bodo lahko zadovo-
ljili- s sredstvi, ki so na raz
polago.
Izražena pa so bila tudii
p>opolnoma nasprotna mne-
nja. Kolikor krajevne skup-
nosti ne bodo imele nekih
stalnih virov dohodkov, bo
tudi zainteresiranost in pri-
pravljenost- občanov za delo
v krajevnih skupnostih znat
no popu'stila, referendumi za
samoprispevek bodo propad-
li itd. Krajevna skupnost, ki
nima nekih stalnih dohodkov,
tudi ne more dobiti kredita
pri banki. To se pravi, da je
vsako dolgoročnejše progra-
miranje dela in razvoja kra-
jevnih skupnosti brez natan
ko opredeljenih sredstev, ki
jih dobi KS ne glede na sta-
nje občinskega proračuna
ipd., praktično onemogočeno.
Mnenje je, da je prav tretji
vir sredstev, ki ga omenja
36. dopolnilo, t. j. del davkov
in taks, materialna podlaga
za , delo krajevnih skupnosti,
dočim bodo sredstva iz pro-
računa občine le dopolnilo
za financiranje posebnih na-
log in programov.
Ker občine iz proračunov
pokrivajo stroške za osnovni
družbeni standard (šolstvo,
zdravstvo, socialno varstvo
ipd.) preko ustreznih samo-
upravnih interesnih skupno-
sti, je prav, da breme za do-
polnilni (družbeni standard
temelji na samoprispe\'ku'
občanov.
V	36. dopolnilu k republi-
ška ustavi Pa ná omenjeno,
kako naj krajevne skupnosti
vplivajo na porabo sredstev,
3 katerimi razpolagajo sa-
moupravne interesne skup-
nosti, ki so sedaj popolnoma
zaprte organizacije. Potroš-
nja sredstev samoupravnih
interesnih skupnosti je za
občane v krajevni skupnosti
oziroma v občini večkrat ne-
znanka. Stanje je ponekod
še bistveno slabše kot po
prej ko so ta sredstva raz-
deljevala preko proračuna
in je skupščina občine vsaj
enkrat letno lahko povedala
svoje mnenje o delitvi in po-
rabi teh sredstev.
V	zvezi z možnostjo na
daljnjega dela krajevnih
skupnosti bo treba odpreti
tudi vprašanje služb pri ob-
činskih skupščinah. Za obli-
kovanje programov, razna
tehnična opravila itn. je po
trebna funkcionalno dobro
organizirana občinska služba,
ki mora biti usposobljena
za pogoje samoupravnega spK)-
razumevanja in dogovarja-
nja.
(Iz Informativnega biltena
RK SZDL — povzetek)
MIRO	KL-INCNIK,
predsednik krajevnega od-
bora SZDL v Vojniku, je
za naš časnik takole oce-
nil javno razpravo ob do-
polnilih slovenske ustave:
Prvenstveno smatram, da
je oblikovanje nove slo-
venske ustave velik, zgo-
dovinski trenutek celotne-
ga naroda. Začenjamo po-
membno pot lastne držav-
nosti v okvii4i skupnosti
jugoslovanskih narodov.
Kar pa se same javne
razprave tiče, se mi zdi,
da poteka preveč ozko,
premalo so vanjo vklju-
čene vse strukture obča-
nov, ki so tudi premalo
seznanjeni s predvidenimi
spremembami. Pomembno
se mi zdi tudi to, da bi
morala takšna obravnava
priti na dnevni red učitelj-
skih konferenc, saj poleg
čisto strokovnih, pedago-
ških problemov le redko
s celotnim sestavom ob-
ravnavamo tudi druge po-
membne politične zadeve.
Občutek imam, da je seda-
nja razprava bolj nekak-
šen »privilegij« samo dolo-
čenih struktur, kar v no-
benem primeru ne more
biti pravilno.
Komentar:
Proti socialnim razlikam
v vseh občiimh na celj-
skem območju bodo v no-
vembru volilne konference
organizacij in aktivov ZK.
Občinske konference ZK
pa se bodo sestale v de-
cembru.
Na zadnji seji medob-
činskega sveta Zveze ko-
munistov, sejo je vodil Ja-
nez Zahrastnik, so raz-
pravljali med drugim tudi
o vsebinski pripravi konfe-
rence. ZK na našem ob-
močju vztraja pri dosled-
nem uresničevanju stališč
in politike, ki zahteva več-
jo učinkovitost ZK, višjo
raven samoupravljanja,
načrtno medobčinsko so-
delovanje, izdelavo sred-
njeročnega in dolgoročne-
ga razvoja območja, raz-
vojne koncepte delovnih
organizacij in seveda us-
pešno uresničevanje stabi-
lizacijskih in akcijskih
programov.
Kaj smo storili? Kakšni
So naši delovni programi?
Kako so uresničene posa-
mezne naloge? АЦ smo
znali vedno izvredñotiti
politično odgovornost za
neuresničene rmloge? To
so samo nekatera vpraša-
nja, ki zaslužijo pozornost
na volilnih konferencah.
Posebej pomembno pa
je, ali bomo znali kritič-
no oceniti dosedanjo
tivnost ZK v konkretnih
delovnih sredinah. Oprede-
liti vloge in naloge ZK zla-
sti, ko gre za oceno samo-
upravnih odnosov, za eko-
nomske rezultate, za per
spektivni razvoj delovne
organizacije. Tudi zadnji
dogodki v nekaterih de-
lovnih sredinah so poka-
zali, da o vlogi subjektiv-
nih faktorjev v sistemu
samoupravljanja ne misli-
mo enako. Narobe bi bilo,
če bi različnost v razmi-
šljanjih opredelili kot iz-
raz različnih konceptov^ o
celovitih vprašanjih naše-
ga družbenega razvoja.
Vendar pa konflikti v de-
lovnih organizacijah zah-
tevajo enotnost pri politič-
ni opredelitvi tako po-
membne teme, kot je —
vloga subjektivnih dejavni-
kov v samoupravnih od-
nosih. Volilne konference
ZK in ustavrux dopolnila
dajejo možnost za odprto
in tehtno razpravo.
Na volilnih konferencah
bodo komunisti spregovo-
rili o socialnem razlikova-
nju, o nalogah komunistov
na področju vzgoje in izo-
braževanja, o vlogi in po-
ložaju ZK v delovnih or-
ganizacijah, v krajevnih
skupnostih, v občini, o ak-
tivnosti in pripravljenosti
članov ZK za družbeno de-
lo in o drugem. Ocenili bo-
do ekonomska gibanja in
politično delo. Pripravili
bodo delovne prograrñe.
Če hočemo, da ZK vsa-
kodnevno potrjuje svojo
vlogo idejnega usmerjeval-
ca tudi konkretnih družbe-
nih dogodkov, potem je
razumljivo, da tega ne mo-
re delati niti s pozicije ob-
lastne sile niti kot orga-
nizacija, ki spodbuja de-
javnost predvsem znotraj
svojih vrst. ZK izrazito
izpostavlja funkcijo posa-
meznika, vlogo vsakega
člana ZK in njegove poli-
tične dejavnosti v vseh
družbenih sredinah, še po-
sebej pa v samoupravnih
bitkah.
ZK izpostavlja enako po-
litično odgovornost in vlo-
go vodilnega in nevodilne-
ga komunista, žal pa je
res, da je ZK še premalo
uspešna pri političnem -po-
vezovanju vseh vodilnih
komunistov — to ne velja
le za direktorje, ampak tu-
di za druge vodilne struk-
ture. Posvetov in razprav
s temi sestavi je premalo-
ZK na celjskem območ-
ju mora ГШ, novemberskih
volilnih konferencah in na
sejah občinskih konferenc
tudi bolj izpostaviti na-
črtnost obnavljanja ZK
V letu 1970 se je število
članov ZK na območju po-
večalo za 6,1 odst. Naj-
manj v Mozirju (2,1) in
največ v Celju (8,3). Po le-
tu 1968 smo izredno pou-
darjali, da mora ZK spod-
bujati sprejeme delavcev,
kmetov in mladine v ZK.
Sprejemanje pa še vendar-
le poteka preveč kampanj-
sko in priložnostno. V or-
ganizacijah in aktivih ZK
nimajo kadrovskih evidenc
potencialnih kandidatov.
Priprave za sprejeme v
ZK So kratke, razgovorov
s kandidati premalo. Tudi
angažiranost novosprejetih
ni najboljša in zahteva na-
drobno razčlembo.
Podatek, da bodo kar v
šestih občinah na volilnih
sejah občinskih konferenc
ZK spregovorili o social-
nem razlikovanju (v Žal-
cu, Slovenskih Konjicah,
Šentjurju, Laškem, Šmar-
ju pri Jelšah) pove, ka-
ko prizadeto poskuša ZK
tudi v občinah reševati to
poč v naši družbi. V Ce-
lju bodo obravnavali delo
občinske organizacije ZK,
v Velenju pa vprašanja
srednjeročnega razvoja ob-
čine.
Z vsebinsko usmeritvijo
občinskih konferenc lahko
le soglašamo. Saj nedvom-
no kaže, da ZK hoče ust-
varjalno in angažirano
■ vplivati na reševanje naj-
aktualnejših problemov
na celjskem območju. Ta
usmeritev mora biti tudi
v vsakem članu ZK.
JOŽE VOLPANO
Ocena — dobro
ALI KAJ SE SKRIVA ZA »TROJKO« V
SPRIČEVALU KMETIJSTVA NA NAŠEM
OBMOČJU
Kmetijstvo na celjskem ob-
močju je nedavno dobilo za
predmet preusmerjanje kme-
tij za živinorejo in ureditev
trajnih nasadov — dobro oce-
no. Torej trojko. Trojka za
370< zasebnih kmetij na pod-
ročju Rinke do Sotle, ki se
spreminjajo v blagovne pro-
izvajalce mesa, mleka, sadja,
vina, hmelja, in podobnega
tržnega blaga. Za odlično
oceno bi bilo treba govoriti
o tisočih primerov.
Toda tudi ta »dobro« je
različen, če ga opazujemo s
stališča posameznih kmetij-
skih organizacij. Kaj nam
pove, da je recimo moairska
Kz uspela usmeriti v blagov-
no proizvodnjo 103 kmetije,
šentjurski kombinat v neraz-
viti kozjanski občini 32, žal-
ski kombinat pa v Savinjski
dolini in na Šmarskem 199
kmetij. Le tem tesno sledi v
ERO vključena kmetijska za-
druga Šoštanj z 20 kmetija-
mi. A kje so ostale? V Ko-
njicah imajo samo tri takšne
kmetije, v občini Laško pa
tudi komaj 13.
Mozirske zadruge torej nih-
če ne dohiteva, tudi KK Žalec
ne, če primerjamo razsežnost
področij in možnosti za na-
predno kmetovanje. Treba pa
se je zamisliti nad »uspehi«
v KZ Slovenske Konjice in
Laško. Mar to ni problem,
vreden temeljitega pretresa-
nja v prizadetih zadružnih
svetih, v kmetijskih sekcijah
SZDL, v občinskih skupšči-
nah in vseh ostalih političnih
organizacijah? Morda bi se
oglasili tudi kmetje sami z
mišljenji na vprašanje:
Kaj za nas pomeni kme-
tijska zadruga ali kombinat?
J. Kr.
Vinko Jordan
»In tako se je začelo,« je
V2;dihnil Vinko, poprijel za
precej bogato šatuljo, jo od-
prl in izvlekel nekaj majh-
nih belih vrečk, v katerih so
bili novci. Stari in pri koncu
tudi novi!
»Ko sem začel zbirati stare
novce, so po naših krajih
hodili krošnjarji in prodaja-
li svojo drobnarijo. Nekega
Jožeta in Mateja sem napro-
sil, da sta po hišah kupova-
la star denar. Prinašala sta
mi zelo zanimive novce in
moja zbirka se je večala.
Vključil sem se v numizma-
tično društvo v Zagrebu, ka-
sneje še v Ljubljani. Pri raz-
nih akcijah sem poskušal
kupiti čimveč starih »rimlja-
nov« in »grkov«, seveda nov-
cev. Zbral sem veliko rim-
skih cesarjev, Nerona pa ne.
Neko nedeljo sem delal v
Letušu in je pristopil k me-
ni neznanec: »Čujem, da vi
kupujete stare novce. Tudi
jaz imam nekaj za prodati.«
In sta šla pogledat. Nezna-
nec je stresel na mizo veU-
ko starega denarja, med ka-
terim je bil tudi lep bronast
novec. »Pogledam in vidim
— bil je s posnetkom rim-
skega Nerona. Neznanca sem
poprašal, kako ga je dobil.«
»V stari Jugoslaviji sem bil
financar v Bitolju in ljudje
so mi vedno prinašali kak-
šne stare novce. Se sam ni-
sem vedel, da je bil med
njimi tudi Neron. Novce sem
rad kupoval.«
Tako je naš Vinko dobil
Nerona. Kako pa je prišel
do novcev v Grižah?
»Neki rudar ia Griž je ku-
pil staro zidanico v Bezov-
niku in ko je začel razkopa-
vati, da bi si uredil stanova-
nje, se mu je iz stene vsulo
okoli 300 komadov starih sr-
bskih novcev, tolarjev in
dvajsetic, od Marije Terezije
do Franca Jožefa. Prišel me
je vprašati, če jih kupim.
Kupčija je bila za oba do-
bra.«
Vinko je hodil okoli sta-
rin, novce za nekaj časa po-
zabil in govoril:
»Poglejte. Na pokopališču
na Gomilskem je grobnica
piramidaste oblike izdelana
iz nabrežinskega kamna. V
grobnici je pokopan nekda-
nji lastnik gradu Strašnik,
plemeniti Haupt, ki je bil
predsednik društva za ko-
njerejo na spodnjem štajer-
skem. To je bilo pred I. sve-
tovno vojno.«
Prihodnjič: še o plemeni-
tem Hauptu, novcih in Vin-
ku,	TONE VRABL
Vinko Jordun
4. stran
NOVI TECHNIK
Št. 43 — 4. november 1971
BISTRICA OB som
V Bistrico ob Sotli smo se vozili nekaj časa po slovenski strani, nekja
pa po hrvatski. Morda se bo komu, ki ne pozna razmer, zdelo vse skupaj
malo neumno. Pa ni bilo. Vsa stvar je le v tem, da imajo sosednji Hrvatje
daleč boljše ceste od nas, Slovencev, in da ni prehoda čez Sotlo, ki bi
ne bil asfaltiran. Tako smo pri kraju Imeno zavili proti Miljani in čez
most na hrvatsko stran. Pri Kumrovcu smo zopet zapeljali na hrvatsko
slovenski most in na slabo cesto, se ve. Bili smo v Sloveniji in nedaleč
vstran so se že svetlikale luči Bistrice ob Sotli, nekdanjega Šempetra pod
Sv. gorami. Bistrica ob Sotli je prvi kraj, ki smo si ga izbrali za naš
ustni časopis. Zakaj?
Priznati je treba, da smo
biii od sile radovedni in da
m bilo tako lahko zadostiti
vsem našim željam. Pa ven-
dar! Bistričani so svojo na-
logo izípoináli tako, kot je naj-
bolj treba.
Bistrico pa smo izbrali
predvsem zato, ker je del
slavnega Koajanskega. Slav-
nega bolj po svojih dvajset-
letnih problemih, kot pa po
svoji zgodovini, ki tudi ni od
muh, sploh še ta, ki živi v
ljudeh in ni pozabljena.
V majhnem, vendar prijet-
nem, na žalost tudi nekoliko
mrzlem klubskem prostoru v
zadrugi sredi trga, se je zbra-
lo kar precej ljudi. Nekaj jih
je čakalo sF>odaj, v gostilna.
Tudi ti so pozneje prišli in
pomagali v burnem razgovo-
ru, ki se je razvil po začetni
togosti. Prav kmalu smo bUi
v središču problemov, ki ta-
rejo Bistričane.
PREŽALOSTNA
KOZJANSKA CESTA
Prav gotovo je eden naj-
večjih problemov cesta, ne-
srečna cesta, o kateri se go-
vori vselej, kadar je govora
o Obsotelju, Kozjanskem ali
če • hočete, kar o celi šmar-
ski občini, v katero Bistrica
tudi spada.
Takole je povedal Jurič iz
Bistrice: »Ta cesta je za nas
življenjsko važna, za ves naš
kraj in še naprej. Prepričan
sem, da je cesta največji kri-
vec, da se ta predel ne raz-
vija tako, kot bi se moral.«
Občinski od'bornik Kimej ga
je podprl z naslednjimi be-
sedami: »Cim bi bila poveaa-
va z Bizeljskám in s Kozjan
skim, bi bili rešeni. Svet bi
se nam odprl.«
Cesta žuli ljudi v Obsote-
lju, ki so čedalje bolj neza-
dovoljni. Tudi gostilničar Rau.
ter ni najbolj zadovoljen. Ma-
lo jezno je priix>mnil: »Sa-
vinjanom je problem, kako
agraditi cesto do novogradenj
in jo asfaltirati. Pri nas pa
leto za letom obljubujejo lju-
dem, pa nič. Prepričan sem,
da bo ljudem enkrat za vse-
lej tega dovolj. Preveč so pre-
stali v zadnji vojni, da bi jih
iz leta v leto vlekli za nos.«
Bistričane pa je zanimalo
tudi kaj drugega. Tako na
primer, ali sploh obstoja kak-
šen kompleksen načrt o raa-
voju Obsotelja m Kozjanske-
ga. Tudi takšne ugotovitve
smo slišali, kot je tale: »Vča-
sih je bilo hrvatsko Zagorje
pojem revščine. In danes?
Nove strehe, vse ceste asfal-
tirane, v vsakem večjem kra-
ju obrat, kjer dobe delo mla-
di ljudje. Žalostno je tudi to,
da je meja najbolj razvite
republike brez asfalta.«
To je res in občutili smo
na lastna koži. To in še druge
stvari silijo mlade v Bistrici,
da se odseljujejo. Bistrica ni
Nekdo med prisotnimi je
ugotovil: »Tista kampanja o
zaostali Kozijanski je nekomu
morala zelo biti po godu, se-
daj pa se je najbrž že boji,
ker je prerasla okvire.«
MLADINA JE
ODŠLA, STARI SO
OSTALI
Niso samo ceste in pa obra-
ti tisti, ki bi rešili zaostalost.
Tako menijo v Bistrici. Kme-
tijstvo, to je tista rešilna bil-
ka. »Dajte nam živeti,« smo
slišali. In verjemite, ni pri-
jetno slišati takšne stvari.
Spet je spregovoril Kunej:
»Kmetijstvo je in bo tisto, ki
bo za nas najvažnejše, saj
smo izrazito kmetijsko po-,
dročje. Na našem območju je
okoli 400 kmetij, vprašanje
pa je, če jih bo čea deset let
še ostalo toliko. Po mojem
največ 150, če bo šlo tako
naprej. Toda kaj bomo s pre-
ostalimi 250? Mladina, spo
sobna za delo, je odšla, doma
so ostali stari. Zakon o sta-
rostnem zavarovanju bo mo-
ral rešiti vse tisto, kar ni
produktivno. Kje bomo zapo-
slih ljudi?«
Mnogo besed je bilo izgo
vor j enih o kmetijskem kom-
binatu Hmezad Žalec. Kmet-
je so nezadovoljni a delova-
njem kombinata, ki je na za-
četku obljubljal veliko, nare-
jenega pa je zelo malo. če-
prav je bilo rečeno, da bo
letno od osemdeset do sto
kmetij usposobljenih za spe-
cializirano gospodarstvo, o tej
obljubi ni ne duha ne sluha.
Ostaja nezadovoljnost. Kredi-
tov, ki so jim bili obljublje-
ni, vseh niso dobili. Menijo
tudi, da je maksimum deset
hektarov aemlje premalo za
pošteno kmetijstvo. Ob vse-
mogočem sklicevanju kombi-
nata pa pravijo kmetje v Bi-
strici, da bodo krave, če bo
šlo tako naprej, kmalu po-
crkale od problematike.
Tam, kjer je ponavadi mno-
go hudih stvari, se najde še
kakšna za nameček. In če je
narobe s kmetijstvom, cesta
mi in če ni obratov, ki bi za-
poslili delovno silo, čemu bi
potem bilo šolstvo v redu?
In res, tudi šolstvo v Bistrici
šepa.
»šola v Bistrici ima kot
popolna osemletka dvoizmen-
ski pouk. Potrebovali bi še
vsaj štiri učilnice. Otroci so
žrtve pomanjkanja prostora.
Do šole imajo eno uro, tudi
dve. Po gozdu, pozimi po ve-
likih gazeh. V šolo jih starši
prinesejo celo v košu. Če bi
šOlo ra25Širili, bi bil problem
rešen. Cestokrat se vprašuje-
mo, zakaj prav pri nas vse
to,« je glasno meditiral Jože
Uršič, učitelj, ki je povedal
še to, da v Bistrici, kot po-
vsod po občini, plačujejo sa-
moprispevek, od tega pa ni-
majo mnogo. Učenci so pri-
krajšani za telesno vzgojo.
Sami so si zgradili igrišče in
ga posipali z lešem. Zdaj
vdihujejo prah.
TRGOVINA FRANC
JOŽEFA IN TEŽAVE
Z MESNICO
»Trgovina je še od Franca
Jožefa. Da je ne uredijo, je
nesramnost, prava pravcata
nesramnost. Hoditi moramo v
Kumrovec, ker tam pač do-
bimo, kar rabimo.« To so bili
vzkliki, ki so se mešali med
seboj. Hrupni, jezmi. Tudi ga-
silski dom bi delali, če bi le
občina dala svoj začetni de-
lež. Pa mesnica in klavnica.
Samo slabše meso dobijo,
boljše ostane v Celju. To pa
vse zato, ker menda klavnica
ne ustreza vsem pogojem.
Takšne in podobne stvari
smo slišali, pa še to, da je
bilo preko dvatisoč ljudi iz-
seljenih, Vaudek Ludvik pa
je pokazal celo spisek otrok,
ki so umrli v izseljenstvu.
»Napišite, da občinski mož-
je premalo prihajajo, čeprav
jih vabimo. Razvoj kraja je
zaostal za individualnim raz-
vojem.« Tako so rekli in mi
smo zapisali. Pomagalo tako
ne bo, so že naprej rekli Bi-
stričani.
Tisoč se jih je odselilo iz
Bistrice, mladina zabave- ni-
ma, odseljujejo se še naprej.
Edina aabava je maša v cerk-
vi in pa gostilna. To smo vi-
deli tudi sami.
še bi bili v Bistrici, a čas
je čas. Tisti čas, ki Kozjan-
sko in Obsotelje že vrsto let
goljufa. Le kaj je z izvaja-
njem zakona o nerazvitih?
Bistričani pravijo, da je re-
publika veliko obljubila ...
povezana z nobenim sredi-
ščem tako, kot so na primer
v Hrvatskem Zagorju.
Mladi bralci!
Uredništvo Novega ted-
nika razpisuje nagradni
natečaj in vas vabi k pi-
sanju. Tema za sestavek
je ALI TE ČUTIM, DO-
MOVINA?
Natečaj je namenjen sa-
mo mladim do 25. leta sta-
rosti.
Najboljše prispevke bo-
mo nagradili in jih obja-
vüi v Novem tedniku za
praznik republike.
Ч
Zadnji rok za prispevke
je 18. november 1971.
Uredništvo
Ozeienela veja
otroškega varstva
Temeljna skupnost otroškega varstva občine Celje je začela
z javno razpravo o predlogu programa razvoja otroškega var-
stva v letih 1971 do 1975
Istočasno daje obračun dosedanjega dela
Rešitev v podaljšanem družbenem dogovoru in v sâmoprispev-
ku občanov
Osnovno izhodišče v pro-
gramu pri nadaljnjem raz-
voju otroškega varstva je
spoznanje o družbeni odgo-
vornosti za otroka in njegov
vsestranski razvoj. Zato pa
je potrebno zagotoviti hitrej-
šo izgradnjo materialne baze
za dnevno varstvo otrok za-
poslenih staršev ter otrok, ki
so potrebni družbene skrbi
zaradi različndh socialnih pro-
blemov. Nadalje je nujno
zagotoviti urejeno prehrano
\'sem tistim šolskim otrokom,
ki nimajo zadovoljive preh-
rane doma. V programu je
poudarek tudi na popolnem
zdravstvenem varstvu vseh
otrok.
če pogledamo konkretno,
vidimo, da skupnost otroške
ga varstva ra ostala le pri
dolgoročnem programu, tem-
več je začela program že
konkretno izvajati. Hudinj-
aká vrtec že gradijo in bo
prihodnje leto že izročen na
menu, leta 1973 bodo zgra-
dili varstveno ustanovo na
Otoku III, leta 1976 pa še na
Os'.rožnem. Ko bo ta prog-
ram dosežen, bo v štirih
letih vključenih v dnevno var
stvo 36% predsodskiih otrok.
danes pa je zajetih 24,4 od-
stotka, kar je že velik uspeh.
Postopoma naj bi po progra
mL: podaljšali trajanje male
šole in s tem tako prešJi na
celo letno predšolsko delo.
Odprli pa naj bi še nove
varstvene oddelke za šolske
otroke na osnovnih šolah v
Prulah, na IV osnovni šoli,
•Strmcu ter Šmartnem v Rož-
ni dolini. S podaljšanim bi
vanjem nadaljnih 225 otrok
Pa bodo po programu zvečali
kapacite',o šolskih kuhinj in
uredili otroška in šolska ig-
rišča.
Postavlja se vprašanje, kje
Za vse to vzeti denar. Za vse
skupaj bi potrebovali okrog
14 milijonov. Tu so vštete
novc^adnje in investicijsko
vzdrževanje objektov. Redna
sredstva temeljne izobraže
valne skupnosti zmašajo 10
milijonov 800 tisoč. »Ostalo
upamo, da bomo dobili z
družbenim dogovorom in ra-
čunamo na pomoč šiirše dru
žbene prizadevnosti. Zato tu-
di podpiramo javno razpra-
vo, ker mislimo, da proble
mi O",roškega varstva zadeva-
jo slehernega občana,« nam
je p>ovedala neutrudna in pri-
zadevna predsednica izvršil
nega odbora skupnosti otro-
škega varstva SLAVA VU-
ČAJNK. »Družba, skupnost,
veliko daje. a kaj ko leta prej
delo ni bilo organizirano, ni
bilo redno dodeljenih sred-
stev, tako da je težko vse
nadoknaditi in še kriti vsako-
letne potrebe,« je nadaljeva
la Slava Vučajnkova.
Določenih rezultatov v oce-
ni delovanja skupnosti otro-
škega varstva ne zanikamo,
a po-^rebno bo še veliko na
porov širše skupnosti in. an-
gažiranja družbenopolitičnih
organizacij, zlasti socialistič-
ne zveze in zveze sindikatov,
gospodarskih in delovnih or
ganizacij ter krajevnih skup-
nosti, da bo ozelenela veja
otroškega varstva tudi vzcve-
tela. Veliko k temu lahko pri
pomorejo tudi občani sami
in zato je na zadnji seji ob-
činske skupščine y Celju vzni-
kla misel za uvedbo krajev
nega samoprispevka. To bo
tudi edina rešitev za odločen
korak, ki ga terja otroško
vars'/vo.
Z. S.
»Malo verjetno je, da ima-
jo šentjurčani kakšnega ido-
la,« nam je dejal nekdo iz
Šentjurja, ko je v zadnji šte-
vilki Tednika prečita 1, da bo-
mo obiskali delo\Tio organi-
zacijo Alpos Šentjur. Seveda
Se je pošalil, misleč na_ ne-
razvitost in podoibno.
V Alposu je približno 30
odstotkov zaposlenih v Zvezi
mladine, tako da je Alpos
j eden močnejših mladiinskih
' akitivoiv šentijurske občame.
Pogovarjali smo se s tremi
mladimi, dvema tehnikoma
in delavko.
VINKO CREPINŠEK,
strojni tehnik, štiri mesece v
Aliposu: »Nimam nekega po-
sebnega idola med sla.vnimi
ljudmi, ki bi ga posnemail s
svoltai ngiiinom življenja oei.
roma željaand. Idola pa mi
predstavljata 3če in mati, ki
sita me vzgojila. . Upam, da
bom i-edno ravnail tako, kot
sta me učila, in da jima bom
poidoben. Všeč so mi pa ne-
kateri slavni ljudje, tako na
področju glasbe Bach, v
športu pa Dane Korioa zara-
di izredne vzxir//lji\x>&ti in kei'
simpatizsiram s to športno
dicsiiplioio.«
MARJAN DREMŠAK,
strojni tehnik, nekaj več kot
leto v Alposu: »Nimam tak-
šne osebe, ki bi mi bila to-
liko všeč, da bi lahko rekel:
to je moj idol. Pri ljudeh
gledam predvsem na njihove
dobre lastnosti. Ce bi se od-
ločeval za podroö.'e športa,
moram reči, da mi je najbolj
všeč, Шго Cerar — zaradi
^onmosti. Je eden redikih
športnikov, kà mu slava ni
sbopüa v glavo. Med politiki
pa mi je všeč John Kennedy
zaradi borbe za mir in pra-
vice črncev. Občudujem pa
tudi aS'tronavte, 'ako ruske
kot ameriške.«
KRISTINA FIDLER, de-
lavka, v Alposu leto in pol:
»Moj idoa je to^riš Tito, ker
vse svoje življenje dela za mir
med narodi, zaradi poštenja
in ljubezni do vssh ljudi. Za
šport se ne zanimam, rada
pa posUušam popevke. Med
p©vka.mi sta mi	Majda
Sepe in Melita Avsf.-nak.«
Prihodnjič:
MLADI V STRMCtT
M. S. — J. K.
Idol: »V prenesenem po-
menu stvar, oseba, ideja, ka-
teri se izkazuje izredno spo-
štovanje, strastna ljubezen
in slepa privrženost«.
Iz enciklopedije
Vinko Crepinšek
Marjan Dremš^
Kristina Fidler
§t. 43 — 4. november 1971^
NOVI TEDNIK
5. stri
Obisk v Šoštanju
V Šoštanju ni mrtvila
Kair je bil nekoč oikraj m
ркх&пеје občina, to je zdaj za
Šoštanj krajevna skupnost.
Tu se zdaj zdužujejo silnice,
ki skrbijo, da gre mesto ven
darle naprej, da ne zaostaja
in rase.
»Trenutno smo najbolj za-
vzeti pri graditvi otroškega i-
grišča za osnovno šolo »Bibe
Röoka«,« je v razgovoru dejal
tajnik sveta krajevne skupno-
sti Milan Novak, in nadalje-
val: »Dela bodo v glavnem
končana še leto«, igrišči z le-
pimi naravami pa bomo od-
prli prihodnjo pomlad.
Nekaj lepih uspehov smo
dosegli tudi na drugih pod-
ročjih. Asfaltirali smo cesto,
ki pelje na grad, uredili po-
veaavo med Cesto talcev in
Levstikovo .. . Vrh tega bomo
še letos uredih kanalizacijo
v Metlečah, čeprav to ni naša
nalo-ga. Veliko pozoirnost smo
posvetili urejevanju nasadov,
parkov. Zavzemajo se, da bd
se ljudje dobro počutili in
da bi tudi sami prispevali
svoj delež k ztmanjemu vi-
dezu mesta.«
»Nekoč ste imeli precej te-
žav zaradi trgovine. Kako je
danes?«
»Problemov še nič koliko.
Zlasti pa nas boli, da še ni-
mamo Merxove samopostrež-
ne trgovine. Prva dela so si-
cer stekla, toda po našem
m f nju prepočasi. Prav zato
se pogovarjamo tAl d i z dru-
gimi trgovinskimi kolektivi o
vlogi in mestu trgovine v Šo-
štanju. Zaenkrat se ne razvi-
ja tako. ko+, bi si želeli.<;
»In gostinstjvo?«
»Prav tako se bori s težava-
mi. Prava škoda je tudi, da
kolekitiv Kajuhove restavraci-
je ni dobil dovoljenja za gra-
ditev prizidka. «
»V zadnjem času se sreču-
jete z novim prblemom, ki
jete z novim problemom, ki
ga povzroča izkoriščanje ve-
lenjskega lignita.«
Res je. Del mesta bo pro-
padel. Z Goric in okolice se
bo moralo preseliti okoli 120
družin. Mnoge od njih si bo-
do uredile nov dom na Po-
hrastnikovem, na območju
med Toplicami in Florjanšči-
co. Tu bo zraslo novo stano-
vanjsko naselje za okoli 1.500
ljudi. Poleg tega bo opuščeno
pokopališče, poslopje, v kate
rem je kino, in še marsikaj.
Kino bo nadomestil novi kul-
turni dom v najširšem pome-
nu besede, ki ga bomo zgra-
dili s sredstvi krajevnega sa-
moprispevka v Občini.
X tem prizadevanjem naj
še dodam, da namerava turi-
stično društvo zgraditi igri-
šče za tenis in tako dati nov
immrlz rekreaciji.«	MB
1111111111111111111111111111Ш11111111111111111111111111!11111111111Ш11111111Ш1Ш^
Milan Novak, tajnik sveta
krajevne skupnosti v Šošta-
nju
HVALA NEZNANIM REŠITELJEM
V imenu družine bi se rada zahvalila vsem tistim, ki
so nas rešili obupnega požara in nam pred ognjem obva-
rovali mnoge stanovanjske stvari.
Povedali so nam, da sta bila dva fanta iz Zlatarne takoj
na kraju nesreče. EInako tudi Tinči in Miran Krštinc. Vsem
se iskreno zahvaljujemo za p>omoč in požrtvovalnost. Fan-
ta prosim, da se osebno oglasita na Pokopališki 8.
Tudi novinarju Naniju Severju hvala za tolažilne be-
sede.
Posebna zahvala inž. Jožetu Sedovniku iz Libele, ki je
takoj poskrbel za zasilna stanovanja, nas naslednji dan
obiskal in nas potolažil, da bo glede stanovanj kmalu
vse urejeno, še enkrat prisrčna hvala.
MILICA PRELOG
Pokopališka 8, Celje
Za nesebično pomoč pri reševanju požara na Maribor-
ski cesti št. 1 se iz srca zahvaljujem vojski iz Titove ka-
sarne in vsem tistim mojim sodelavcem iz Libele, ki so
mi priskočili na pomoč. Posebna zahvala Stanetu Jelenku.
IVANKA STRAŠEK
Mariborska 71
ČASNIK NEREDNO PRIHAJA
Rada berem Novi tednik in tudi redno sodelujem v na-
gradnem globusu. Vendar mi je hudo, ker tednika ne dobi-
vam redno. Ne vem, kje je krivda, pa prosim, da vprašate.
Vabim vas tudi, da se zglasite tu pri nas. Obiska bom ^lo
vesela.
MARIJA OCVIRK,
Sodna vas 37
Podčetrtek
ODGOVOR: Tudi mi se službi v Ljubljani pritožujemo,
da s pošiljanjem tednika ni vse v redu. Pravijo, da bodo
zadevo uredili. O obisku pa se bomo dogovorili.
ZANIMIVO ALI VŠEČ — TO NI ISTO!
Tednik ml je vse bolj všeč. Vse rada preberem, zlasti
kriminal in prometne nesreče. To me zanima, všeč mi pa
ni. Zato ne razumem, kaj naj napišem v Nagr^nem glo-
busu. Veselim se povesti in vam čestitam k srebrnemu
jubileju.
ANGELA BOŽNIK,
Opekarniška 22, Celje
ODGOVOR: Draga Angela, prav imate. Zanimivo ali
všeč — to ni isto. V Nagradni globus torej vpišite, kar
je za vas najzanimiveje. Hvala za čestitke!
POZDRAV IZ TUJINE
že precej časa prebiram Novi tednik, ki nam ga je na-
ročila svakinja. Najbrž zato, ker sama ni zelo pridna za
pisanje. Toda zelo sem ji hvaležna, ker mi je Novi tednik
všeč!
Samo nekaj pa sem pogrešala. Nikjer nisem našla,
da bi bilo napisano, da je bil v soboto, 16. oktobra 1971
zvečer ob 20.15 mednarodni quiz »Dober večer, sosedje«
s Hansom Joachimom Kulenkampffom v Wiesbadnu. V
njem je nastopal tudi kandidat iz Slovenije — Bogdan
Pogačnik iz Ljubljane. Bila je samo igra in čeprav ni bil
uspešen, me je zelo veselilo, da je bil zraven tudi Slove-
nec. To pa zato, ker ta televizijski spored gledajo tudi
preprosti kmečki ljudje in jih je dosti, ki niti ne vedo,
da v EvroiM obstaja tudi Slovenija. Ni še dolgo, ko me
je nekdo vprašal, od kod sem, pa sem mu odgovorila —
iz Slovenije. In njegov odgovor: »Aha, to pa je v Afriki!«
Nekaj smo si sami krivi, posebno mlajši izseljenci. Ko
ga tujec vpraša, od kod je, bi naj vsaj odgovoril, da je
iz Slovenije in da je to severni del Jugoslavije. Nimam
nič proti Hrvatom, toda če njega vprašaš, od kod je,
na kratko odgovori: »Jaz sem Hrvat!« In šele čez nekaj
časa pove, da je to v Jugoslaviji. Pa naj bo star ali mlad.
Pozdrav šaleški dolini!
MARICA KUMER
8411 Rossbach 60 ü. Regensburg, Z. Nemčija
ODGOVOR: Draga Marica, lepo pismo Še se oglastiie.
Quiza Dober večer, sosedje, pa pri nas na televiziji ne
prenašajo. Morda ga kdaj vidimo. Všeč nam je, da se tako
počutite Slovenko. Res nam manjka našega slovenskega
ponosa. Pišite še.
LEP NAPREDEK
V Novem tedniku ste г Nagradnim globusom zelo pre-
senetili in razvedrili nas, bralce. Saj je to zelo posrečena
nagradna igra. Sedaj sem se na Novi tednik tudi jaz naro-
čil, saj je v časniku mnogo zanimivega, želim pa. da red-
no objavljate televizijski spored.
Jožef Lipovšek
Impolca, Sevnica
PESMICA ZA NAS
NOVI TEDNIK JE NAS
Naš odlični Novi tednik
naj gre v vsako hišo,
lep nam je razglednik,
vsem nam je priipovednik.
Uredništvo se močno potrudi,
da nič ne zamudi.
In vse se odlično uredi.
List naj se veča in veča
s čim več naročniki,
to nam bo vsem sreča,
bodimo vsi listu pomočniki.
Napisal 81-letni
Franc Cepin, Žalec
ODGOVOR: Hvala za pesmico. Zelo ste se potrudili in
oglasite se še.
PISALI SO NAM ŠE
Jože Bratovčak iz Vojnika, Matevž Nemivšek iz Pre-
bolda, Ivanka Vratič iz Polzele, Cecilija Kostrevc iz Seno-
vega, Terezija Mešič iz Grobelnega, Lojzka Mulej iz Zahod-
ne Nemčije, Ivanka Hlastec iz Dola pri Hrastniku, Julijana
Frece iz Zidanega mosta in štefi Fajs iz Ponikve.
V45 UREDNIK
ZDENKO ROTÍR	(I)
Socialistična družba in religija
v nekaj kratkih komentarjih ni mogoče povedati prav
vsega o temi SOCIALISTIČNA DRUŽBA IN RELIGIJA, ka-
kor je njen glavni naslov. Zato bom izbral samo nekatera
vprašanja, nekatere vidike, ki se zde meni OSEBNO po-
membni zato, da bi preko njih spoznavali položaj religije
v socialistični družbi, njeno vlogo m seveda tudi odnos so-
cialistične družbe do religije. Po svetovnonazorskem prepri-
čanju sem marksist in komunist, torej ne verujem v boga
in mi vera vanj kot človeku m potrebna. To pa seveda ne
pomeni, da bom prostor v časopisu, ki mi je na razpolago,
uporabil za propagando proti religiji, veri v boga ali pro-
ti cerkvi Mislim, da v radijskih ali televizijskih progra-
mih ali tisku ni mesta niti propagandi v prid religiji ali
propagandi zoper njo. Poskusil bom pisati o veri v boga
in o cerkvi tako, da ne bom govoril niti proti njima niti za-
nju. Ali mi bo to uspelo? Hvaležen vam bom za vaše mne-
nje, hvaležen za vaše kritične pripombe ali odobravanje.
Ali je religija opij
ljudstva?
Pod tem naslovom bo moj
prvi komentar. Zakaj sem
Í23bral prav ta naslov, prav to
vprašanje? Kakšno zvezo ima
to vprašanje s položajem re-
ligije in cerkve v sociali-
stični družbi, z odnosom te
družbe do njiju? Najprej je
tale razlog za mojo odločitev:
dolga desetletja, praktično
od Marxovih časov dalje, je
katoliška cerkev trdila, da je
v samem bistvu marksizma
bojevita protireligiozna us-
merjenost in da je zato dru-
žba, v kateri ima vodilno
vlogo komunistična partija,
nujno brezbožniška, veri lju-
di sovražna, torej družba, ki
preganja cerkev in duhovni-
ke, zaničuje in zatira vsako-
gar, ki veruje v boga, družba,
hoče z nasiljem iztrebiti vero,
vernike, cerkev in duhovnike
in človeško svobodo sploh.
Bojevita protikomunistična
politika je bila zato dolgo
temeljna značilnost odnosa
cerkve do komunistov, komu-
nističnega gibanja m do dr-
žav, ki so pričele graditi so-
cializem. To so zgodovinska
dejstva, ki jih lahko pod-
premo s številnimi dokazi.
Najprej bom omenil posla-
nico papeža Pija XI. pod
naslovom »O brezbožnem
komunizmu«, ki jo je naslovil
na ves katoliški svet 19. mar-
ca 1939, se pravi v času ne-
kaj let pred drugo svetovno
vojno, v trenutku, ko je svet
spoznaval veliko nevarnost,
ki je za svobodo in demo-
kracijo pretila s strani ita-
lijanskega fašizma in hit-
lerjevega nacizma, in zato
pričakoval združitev vseh
demokratov za upor proti
temu nasilju. Poglejmo ne-
katere osnovne trditve iz te
papeževe enciklike:
1)	nevarnost komimizma iz
dneva v dan narašča. Zato je
nujno, da cerkev pozove vse,
da uporabijo vsa sredstva, s
katerimi bi rešili krščansko
kulturo pred to nevarnostjo;
2)	komunizem raaglaša blo-
dne ideale pravičnosti, ena-
kosti in bratske skupnosti v
delu. Za uresničitev tega po-
spešuje razredno borbo, pol-
no sovraštva in razdejanja,
anarhije in nereda;
3)	po komunističnem nau-
ku je človekova osebnost le
delček v celotnem družbe-
nem mehanizmu, zato komu-
nizem zanikuje vse naravne
pravice, ki gredo človeku
kot osebnosti.
4)	še posebej komunizem
človeku posamezniku ne pri-
zna nikakršnih pravic do
posesti in proizvajalnih sred-
stev, starkem pa odreka pra-
vico do vzgoje lastnih otrok,
kajti vzgoja pripada samo
družbi;
5)	komunizem oznanja bor-
bo proti vsemu, kar je božje.
Ce pa človeku vzramemo bož-
jo idejo, F>otem ljudje nujno
Ix)stanejo divjaški in surovi.
Komimizem se po svoji nara-
vi protistavlja vsaki religiji,
ki jo opredeluje kot opij
ljudstva, kajti verski nauki
naj bi uspavali ljudi, one-
mogočali njihovo aktivnost
v svetu ter jih usmerjali sa-
mo k nebu.
6)	Niti socializem niti ko-
munizem ne bi bila tako raz-
širjena, če bi tisti, ki vladajo
narodom, resno razumeli in
doumeli nauk in opomine
Cerkve;
7)	komunizem je smrtno-
nosna kuga, ki se razleza p>o
notranjščini človeške družbe
in jo spravlja v skrajno ne-
varnost. Zato so narodi v
nevarnosti, da padejo nazaj
v barbarstvo, hujše, kakor
je bilo tisto, ki je živela
v njem velika večina pred
Kristusovim prihodom. Ko-
munizem je po svojem bistvu
zločest, zato nihče v nobeni
stvari ne bo z njim sodelo-
val.
8)	Končno pravi Papež Pij
XI. leta 1937: Cerkev ima
zato nalogo, da odbija in raz-
bija vse načrte komimizma.
Pri tem pa ji moramo poma-
gati prav vsi, države, državni
voditelji in vsi kristjani.
Države morajo, preprečiti, da
bi se med njihovimi narodi
širile komunistične i^ablode.
Omenil sem nekaj bistve-
nih trditev papeške poslanice
iz leta 1937. Ta poslanica je
postala tisti čas vogelni ka-
men najbolj borbenega proti-
komimističnega boja po vsem
svetu in tudi pri nas. Gesla
te poslanice so bila glavna
gesla, pod katerim je pri nas
Cerkev med drugo svetovno
vojno 1941—1945 usmerjala
boj proti partizanskemu in
osvobodilnemu gibanju. To
je bila tudi miselna podlaga
oboroženemu belogardizmu.
(Se nadaljuje)
Glasbena
spremljava
Ko so nedavno v La-
škem v domu »Dušana Po-
ženela« na konferenci
SZDL razpravljali o aktiv-
nosti organizacij, o izvaja-
nju stabilizacijskega pro-
grama in drugih aktualnih
rečeh, je bila vsa razprava
»podložena« z glasbo. V
sosedni dvorani doma so
namreč laški godbeniki
marljivo vadih žalostinke
za Dan mrtvih.	-ček
Namesto podlistka:
Fran Roš Heinrich Himmler osebno
»Moji starši so Slovenci.
Moja mati živi in se lahko
sami prepričate, da nobene
nemške besede ne razume.
Hodil sem v slovenske šole
in se vedno čutil poštenega
Slovenca. Nikomur in tudi
nobenemu Nemcu nisem ni-
česar žalega storil. Kruh sem
Sri služil z delom. Pri nas je
mnogo Nemcev s slovenski-
mi imeni, a tudi Slovencev
г nemškimi. . .«
Nato je Himmler malo po-
mirjen vprašal primarija, od
kot je. Ko pa je izvedel,
da mu je rojstni kraj blizu
Mure, se je spet razburil:
»Mura je vendar nemška
reka in teče skozi naš Graz!
Kljub vsemu — za človeka,
kakršen ste, ne more biti
mesta v našem velikem raj-
hu!«
še enkrat se je obrnil k
učitelju in zdravniku in za-
rohnel:
»Neverjetno! Sramujta se!
Kako sta le mogla Od našega
naroda preiti k temu narodu
hlapcev? Fuj!«
Državni vodja SS je zdaj
pristopil k trem celjskim
odvetnikom. Bili so to dr.
Alojz Goričan, dr. Rudolf
Dobovišek in Mirko Hoče-
var:
»Vi trije ste pravi Sloven-
ci Z vami se bomo v miru
razšli. Vi pridete v nekak-
šno .bratsko' slovansko deže-
želo...«
Odšel je s spremstvom.
Ob tem obisku so pripor-
niki izvedeli za svojo bljiž-
njo u^odo. Vendar vanjo še
niso mogli docela verjeti.
Njihova domovina je samo
ta...
Heinrich Himmler pa? Tik
pred svojim samomorom ga
je Hitler izključil iz stranke
in mu vzel vse funkcije, ker
da se je skupaj z Goringom
pogajal z zavezniki in skušal
oblast v rajhu pritegniti
nase. Po kapitulaciji Nem-
čije so ga ujeli Angleži. Ko
so odkrili njegovo identite-
to, se je 23. maja 1945 za.
strupil s ciankalijem. Tako
se je izognil procesu v Nii-
rnbergu ins vislicam.
Konec
6. stran
NOVI TECHNIK
Št. 43 — 4. november 1971
Smej se ali jokaj...
POMAGA TAKO ALI TAKO NE ALI KAKO ŽIVETI Z OSEMDESET TISOČ STARIH
DINARJEV NA MESEC
Če bi me, kdo pred dvema letoma vprašal, kako živeti z osemdeset tisoč starimi
dinarji, bi se mogoče še ne smejal. Ko pa so mi nedoigo tega rekli, pojdi in napiši,
kako žive ljudje s tako malo dohodki., sem se najprej zasmejal, potem pa sem po-
mislil in se na hitro odpravil v nekaj tovarn. Kar tako, na slepo, ne da bi vedel
kako in kaj.
Ne kar tako, pač pa čisto
premišljeno sem se odpravil
v lesno industrijski kombi-
nat Savinja in mimo nešteto
pisarn priromal do sekretar-
ja kombinata. Takoj sem pri-
šel z besedo na dan in tokrat
se nisem smejal jaz, pač pa
sekretar.
»Nihče pri nas ne zasluži
manj kot sto tisoč dinarjev.
Sicer pa se lahko prepriča-
te«.
2e sta stala v pisarni Mar-
ta Polšak iz Zagorja na Koz-
janskem in Edvard Vodeb
iz Blagovne. Oba sta mlada,
polna moči in, kar je važno,
samska. Njvm dohodek je
I>ovprečno okoli 120 tisoč sta-
rih dinarjev. Marta stanuje
privatno in daje za stanova-
nje in hrano 25.000 dinarjev,
Edvard pa se vozi domov in
daje mami petdeset starili ti-
sočakov. Sedaj, ko sta sanfia,
še gre. O bodočnosti ne pre-
mišljujeta. Mlada sta in do-
volj jirna ostane za zabavo,
nekaj malega pa tudi za ob-
leko in vse, kar spada v tem
dragem življenju zraven. Pre-
več si seveda ne moreta pri-
voščiti. Sta pa s plačo zado-
voljna, kakor So menda, po
besedah tovariša sekretarja,
zadovoljni VSi v podjetju. No,
recimo, da je tako. Nisem se
ubadal več s tem, pač pa sem
se odpravil proti tovarni
Emo, kjer pa na vsq žalost
nisem mogel izvedeti ničesar.
Več ali manj so se vsi otepali
izjav, odgovornih pa ni bilo
na delovnih mestih. Skoraj
vsak je bil nekje zadržan.
Odločil sem se in odšel na-
ravnost med delavce v o'ora-
te.
Če ti sreča ni naklonjena
in višji v podjetju tudi ne,
seveda ni pomoči. Že kar pri
vratih v prvi obrat me je
ustavil možakar s vpraša-
njem, kaj iščem tukaj. Po ze»
lo vljudnem odgovoru sem
zapustil tovarno, ne da bi iz-
vedel, kako žive delavci z
osemdeset tisoči dinarji na
mesec.
Šel sem do Cinkarne. Tam
sem srečal ob velikem kupu
belega gramoza dva mlada
fanta, ki sta premetavala pe-
sek. že na prvi pogled sem
videl, da sta južnjaka. In rd
sta bila. Oba iz Bosne. Jakov
Pejič je prišel iz Jajca in je
pri nas osem mesecev. Sku-
paj s Mominom škeričem
dela pri podjetju Ingrad. Oba
zaslužita Od 60 do največ 90
tisoč starih dinarjev. V In-
gradovi menzi jesta în dajeta
za hrano 42.000 starih dinar-
jev, za stanovanje pya okoli
9000 starih dinarjev. Oba sta
mnenja, da je to premalo, da
ni za pošteno življenje, da
sta mlada, da bi rada še kaj
več. To jima je nedvomno
treba verjeti. Mladi ljudje
so radi lepo oblečeni. S takš-
nim denarjem pač ne more-
jo biti. Oba, Jakov in Momin,
sta sama. Sta i>ač še mlada
in na poroko ne mislita. To-
da, kaj bo, ko bosta začela
misliti na življenjske druži-
ce? Takrat se bo Mominu in
Jakovu svet podrl. Ničesar
ne. bo ostalo lepega.
So pa še ljudje, ki ne mi-
slijo ničesar lepega. To so
takšni, ki zaslužijo 80.000
starih dinarjev, so oženjeni
in mislijo, kako bodo živeli
danes, ne jutri. Ta »jutri« je
daleč.
Dobil sem jih v Cinkarni, v.
vratarnici. štiriinštirideset-
letni Franc Vodeb je pomož-
ni delavec v Cinkarni, doma
pa je iz Lemberga pri Dobr-
ni. Je poročen in ima dva
otroka, ki p>a sta že v službi,
žena je doma in torej ne za-
služi. Hčerka dela v EMO,
sin pa pri vodovodni skupno-
sti. Franc razvaža mleko in
malico, v tovarni p>a je 24 let.
Pred leti je v isti tovarni
postal invalid in takrat je bil
premeščen na to delovno me-
stOi kjer zasluži manj, kot je
prej. Franc ima kostni išias
m je sam hranilec cele dru-
žine.
»Meso je pri nas redka
stvar. Tem bolj j>a poznamo
krompir, zelje in fižol. To je
poceni, dokler je. živeti pa
je treba še mater, ki je bol-
na«. Tako je dejal Franc in
Se kislo nasmehnil. Tudi jaz
bi se. Zabave Franc ne po-
zna^ večkrat pa si izposodi
kakšen dinar, da se z družino
izvleče do konca meseca.
Skupaj s Francem je bil v
vratarnici Cinkarne tudi Ivan
štancer, vratar, doma iz Pre-
korja pri škofji vasi. Tudi on
je poročen, hčerka pa hodi
v četrti razred, žena je do-
ma. Ivan je invalid in prav
kaikor Franc je bil nekoč na
drugem delovnem mestu, kjer
je zaslužil bolje. Malo več
denarja prinese domov Ivan.
96 tisočakov je njegova pla-
ča. Za hrano pa izda 65 tiso-
čakov. Pred časom je prosil
za stanovanje, pa ga ni dobil.
Začel je na črno. Sedaj je
dovoljenje tukaj.
»Meso? Ne bodite smešni.
Krompir, to pa ja. če bo šlo
tako naprej, bom moral za-
prositi pomoč pri socialnem,
če me ne bi tovarna oblekla,
ne vem, kaj bi obesil na se-
be. Vtej Obleki grem v služ-
bo in iz službe. Knjige hčer-
kici sem pristradal. Kradel
pa ne bi rad.«
Ivan je živčno kadil in kla-
til z rokami. V sobo je pri-
šla še Ivanka Slemenšek, sna-
žilka. Njen dohodek je natan-
ko osemdeset tisoč dinarjev
na mesec pri dveh otrocih,
ki hodita v šolo. Mož dela v
Cinkarni. »Meso ob nedeljah,
pravi Ivanka, »denar pa je
za sproti.«
Treba je bilo oditi s težko
zavestjo v sebi, da je še mno-
go ljudi, ki Se l>ore, ali ka-
kor je rekla Ivanka: »živimo
iz rok v usta.«
*
Za konec — ali ni toliko
bolj nujno, da v vsaki de-
lovni sredini učinkoviteje
iščejo možnosti za doseganje
življenjskega minimuma?
Rekli smo tisoč novih dinar-
jev. Pa marsikje še osemde-
set starih fsočakov ne zmo-
rejo. Zakaj? Kaj storiti? Ali
niso sindikati že predlagali,
kaj morajo storiti samoupra-
vni organi? In re/ultat?
MIl.KNKO STRAŠEK
Jakov l*ejić in Momin Škerić
Ivan štancer
Franc Petauer na najvišjem
nivoju, na strehi najvišje
stavbe v Celju, Mcrxovega si
losa.	(Foto: M. B.)
Tovariš Franc Petauer je
direktor »Merxa« že enajst let.
Eno leto prej je bil pomoč-
nik direktorja, sicer pa je bil
tudi pred tem dolga leta v
podjetjih, ki so bila pred-
hodnik sedanjega. Je po po-
klicu ekonomist, star 44 let,
oče dveh otrok. Svoje hiše
nima, seda za volan ruskega
»žigulija«, za rekreacijo pa se
ukvarja s športom, zlasti te-
nisom. Kot Teharčan je prav-
zaprav Celjan, ki ga zastopa
tudi kot odbornik v občinski
in kot poslanec v republiški
skupščini.
NOVI TEDNIK: Trgovina
.ie v Celju dosegla velik
vzpon. Okoli 46 odstotkov
znaša njena udeležba v naro-
dnem dohodku Celja. Čemu
pripisujete ta razvoj?
FRANC PETAUER: Recimo
raje, da ima Celje ponovno
tako pomembno trgovino,
kot jo je že imelo, zlasti
pred vojno, ko je bilo trgov-
sko mesto, pomembno ne sa-
mo za Slovenijo, marveč za
vso Jugoslavijo.
NOVI TEDNIK: Potemta-
kem je obstajalo obdobje
stagnacije ali morda nazado-
van,ia. Zakaj?
FRANC PETAUER: Po vo-
jni je bila v Celju trgovüia
omejena, tako po materialni,
kot družbeno-politični podpo-
ri. To tudi v času, ko se je
drugje, recimo v Ljubljani,
že živo razvijala.
NOVI TEDNIK: Lahko
podprete to trditev konkre-
tno?
FRANC PETAUER: Lahko.
Recimo razmah ljubljanske
»Prehrane«. Samo turističnih
sredstev je dobila okoli 3 sta-
re milijarde, da o naklonje-
nosti banke ne govorimo.
NOVI TEDNIK: Se .je v
Celju razmah zakasnil? Je v
razvoj vključena trgovina v
celoti?
FRANC PETAUER: Časov-
no smo v Celju zaostajali za
nekaterimi kraji, vendar se
je trgovina začela naglo raz-
vijati v ' vseh štirih glavnih
vejah, kot jih zastopajo Ko-
vinotehna, Tehnomercator,
Tkanina-galanterija in »Merx«.
NOVI TEDNIK: Bili ste
med prvimi in najuspešnejši-
mi v razrastu na temelju in-
tegracij. Obseg področja, ki
ga pokrivate, je znan. Ko-
roška je res vedno na,s;ibala
k celjskemu olimočju, toda
zakaj Se je na primer Zgor-
nja Savin.jska dolina »izmu-
znila«?
FRANC PETAUER: Za in-
tegracijo sta vedno potrebna
dva partnerja. Lahko trdim,
da je odločitev za integracijo
z ljubljanskim Mercatorjem
polsedica osebnih stališč vo-
dilnih ljudi v tedanjem tr-
govskem omrežju v Zgornji
savinjski dolini.
NOVI TEDNIK: Z »Mer-
xom niso povsod popolnoma
zatlovoljni. Znano vam je,
kaj o njem mislijo recimo
v .šentjurski občini?
FRANC PETAUER: V mi-
slih imate odprto pismo
predsednika občine т Sent-
Celje je
„Jii^eslavija
v maleni"
jurju. Naš odgovor je po vse-
bini popolnoma enak vsebi-
ni osebnega pogovora med
nami in predsednikom Sveti-
no. Z njim so se odborniki
zadovoljili, mi pa bomo svo-
je obveznosti izpolnili v do-
govorjenem roku. Več o tem
ni treba povedati.
NOVI TEDNIK: V laški ob-
čini niso l)ili zadovoljni z u-
kinitvi.jo trgovin v Jurklo-
štru in na Marofu, pa tudi s
tem ne, da »>Ierxov« kolek-
tiv v tej občini nima zado-
voljivih samoupravnih pri-
stojnosti?
FRANC PETAUER: Na u-
kinitev trgovin v Jurkloštm
in na Marofu smo bili pri-
siljeni, ker nam je KZ oj^po-
vedala. prostore. Za dva tr-
govca v tem kraju ni pro-
stora. Veste pa, da smo ho-
teli celo graditi samopostre-
žnico. Sektor maloprodaje v
laški občini ima enake samo-
upravne pravice kot ostali
sektorji našega podjetja. Se-
veda so omejeni, zlasti ker
nimajo materialne podlage.
Zavedamo pa se, da je trgo-
vina v občini sestavni del go-
spodarstva, zato v mejah mo-
žnosti in realnosti prispeva-
mo svoj delež k naporom go-
spodarstva za razvoj občine
in krajev.
NOVI TEDNIK: Pre.seliva
se iz trgovine na širše podro-
čje. Kaj menite o razmerah
v Celju?
FRANC PETAUER: Razme-
re niso rožnate. Celje je do-
kaj verna podoba Jugoslavi-
je. Pretresi zadnjega časa so
po mojem v škodo hitrejše-
ga razvoja, vnašajo malodu-
šje, če ne celo melanholijo.
NOVI TEDNIK: Se.íía.jo
vzroki za relativno zaostaja-
n,ie v preteklost, zlasti v ob-
dobje celjske.ga okraja?
FRANC PETAUER: Vseka-
kor. Kot za trgovino, kot
sem že omenil, velja isto tu-
di za druge veje gospodar-
stva. Celjskemu gospodarstvu
je manjkalo družbenopoliti-
čne podpore v materialnem
in moralnem pogledu, tako
v Celju samem, kot tudi s
strani republike, kjer pa je
Celje imelo vendarle \'plivne
ljudi.
NOVI TEDMK: Radi ome-
njate C;el.je kot tretje mesto,
fia bo obdržalo? Verjamete" v
policentrični sistem?
FRANC PETAUER: Mislim,
da se policentriœm v Slove-
niji umika. Med Ljubljano
in Mariborom, tako se bo-
jim, se Celju ne obetajo ve-
like razvojne možnosti.
NOVI TDENIK: Ste odbor-
nik in poslanec. Kako se ▼
tej vlogi počutite? Mislite,
da bi mo.ïli več storiti?
FRANC PETAUER: Nisem
zadovoljen. Družbeno-politi-
čni dejavniki v Celju ne
znajo izkoristiti svojih po-
slancev, ne usmerjajo jih do-
volj, da bi nastopili na skup-
ščinskih zborih za stvari, ki
so posledica preteklosti. Na
primer Cinkarna. Samo en-
krat smo bili poslanci infor-
mirani o položaju tega kole-
ktiva, konkretnejših zadolži-
tev in oborožitev z dokumen-
tacijo pa nism.o dobili. Zdi
se mi narobe, da celjska cin-
karna tone v težavaii, na dru-
gi strani pa glasujemo za vi-
likanske nove investicije, kot
je projekt »Bernardin« ob
morju.
NOVI TEDMK: Kaj .je v
Celju najbolj potrebno v tem
trenutku?
FRANC PETAUER: Uskla-
diti razvojne programe, spre-
jeti enotnega, ki nas bo vse
obvezoval, predvsem p>a od-
straniti vzroke za moreč ob-
čutek o razdvojenosti v ix>l>
tičnl sferi našega mesta.
JURE KRASOVEX3
Vlado
Ranrigaj
če boste na Vranskem
povprašali po Vladu Ranči-
9aju, bodo odgovorili: »A,
to je pa tisti, ki vodi kra-
jevno organizacijo SZDL!*
»Stanuje nasproti hote-
la Slovan, zaposlen pa je
v velenjski tovarni Gore-
nje«, bo dostavil drugi.
Torej Vlado Rančigaj.
Mož, ki je lansko leto pre-
vzel vodstvo krajevne or-
ganizacije SZDL. V mla-
dih letih, sicer je tudi še
sedaj mlad, vendar ne več
tako, kot takrat, je bil ze-
lo aktiven in prizadeven
mladinski funkcionar. De-
lo v raznih organizacijah
mu nikoli ni bilo odveč,
odveč pa mu tudi nikoli
ni bilo podariti nekaj le-
pih besed ali napotkov
ljudem, ki so ga prišli
prositi pomoči in nasve-
tov.
Ob obisku je Vlado go-
voril, da njihova krajevna
organizacija SZDL zelo
uspešno sodeluje s krajev-
no skupnostjo. Problemi?
Seveda jih imajo. Trenut-
no največ razpravljajo o
povečanju vodovodnih ka-
pacitet, ki za potrebe raz-
vijajočega kraja z bližnji-
mi zaselki ne zadostuje
več. Prvi vodovod so zgra-
dili okoli leta 1930 in ria
njega v letu 1947 priklju-
čili še zaselke Brode, čep-
Ije in Prekopo. Letos je
vodovod dvakrat zatajil in
zdaj So zbrali že 64 mili-
jonov starih dinarjev, da
ga bodo v prihodnjem le-
tu povečali. Mnogo raz-
pravljajo o podaljšanju
samoprispevka za izgrad-
njo in obnovo šol v žalski
občini in pričakujejo, da
bodo tudi na Vranskem v
prihodnjih letih prišli do
nove šole oziroma tiovega
prizidka.
»Hitra cesta« je zaen-
krat še preveč ne vznemir-
ja, saj še ni znana dokonč-
na trasa, kje bo speljana.
Vedo pa, da morajo poleg
ostalega v kraju samem
odpreti še en lokal za
potnike, ki potujejo v
Ljubljano in se ustainjo
na Vranskem. Zdajšnji
promet hotel Slovan ob
obstoječih kapacitetah ne
zmore več .
Vlado je tudi med po-
budniki, da se na Vran-
skem ustanovi turistično
društvo. To so nekoč že
imeli, pa je zaspalo. Zdaj
so ustanovili inciativni od-
bor, ki bo pripravil vse
potrebno za ustanovno
skupščino turističnega dru-
štva.
Ko smo se pogovarjali
s sekretarjem Občinske
konference SZDL Žalec
Ivom Robičem, je povedal,
da je Vlado Rančigaj člo-
vek iz mlade generacije,
zelo aktiven in da je že
imel in da bo še imel nje-
gov kraj Od njegove priza-
devnosti mnogo. Kljub
vsakodnevnemu delu v Go-
renju zmore v preostalem
času toliko energije, da
skupaj z občani pripravlja
načrte za boljšo ureditev
Vranskega in jih tudi spre-
minja v realnost, v opri-
jemljivost.
§t. 43 — 4. november 1971^
NOVI TEDNIK
7. stri
(Ne)kul(unia
, dejavnost
Izvršilni odbor kulturne
skupnosti Celje je zavrnil
prošnjo uredništva Novega
tednika za delno sofinancira-
nje časnika, in sicer z uteme-
Ijitv.jo, da izdajanje splošne-
ga tiska ni kulturna dejavnost
in da tudi po smernicah Kul-
turne skupnosti Slovenije ne
sodi v financiranje kulturnih
skupnosti.
V	uredn.štvu si sedaj beli-
mo glave, kam tisk oziroma
Novi tednik sodi, če ne oprav-
lja kulturne dejavnosti. Raz-
mišljamo pa seveda tudi o
tem, ali naj v časniku še ohra-
nimo kulturno stran ali pa
jo naj raje nadomestimo s
kakšno bolj vznemirljivo vse-
bino. Manj kulturno, seveda.
No, vseeno upamo, da bo
izvršni odbor Kulturne skup-
nosti v Celju morda le kdaj
začel razpravo o lokalnih in-
formativnih sredstvih in o
njihovem vplivu na »kultur-
na« ravnanja ljudi ...
Morda pa le kdaj!
Ша knjiga:
Slovenija
Prejšnji teden je bila v
Ljubljani tiskovna konferen
ca ob izidu knjige Slovenija.
Izdala jo je Državna založba
Slovenije. Knjiga v besedi in
sliki posreduje podobo da-
našnje Slovenije m upošteva
pri tem vsa regionalna pod-
ročja našega nacionalnega in
kulturnega prostora (Prek
murje, štajerska, Koroška,
Dolenjska, Bela Krajina, Not-
ranjska, Gorenjska, Primor-
ska); hkrati s sodobnimi per
spektivami pa vključuje tudi
geografske, kulturne in na-
rodnostne značilnosti naše
dežele.
Slovenski
koledar 1972
Slovenska izseljenska ma-
tica že devetnajst let izdaja
Slovenski koledar, ki je do-
sedaj nosil naslov Slovenski
izseljenski koledar. Označbe
»izseljenski« je letos opušče
na. ker je koledar namenjen
tudi našim delavcem v ev-
ropskih državah. Vsekakor
pa je zanimiv tudi za bralce
doma. Vsebinsko je pester
in bogato opremljen. Kole
darski del vsebuje - 13 barv
nih posnetkov slovenskih na-
rodnih običajev. Zanimivosti
iz vsebine: dr. Bogo Grafe
nauer: Ustoličenje koroških
vojvod; Tone Čuk: Sloven-
ske kmetije se spreminjajo;
dr Živko Šifrer: Kakšen je
razvoj prebivalstva Sloveni-
je, Angela Mezner, Chicago:
Kaj mi je pisal F. S. Finžgar;
Franci Stare: Zaposlovanje
v tujini; dr. Lev Svetek: So-
cialna varnost jugoslovanskih
delavcev v tujini in še vrsta
zanimivih člankov, zapisov,
proze in pesmi.
Jkteî Gallus"
v Celju
V	okviru drugega abon-
majskega koncerta bo v sre-
do, 10. t.m. nastopil v veliki
dvorani Narodnega doma v
Celju oktet Gallus iz Ljub-
ljane. Oktet so 1959. leta us-
tanovili člani in solisti zbo-
ra Slovenske filharmonije,
nastopal pa je v Italiji, Av-
striji, ZR Nemčiji, Nizozem-
ski. Belgiji. Grčiji ter v mno-
gih središčih naše domovine.
Oktet Gallus je sprva nasto-
pal pod imenom Koroški aka-
demski oktet.
Oktet bo imel v sredo, 10.
novembra v Celju kar tri na-
stope: ob 11.30 in ob 17.30 v
okviru mladinskega ter ob
19J0 za večerni abomna.
D. H. Lawrence: Snaha
Slovenci poznaano Lavv^reai-
ca (1885—1930) po prevoidih
dveh romanov. To sta Sino-
vi in ljubimci in Î juibiimec
lady C3hatiterley. Oba roma-
na obravnavata odnose v
neharmoničnem družirJikem
кгс^ in sta zasnovana na
erotičnem doživija)nj.u. Outna
stran je zelo poiidarjena. La-
wrence je bil prepričan, da
je razvoj duhovne in mate-
rialne kulture oslrt^iašil živ-
ljenje člloveka 20. stoletja.
Ta pozablja podzaivestna na-
' gnjenja in hrepenenja. Zt^to
I pisatelj brani outne nagone ii-
I doživljanja. Sposoben pa je
¡ prodirati tudi v najskritejše
plasti človeške zavesti. Velik
j del njegove preise pa ima av-
tobiografske elem^ente. Tako
je reman Sinovi in ljubimci
pravzajprav zgodc^nna pisa
teljevih otroških let in mla-
dosti. Lawrence je v n:©m
mojstrsko opisal rudarsko
■sredino, v kateri je odraste^.
Vse se dogaja rudarski
družini Gascognetov. Pri ma-
teri še živi prikupni Joe,
medtem ko njen tridesetletni
Slin, Luther le nekaj tednov
uživa zakon z malo bolj zla-
ka^no in odrezavo Minnie. Ta
je precej zapletena. Podedo-
vala je neikaj denarja, spo-
znala tud)i urejeno meščan-
sko življenje m se ni mogla
tako odločiti za Luthra,
preiprostega, nerodnega mal-
ce neodločnega rudarja.
Toda to je ni posebno moti-
lo. Ne prenese sinove preti-
rane odvisnosti in navezano-
sti na mater. Ko le ni bolj-
šega, odkrito ponudi mlade-
niču zakon. Ta seveda pri-
stane, ker dekle že dalj časa
brezuspešno zasli-duje. Ven-
dar ga to ne ovira, dia ne bi
sosedovi Bertilii raipravil
obroka. Zadirega je tu, Poja^
vi se gospa Purdy, ki ponu-
di poravnavo ~ štirideset
funtov. Mati pošlje dekleto-
vo mater k sinu, ki predle^
sprejme. Težje jc, ko za stvar
izve še Minnie. Možu ponu-
di denar, ta ga zavrne in na-
petost se poveča. Minnie iz-
gine, a se vrne s sporočilom,
da зе ne namerava popolno-
ma umakniti. Potrošila je
tistdih 120 funtov, da bo zdaj
konec govoričenja o njeni
domišlijaivosti. Zadrega se
poveča, ker se začne štraijk
Minnie pa ima le še tri ši-
linige. Spopad se nenadoma
pomiri. Luther че je s'í'epel s
stavflcoka,zi in ga "^ed'aj prine-
sejo krvavega na oder. Mož
in žena se zavedata svoje lju-
bezni in Vse bo še prav.
Kritika je že navedla osred-
nji problem: sin se ne more
zbUžati z ženo zaradi патега-
nositi na mater. Je pa še ne-
kaj: kako se sprošča:o biolo
ške napetosti v svetu, ki je
odvisen od treh iilingov. Ra-
dij fizičnega m psihičnega
gibanja je zelo kratek: kuhi.
nja, soba, rudnik in gostil-
na. Kaj naj človek doživi in
naj 'zžiivi svfîjo '.osebnost?
Majhne in vsakdan :e stvari
sprožajo velike napetosti:
umazana obleka, razbiit kro
žn-k, neenaka porazdelitev
denarja — pa tudi 'smova na-
vezanost na ma'er, ki v itgri
dejansko niti ni potencialna.
Itj vendar je tu svet dobrih
ljudi. Sicer jim včaisah spo-
drsne, a ne želijo drug druge-
mu nič slabega. Na primer,
gospa I^urdy, kako realistič-
na je, pa kako malo slabega
želi drugim! Kdo bi ji zame-
ril tistih 40 funtov, saj je v
njih \isa bod'ràum bodoče
matere. In rnali Joe, niti
sence slabega ni v njem!
Reširal je 2arko Petan. Pri-
ptravil je realistično igro, ki
jo je treba igiralcem prav ži-
veti na odru. Je, pomiva in
umiva se kot doma. Prepro-
ščina in nenarejenost 'sta os-
rednji koncept režije. Igral-
cem je bo v velüd meri uspe-
lo Bermež v vlogi motža ne
bi magel kaj več dodati. Tu-
di Marija C3oršiče\'a v vlogi
gospe Purdy ne! Kako izvrst-
no je združevala klepetavost,
zaskrbljenost, barantanje tn
osebno dai>roto "5 rahlo smeš.
nostjo! Marko Simčič pa je
bil sploh kot iz enega kosa
urezan: šegavost in odreza-
vost, dobroto in nagajivost je
oblikoval z izredno prist.nost-
jo. Vlogi Minnie, ki jo je
podala Jadranka Tomaž-č^va,
pa ie nekaj man-kai'o. Min-
nie Se namreč uveljavlja v
svoje-n boijiu za moževo lju-
bezen. Na odru pa jo v'dimo
:s0imo kot prepirljiviko, ne pa
tudi kot ljubečo ženo, saj to
v bistvu je, kot se iz?:iove na
koncu. Tudi požig g-afik narn
priča, da ni lovača. Ko ss na
konou nemočno preda možu,
smo ?k~iraj začudeni. Prehod
je prehiter, ker ljubezen prej
ni ni'i nakazana. Tej vlogi
je bila prilagojena materina,
ki jo je odigraiJa Božičeva.
Poudarila je bolj trdoto ru-
darske žene kot pa materin=kj
odnos do sinov.
Realistično sceno ¡e pripra-
vil Niko Matul, us'rezne ko-
stume pa Vida Zupan-Bekči-
čeva. Orneremo naj še jeziik:
v prevodu Dušana Tam^šeta
je precej poudarjen delavski
rudarski žargon.
Predstava pomeni današ-
njem moidemist'čnem gleda-
lišču osvežitev.
7
Za nami je že tretja pre-
miera letošnje sezone. In
v študiju so ponovno tri-
je novi teksti. Franci Kri-
žaj študira s svojo ekipo
komedijo »Figaro se loču-
je« avstrijskega avtorja
ödöna von Horvátha. Juro
Kislinger že vadi na odru
pravljico za Novo leto »Do-
mača naloga na potepu«
Janeza žmavca in Bojan
Štih je v zadnjih pripra-
vah na novo postavitev
Jurčič-Levstikovega »Tugo-
mera«.
Premiera F igara bo 17.
decembra in premiera
pravljice že 12. decembra.
V času pred novoletnim
praznovanjem bo potemta-
kem poskrbljeno tako za
odrasle kakor za osnovno-
šolsko mladino. Na prav-
ljico posebej opozarjamo
vodstva šol in vzgojno var-
stvene ustanove, da si čim-
prej zagotovijo svoj dan
in čas obiska predstave-
Zaradi pomanjkanja ter-
minov prosimo tudi de-
lovne organizacije, da za
svoje kolektive organizira-
jo zaključne predstave ko-
medije »Figaro se ločuje«.
V tem delu bo gostoval
priljubljeni igralec Jože
Zupan, ki ga poznamo iz
uprizoritev ljubljanske
Drame, iz televizijskih,
filmskih in še največ iz
radijskih iger.
V petek, na dan premi-
je bil v foyerju gledališča
je bil v foyer jeu gledališča
podpisan dokument, s ka-
terim je prevzel republiški
odbor Sindikata delavcev
industrije in rudarstva
Slovenije pokroviteljstvo
nad to uprizoritvijo, ki jo
je celjsko gledališče po-
svetilo slovenskim rudar-
jem. člani republiškega
odbora so toplo pozdravili
pobudo celjskih gledališč-
nikov, ki pomeni samosvo-
je in zato toliko bolj dra-
goceno prizadevanje, da bi
profesionalno gledališko
kulturo tesneje prepletu
z ljudskim interesom do
kulture in umetnosti. Pred
premiero je imel podpred-
sednik rep. odb. tov. Mli-
narič uvodno besedo, v ka-
teri je toplo pozdravil na-
šo iniciativo.	—
J. 2.
Prvo izpričano ime na
slovenski kiparski umetnini
strokovnjaki sekcije za umetnostno zgodovino pri Slo-
venski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani so ie
dni skupaj s strokovnjaki iz celjskega zavoda za spomeniško
varstvo dokončno razbrali napis, ki se je skrival na hrbtni
strani našega najpomembnejšega renesančnega kiparskega
spomenika — gornejgrajskega Andrejevega oltarja, zabrisani
napis nam je zdaj razodel tudi njegovega mojstra-kiparja Ož-
balta Kittla, ki je izklesal to umetnino po naročilu ljubljan-
skega škofa Krištofa.
To je sedaj prvo ime, ki je izpričano na neki kiparski
umetnini v slovenskem prostoru. Pomen odkritja pa je še
toliko večji, ker gre za enega ključnih objektov slovenske
umetnostne preteklosti.	Z. S.
Attemsov dvorec obnavljajo
Obnovitvena dela na fasadi Gornjegrajske graščme gredo
v zaključno fazo. Nekoč razpadla fasada, ki je kazila pogled
na ta čudoviti objekt, bo dobila povsem novo podobo. Kra-
jevna skupnost .je vložila resnično veliko truda, da ho ob-
jekt osorej takšen, kot se spodobi. (Foto: B. Strmčnik)
FILM:
Jamajski vetrovi
NAS1X>VNI VLOGI: Anthony
Quinn in James Cobiirn
V tej amer:šlii pustolov-
sko gusarski 'rgadbi nasboipa
tudi precej otrok. ZaTOljo te-
ga in seveda giede na vsebin-
ske zasnove zapleta in raapre-
danja dogodkov, lahko uvr-
stimo Jamajske vetrove med
mladinske filme. Hvalevred-
no! Največ zato, ker v pro
gramih naših kinematografov
vlada velika suša — za mla-
do obòruistvo.
In vsebina ï^xibe? Otrooi
z Jamajke se odpravijo v
Anglijo iskat novih učenosti.
Starši žeUjo, da ге iviixm
potomci razgledaijo po svetu,
ki jih bo obogatil z novimi
navadami in z velikimi spo-
znanji. Potovanje je drama-
tično, sirečanje z gusarji srh-
ljivo in prijetno, nenavad
no. Med morskimi razibojniki
in malimi ukaželjneži se po-
lagoma spletajo čustveni od-
nosi, neka pose ona oboje-
stranska naklonjencst. Kaj se
skriva za breaobzirno, grobo
zunanjo masko? AU trdota
obraza izraža, кај polje v člo-
vekovi notranjosti? Kdaj spo-
znamo plemenitost človeka?
Torej — Jamajski vetrovi
nam poskiuša;jo odgovoriti tu-
di rta ta vpraáanja.
Jože Svetina - slikar samouk
V petek, 22. -/klobra, je
bila v šmartnem i^b Paiki od-
prta razstava iiko«mih del
Jožeta Svetine. Slikar samo-
uk je našemu ш1 turnemu
občinstvu že poznan. Doslej
je razrtavljal že v Šoštanju
Velenm Komipolah, Maribo-
ru, Krškem, ]>obmi, Čatežu,
Trebnjem v Mimi na Do
lenjskem. v Ravaah na Koro
škem, na Bledu i:-> Svetoza-
revem. LetO'S je na razstavi
del naivcev v .Murski Soboti
prejel prvo nai^rado.
Jože Svetina, učitelj v
vodniah nad so.štanjem. ub:
ra v svojem likovnem snova
nju dve poti. K>t akvarelist
upodablja idilične motive <2
narave. Le redk->kdaj je v
naravi, ki jo sicer subjektiv
no predstavlja v živahnem
kolor ju. öutiti človekovo pn
sotnoät kakor da se zavest-
no izmika objek'-.om, kr j¿h
je v življenje vkl.iučdla civili
zacija. V olju na steldu in se
su pa z enakimi t težnjami sli
ka ljudi, ki večinoma boso
peti z groteskno ^ ovečanima
stopali kažejo pi .klenjenost
na svojo zemlijo. obrazov
teh maUh ljudi odsevajo dru
gotna čustva - zaprepade
nost, radovednost, bojazlji-
vost. zamaknj.^nost. V deja-
njih jih kaže z nricivilizirani-
mi navadami — obrekova-
nje, divja lov. ргЛер, pijan-
čevanje.
Izpovedno je Jože Svetina
kot neusahljiv l'ir odkrivanja
tančin diha narave in člove-
kovih konfliktnih stanj do se-
be in družbe.
Čeprav ta razstava v pro-
storih šole Jožeia '"«etonje —
Kmeta v šmartnenn ob Paki
m prva, velja prosvetnemu
druätvu in kolektivu šole lo-
po priznanje, da u-<'-aja v pro-
svetljevanje pol-iiželja novo
obliko kulturno.prosA^etne de-
javnosti.
Jože KAKER
Celje
Nov način financiranja v ok-
viru samoupravne skupnosti
kulturnih organizacij bo ja-
sno in točno ugotovil, katero
društvo dela in se trudi. Po-
glejmo, kaj trenutno delajo
nekatera društva v celjski
občini.
Zelezničarsko prosvetno
društvo »France Prešern« iz
Celja, ki vključuje mešani
pevski zbor, pihalni orkester,
I zabavni orkester »2abe«,
tamburaški orkester ter li-
I kovno sekcijo, je že sestavil
! okvirni delovni načrt. Pevci
' predvidevajo tri koncerte v
' Celju, šest samostojnih na-
stopov v bližnji okolici in
I tri gostovanja zunaj ožjega
središča. Pihalni orkester bo
pod novim vodstvom pripra-
vil skupno 21 nastopov. Za-
ba-vni in plesni orkester »2ar
be« bo nastopil osemkrat; li-
kovna sekcija pa bo pripra-
vila tri samostojne razstave
del njihovih članov (prva
taka razstava je v Rogaški
Slatini od 22.. oktobra do
; 21. novembra t.l.).
Amatersko gledališče »2e-
I lozaa« stoire—Celje prav te
dni pripravlja špansko dra-
mo »Dom Bernarde Albe«,
čez približno dva meseca
lahko pričakujemo že upri-
zoritev krstne uprizoritve kri-
minalke »Sam sebi sovraž-
nik«. Po novem letu bo na
sporedu slovensko delo »Kap-
lan Martin Čedermac«; še
prej pa bodo uprisorili mla-
dinsko igrico »2ogica nogica«.
Repertoarju res ni kaj oči-
tati. Upajmo samo, d^ bo
uresničen.
Prosvetno društvo »Zarja«
Trnovlje pripravlja trenutno
uprizoritev slovenskega dela
»Dva bregova«, za novo leto
pa bo pripravilo pravljično
igrico »Pogumni Tonček«. V
svojem delovnem načrtu
predvidevajo tudi pet pro-
slav in skupno 25 uprizori-
tev. Po desedanjüi izkušnjah
jim bo to tudi uspelo. Pred-
videvajo tudi novo uprizori-
tev na prostem.
V Vojniku delujeta: gle-
dališka sekcija in moški pev-
ski zbor. V delu jih ovira
slabo vzdrževan in neurejen
kulturni dom. Na pobudo
Občinskega sveta ZKPO Ce-
lje m lokalnih faktorjev so
letos začeli z akcijo zbiranja
materiala in finančnih sred-
stev. Doslej so nabrali nekaj
več kot 130 m3 lesa in 3000
dinarjev. Upajo, da bodo Voj-
ničani še več prispevali, si-
cer bodo pripadla še vsa do-
sedanja prizadevanja. Kul-
turna skupnost je namenila
v ta namen v letu 1971 nekaj
več kot 90.000 din. Z gradnjo
naj bi začeli spomladi pri-
hodnjega leta.
V Dobrni je zaživelo pred-
vsem glasbeno življenje, saj
že dolgo životarita folklorna
skupina in dramska sekcija.
S prihodom Emila Lenarčiča
so Dobrčani dobili mladega
in persi)ektivnega glasbenega
ustarjaJca. Računajo, da bodo
imeli samo v tej sezoni vsaj
deset samostojnih koncertov.
Popolno mrtvilo je v
Strmcu nad Vojnikom. Z
odhodom predsednika drušva
v Celje je usahnilo še tisto
gibanje, ki je bilo nekoč.
Ob tej priložnosti stro go-
vorili le o nekaterih dru.štvih,
o drugih pa prihodnjič.
Stefan Zviiej
8. stran
NOVI TECHNIK
Št. 43 — 4. november 1971
Odgovornost
neaktivnih
»Pripravljeni smo sprejeti
nesziaupndoo, če iie bomo
usipeli v svojem madTiataiem
obdobju realizirati večino
vsega, kar je zastavljenega v
programu in dogovorjenega
na velenjskem kongresu mia.
dine pred dvema letoma, ko
smo sprejemali osnovne na-
loge za reorganizacijo Zveze
mladine,« sta na nedavni ti-
skovni konferencá {»vedala
Viki KRANJC, predsednik,
in Milan BRATEC, sekretar
predsedstva 'občinske konfe-
renoe ZM Celje. Celjani so
bili tisti, ki 'SO med prvimi
opozoriii, da se je le majhen
del velenjskih resolucij tudi
uresničil.
Mogoče je zanimiva usmeri-
tev. da se bo ZM cxirekla v
bodoče organizaciji raznih ve-
likih manifestativnih priredi-
tev — za katere so po njiho-
va presoji poklicane bolj dru-
ge organizacije ali društva —
in se v večji meri posvetila
političnemu aktivnemu delu z
željo stalne prisotnosti Zveze
mladine v dru-à'^enem dogaja-
nju. Mladi dosedaj do neka-
terih spornih vprašanj ali
dogodkov niso zavzeli stališč.
Na zadnji seji predsedstva
so govorili tudi o vključeva-
nju mladih v samoupravne
organe in forume, v celjski
občinski ;5ikupščini je sedem
mladih odibomikov, ki pa po
prefsoji predsedstva še zdaleč
niso primerno opraviU svoje
vloge. Le eden med njimi je
dvaikrat postavil odbomiško
vprašanje, medtem ko se
razprave niso udeleževali.
Predsedstvo je sprejelo tu-
di osem pomembnih sklepov
o odgovornosti v vrstah Zve-
ze mladine. Posebna komisija
bo najprej analizirala vzroke
aa nedejavnost nekaterih
mladinskih aktivov v občini
in гакгџ so nekateri predsed-
niki aikitivov opustili delo v
ZM. Vsi predsedniki, ki so
zanemarili svojo funkcijo,
bodo morali na zagovor. Tak-
šnih aktivov je žal še vedno
precej. Kot kaže pa ne gre
samo za nedejavnost mladine
v določenih delovnih organi-
zacijah, saj mladi ugotavlja-
jo, da dela mladina dobro
predvsem v tistih podjetjih,
kjer so aktivne tudi druge
družbeno politične organizaci-
je. V prüiodnjem obdobju
bodo govorili tudi o terenskih
aktivih. Posebej tistih, ki so
nekoč uspešno dej ovali, da-
nes pa je delo povsem zamr-
lo. Izdelali bodo merila za
prevzem mladinskih funkcij s
poudarkom na zmožnostih de-
la in odgovornosti. Med dru-
gim bodo se'stavili tudi listo
nedejavnih predsednikov mla-
dinsücih aktivov v delovnih
organizacijah in na terenu ter
z njo sezaianili javnost. Vsem
predsednikom Zveze mladi-
ne, ki bodo kràili svoje dol-
âiosbi, bodo orj&rnogočili na-
daljnje angažiranje znotraj
Zveze mladine, hkrati s tem
pa bodo postavili tudi vpra-
šanje njihovega dela v dru-
gih političnih organizacijah.
S takšno poostritvijo od-
govornosti in maksimalno
angažiranostjo hočejo mladi
samo izpolniti naloge progra-
ma in nedavnih resolucij, ki
so govorile o reorganizaciji v
Zvezi mladine. M. SENICAR
Akcija za
stanovanja
Ni naključje, če je občinski
štab za civilno zaščito v Ce-
lju svojo prvo sejo posvetil
zbiranju pomoči za prizadete
po požaru v Tapetništvu in
Libeli. Gre za akcijo, ki tre-
nutno sili v ospredje, četudi
je bila prva in neposredna
pomoč hitro opravljena. Toda
zdaj se pojavljajo drugi in
dosti težji problemi — sta-
novanja. Po pregledu potreb
so ugotovili, da potrebujejo
osem družinskih stanovanj ter
T treh primerih ustrezne kre-
dite, da si pogorevci z zgra-
ditvijo lastnih hišic sami re-
šijo stanovanjski problem,
so sklenili, da bodo vsa de-
Prav zaradi takšnega stanja
narna sredstva, ki se zbirajo
na posebnem računu pri ob
činski organizaciji Rdečega
križa, namenjali izključno za
nakup stanovanj.
Po stanju ob zakl.iučku ok-
tobra se je na posebnem so-
lidarnostnem računu za po-
moč prizadetim po požaru
zbralo 87.835,00 din. Na tem
seznamu je 31 darovalcev. Pri-
50.000,00 dinarjev. Ne glede na
višino, vsi dragoceni! Dolg pa
je tudi tisti seznam, ki ob-
sega predvsem prispevke v
blagu, materialu itd. Ta za-
jema izključno delovne orga-
nizacije.
Akcija je torej stekla, in
moramo reči, da z lepimi
uspehi. Vendar še ni konča-
na. Najtežje šele pride. Zago-
tovitev stanovanj.
Denarna sredstva nakazuj-
te na žiro račun: 507-8 82 »so-
lidarna akci,ja«, Občinski od-
bor Rdečega križa Celje.
Kmetijstvo, starostno zavarovanje...
Prejšnji teden sta bili v
Šmarju pri Jelšah dve po-
membni seji. V torek je ime-
la sejo občinska konferenca
SZDL, v petek pa je bila se-
ja občinske skupščine.
Na prvi je bil nedvomno
največji problem kmetijstvo
in s tem vprašanje Kombi-
nata Hmezad Žalec, šmarski
in žalski kombinat sta se
pred leti integrirala. Takrat
je bilo rečeno, da bo žalski
kombinat pomagal reševati
težko situacijo šmarskega
kmeta. Narejen je bil tudi
načrt, po katerem naj bi se
vsako leto obnovili od 80 do
100 kmetij, kar pa se do da-
nes ni realiziralo. Takoj v za-
četku Je šmarski kombinat
dobil sto milijonov kredi-
tov, to pa je bilo vse. Ob
čedalje močnejšem napreza-
nju občine pri odpiranju no-
vih delovnih mest na obmo-
čju občine je popolnoma ne-
razumljivo, da je žalski kom-
binat ukinil 270 delovnih
mest, razen tega pa še far-
mo goveje živine na Jelšin-
gradu, s pojasnilom, da je
farma nerentabilna.
Močno so bile kritizirane
tudi zbiralnice mleka, saj je
znano, da cela občina nima
niti ene dobro organizirane
zbiralnice mleka, čeprav je
območje kmetijskega znača-
ja.
Na seji občinske skupšči-
ne je stopilo v ospredje
vprašanje starostnega zavaro-
vanja kmetov. Kmetje odbor-
niki so bili mnenja, da so
starostne meje, kakršne je
predlagala republiška skup-
ščina, pretirane in nespreje-
mljive. Ženske bi bilo treba
postaviti vštric z delavkami
v industriji. TONE VRABL
Kdo bo odgovoril?
Pred mesecem dni ali na-
tiinčno 24. 9. 1971 sem dobil
odločbo za vselitev v trosob-
no stanovanje, toda ne mo-
rem se vanj vseliti, čeprav
je že dva meseca prazno. Mi-
mogrede povedano, jaz sem
že tretji, ki imam odločbo za
to stanovanje. Želel bi, da ml
Vi odgovorite, ker odgovora
na to na pristojnem mestu
ne dobim.
Dne 28. 9. 1971 je bil pre-
vzem stanovanja, katerega
sem se udeležil le jaz z ženo
in s sitrani Stanovanjskega
podjetja tovariš škedelj. Biv-
ši nosilec stanovanjske pra-
vice inž. Jože Novak je bil
o prevzemu obveščen, a se
ni udeležil. Manjkala sta
tudi predstavnik hišnega sve-
ta in lastnik stanovanja Izo-
braževalna »kupnost Celje.
Ugotovljene napake so bile
zapisane v zapisnik. Veliko
stvari bi moral popraviti inž.
Novak, nekaj pa Stanovanj-
sko podjetje z naročilnico
hišnega sveta. Po telefon-
skem dogovoru z ženo inž.
Novaka bi se morala ob 16.
uri sestati v stanovanju. Me-
nila sva se tudi o odškodnini
stanovanja in jaz sem posta-
vil ceno okoli 8.300 ND. Na
oko je morda to veliko, a
zamenjati bi bdlo treba tri
kose mešalnih baterij, pomi-
valno koriito, ceaotaw beljeiije
stanovanja z menjavo tapet,
ker so te tapete dotrajane —
stare so 7 let. Po tem pogo-
voru je inž. Novak zahteval
ključ in od takrat nisva več
kontaktirala.
Na stanovanj.skem podjetju
v Celju sem izvedel, da je
bil že opravljen pregled nad
deli, ki bi jih moral opraviti
inž. Novak. Pregleda sta se
udeležila Novak sam in to-
varišica iz Stanovanjskega
podjetja Celje, ki je tudi pre-
jela ključ od inž. Novaka.
Zapisnika iz tega ogleda še
nisem videl, z opravljenim
delom pa nisem zadovoljen,
zato sem delo reklamiral.
Nato je bil izvršen ponovni
pregled stanovanja s sitrani
lastnika stanovanja Izobraže-
valne skupnosti in s Stano-
vanjskega podjetja. Ta za-
pisnik sem bral na Izobra-
ževalni skupnosti in izraža
pomanjkljivosti izvršenega
dela inž. Novaka. — Tako
stoji stanovanje takšno kot
je bilo. Inž. Jože Novak, se-
daj direktor Kmetijske za-
druge Laško, mi je poslal
5. 10. 1971 370 ND z označbo
»za higiensko beljenje 206 m
stanovanja«. Isti denar sem
mu takoj po pošti vrnil s
»pošljite ga tistemu, s kate-
rim ste se menili, da bo s
t-em denarjem stanovanje
obnovil«.
Ker imam bolnega sina
(astmatik) je nujno, da dobi
svojo sobo, zato sem zainte-
resiran za to stanovanje in
poudarjam, da odločbe da
stanovanje odklanjam, kot
mi je dejal direktor Stano-
vanjskega podjetja, ne pod-
pišem. Odločil sem se, da
o tej zadevi sezaianim občin-
sko skupščino. Stanovanjsko
podjetje in Izobraževalno
skupnost. Dobil sem samo en
pismen odgovor od Stano-
vanjskega podjetja v Celju,
da bo nadaljnji postopek vr-
šila Izobraževalna skupnost
z občino v Celju. Tega ob-
vestila pa Izobraževalna sku-
pnost sploh nima. Na vsa
vprašanja dobim ustлe od-
govore, kot so: še žal vam
bo, drugi dajejo po tri mili-
jone, samo da dobijo večje
prostore, mi že vemo, kate-
rega bomo držali za najem-
nino, itd. Ne dobim pa od-
govora, zakaj inž. Novak ne
pristopi k obnovi stanovanja.
Upravičeno áem radoveden,
kdo je odgovoren za tako
početje, po drugi strani pa
se sprašujem, kdo bo plačal
najemnino za prazno stano-
vanje. Na kratko povedano,
v Celju ne najdem organa,
ki bi mi dal odgovor.
MARJAN RUCIGAJ,
Trubarjeva 30, Celje
Strel skozi
vetrobransko
steklo
28-LETNI VALTER SEROVNIK JE NEKAJKRAT POBEGNIL PA-
TROLNEMU AVTU — MILIČNIK TRIVAN JE BIL PREPRIČAN, DA
JE VOZNIK NAMERIL PIŠTOLO
. Valter Serovnik, zaposlen v
železarni Ravne, rojen v Si-
teču pri Ptuju, je bil star zna-
nec prometnih miličnikov v
Ravnah, kljub temu, da ni
imel šoferskega izpita. Zato
pa je imel avtomobil znamke
Rekord, last Anice Vranjek
iz Šmartnega prj Slovenjem
Gradcu, s katerim je pretekli
teden povzročil deset prekr-
škov, tako da je sodftik za
prekrške v Ravnah odredil
zoper njega prisilni pripor.
Lani je bil štirikrat obravna-
van zaradi prometnih prekrš-
kov. Znano je, da se je hvalil,
da lahko pobegne miličnikom
kadar hoče. To so nekatera
dejstva, ki so Celjanom znana
šele sedaj, po žalostnem do-
godku na cesti med Celjem
in Žalcem.
Prometna miličnika celjske
Postaje milice sta v torek ob
5.30 parkirala službeni avto-
mobil pri samopostrežbi v
Žalcu, ko So jima sporočili,
da peljeta proti njima s pre-
cejšnjo hitrostjo dva osebna
avtomobila. Ko sta Jih zausta-
vila, je prvi — škoda — po-
čakal, Rekord pa je švignil
mimo. Miličnik 35-letni Nikola
Trivan, doma v Preboldu, je
s patrolnim avtomobilom za-
peljal za njim ter ga pri ben-
zinski črpalki prehitel. Dal je
znak naj Se zaustavi, toda Re-
kord je peljal naprej proti
Celju. Znova ga je prehitel
pri odcepu ceste za Dobrišo
vas. Opazil je, da vozi brez
luči. Na križišču ceste Petrov-
ce—Arja vas je Rekord zape-
ljal skrajno desno z vključe-
nim levim smer'okazom, nato
pa zavil na desno. Trivan ga
je znova prehitel v bližini za-
družnega doma Petrovče ter
zaustavil avtomobil poševno
čez cesto. Izstopil je, da bi
odšel k Rekordu. Voznik Re-
korda, Serovnik, je v tem tre-
nutku obmii v cviljenju gum
in se preko križišča zapodil
proti Arji vasi. Pred mostom
je zavil na stransko cesto,
kjer je zaustavil, patrolni av-
tomobil pa je zaustavil pred
njim. Trivan je znova izstopil
in se napotil proti Rekordu.
Pozneje je povedal preisko-
valnemu sodniku Vladimir j u
Klariču, da je opazil namerje-
no desno roko Serovnika sko-
zi vetrobransko steklo proti
njemu. Po gibih je bil prepri-
čan, de je nameraval streljati.
Prepričan je bil, da ima v
rokah predmet in je pomislil
na pištolo. Tedaj je miličnik
skočil na desno, pK>tegnil pi-
štolo «1 ustrelil proti Rekor-
du.
Ko je opazil, da se je Se-
rovnik naslonil na volan, je
stopil bliže in čul kako stoka.
Mimo je pripeljal avtobus,
katerega voznik je Trivanu
pomagal, da sta ranjenega
Serovnika spravila v službeni
avtomobil, nakar ga je milič-
nik hitro odpeljal proti bol-
nišnici. Toda med potjo je
Serovnik umrl. Dobil je strel
skozi pljuča in izkrvavel.
Miličnik je taikoj po bolnici
odšel h komandirju postaje
milice in prijavil dogodek, na-
to pa se je na kraj dogodka
napotila komisija.
Pri Serovniku niso našli
strelnega orožja, ampak dva
naboja za pištolo, v času do-
godka je bila tema — približ-
no ob 6.15 — in kot pravi
Trivan, se je zgodilo vse v
trenutku. Ostale podrobnosti
bo pokazala nadaljnja preis-
kava.
Milan Seničar
Zahvaljujeva se!
Trgovskemu podjetju Tehnomercator Celje se naj-
prisrčneje zahvaljujeva za pomoč, ki sva jo dobila v
vrednosti 4000 din, tako da sva si lahko sama izbrala naj-
potrebnejše predmete v njihovi veleblagovnici »T« v Celju.
Ob požaru, ki je nastal v Tapetništvu Celje, nama je
pogorelo skoraj vse in nama je trgovsko podjetje Tehno-
mercator s tem darilom veliko pomagalo v nesreči, ki
naju je doletela.
še enkrat najlepša hvala!
Jezemik Anton in .Marija
§t. 43 — 4. november 1971^
NOVI TEDNIK
9. stri
Želja: oblikovati
človeka današnjega časa
Sandi KrošI, član SLG v Celju od leta 1954 dalje, je ob sprejetju Borštnikove nagrade
za ustvaritev Becketa v Elliotovem delu »Umor v katedrali« povedal: »To pomeni predvsem
priznanje kontinuiranega igralskega prizadevanja in te nagrade ne jemljem kot nagrado
za določeno vlogo, temveč svojega celotnega igralskega prizadevanja in kvalitetnega
prizadevanja igralskih kolegov brez katerih bi najbrž težje dosegel osebno kvaliteto.«
V ponedeljek začne Sandi KrošI snemati glavno vlogo v novem celovečernem filmu
Fadila Hodžića, ki bo govoril o problemu povratnika iz Avstralije in skušal dokazati
svojo nedolžnost, kar pa mu vsied temnih sil preteklosti uspe šele po smrti!
Sandi KrošI, igralec izjem-
nih zmožnosti in kvalitet,
prvi igralski mož celjskega
gledališča. Človek, ki se je
rodil v Ljubljani, mladost tja
do dvajsetih let preživel v
Mariboru, kjer je leta 1949
začel delati v tamkajšnjem
amaterskem gledališču. Nas-
lednje leto spomladi je pod-
pisal prvi profesionalni an-
gažma v ptujskem gledali-
iSču in se že v jeseni istega
leta vpisal na igralsko akade-
mijo v Ljubljani. Po-^m se
je odzval na povabilo takrat-
nega imietniškega vodje ce-
ljskega gledališča Lojzeta Pi-
lipiča. Odigral je Azbata v
Finžgar j evem »Pod svobod-
nim soncem« in ostal. Začel
je delati, se vživljati v celj-
sko sredino kot človek, v
širši slovenski prostor pa kot
cenjen in spoštovan interpret
mnc^oátévilnih likov iz naj-
različnejših del dramatike.
Tako se sam in tisti, ki so
ga gledali s jwsebnim spo-
štovanjem spominja najbolj-
ših mejnikov na njegovi bo-
gati igralski pö'i:
»Iz prvih sezon se posebno
spominjam Foersterjevega
»Sivca«, po povratku . iz JNA
pa vloge režiserja Dodda v
»Premiera v New Yorku«,
ki je pomenila prvi prelom
z začetniškimi krči. Sledile
so pomembnejše vloge: pri-
jatelja in pretepača v O'Ne-
illovi »Pesniški duši«, perfid-
nega gestapovskega oficirja
v Strgarjevi »Heroici«, vloga
v »Richardu II«, Hoerderer
v Sartrovih »Umazanih ro-
kah«, Gromik v Cankarjevem
»Za narodov blagor«, Oidáp
pa Stockman in Stari pote-
puh v Pintarjevem »Hišni-
ku«, in seveda na koncu De-
cket.«
Za trenutek sva zastala,
kajti spominjam se jaz: do-
bil je Slandrovo nagrado, nar
grado Prešernovega sklada,
Borš'inikovo nagrado in ne-
kaj prvomajskih nagrad
ZDUS-a.
Da je nastopal na filmu
(n. pr. Amandus) ni treba
posebej govoriti. Da se je
pojavljal na televisàji tudi ne.
Da bo delal na filmu tudi ne
(zadnja ponudba Hadžiča)
itd. ioi.
Zakaj vas občinstvo vedno
raje dojema in spominja?
»Vzrok je v tem. da smo
iz formalnega zunanjega »ek-
sperimentiranja« prešli na
vsebinsko in tematsko po-
globljeno iskanje, ki je sicer
tudi eksperiment, vendar ne
več s tistim slabim prizvo-
kom, ki je v preteklosti ob-
činstvo od'ujeval gledališču.«
Kaj je želja celotne hiše?
»2e od nekdaj želimo, da
ne bi bili reproduktivcd ne-
kega gledališkega izročila,
temveč da bi büi ustvarjalci
živega gledališkega Izraza in
sporočila. Po dolgoletnih prl-
zadevanj<ih nam je to začelo
vidneje uspevati z novim
vodstvom naše hiše. To se
pravi, da je sedanja večja
odmevnost in zanimanje pro-
dukt posluha za živo gledar
lišče poguma m ne nazadaye
tudi prepričanje, da je tve-
ganje glavni pogoj uspeha.«
In kaj so vaše osebne že-
lje pni profesionalnem delu?
»Prevsem bi rad obliko-
val človeka današnjega časa
in kakor lahko čudno aveoil
tudi preko kostumov kate-
rekoli dobe. Danes smo v
gledališču že tako daleč, da
v zgodovinski predstavi sta-
rih aV'orjev ne iščemo več
rekonstrukcije tedanjega ča-
sa, temveč poskušamo najti
nepKJsredni stik z moralo
in načinom življenja dana-
šnjega človeka.«
Igrali boste Tugomerja .,.
»Da. Levstikovega Tugo-
merja bo režiral naš ravna-
telj Bojan Stih, uprizoriU
pa ga bonx> v začetku febru-
arja. Vaje bomo opravljali v
novembru in januarju, kajti
december bomo namenili ot-
roškim predstavam in za vaje
ne bo dovolj časa. Dobil sem
tudá vabilo Fadiila Hadžiča,
da igram glavno vlogo v
njegovem novem fiknu. To
Je izjemna vloga, ki jo igra-
lec lahko dolgo ne dobi.
Prav 2¡aradi vzporednega de-
la upam, da md bodo v las-
tni hiši toliko pomagali, da
bom zmogel obe ali pa še
več zahtevanih nalog.«
Sandi KrošI, kot vsi celj-
ski igralci, dela. Profesional-
no dela. In prav zaradi 'ega
najlepše in najpoglobljenejše
stvaritve od njega še priča-
kujemo. Verjamemo, da nam
jih bo dal. TONE VRABL
Tudi naši najmlajši vedo, zakaj se enkrat v letu zberemo ob grobovih vseh tistih,
ki ne bodo nikoli pozabljeni. To so svojci, to so ljudje, ki so zapisani z neizbrisljivo
sledjo, zapisani v srcu slehernega. Naša preprosta in podoživeta dejanja, spomini na
tiste, ki žive v nas, to je najmanj, nekaj neznatnega, s čemer izrekamo zahvalo.
Letošnjih komemoracij se je udeležilo precej mladih ljudi. Zbrani ob grobnicah,
največ jih je bilo na šlandrovem trgu, so se poklonili spominu narodnim herojem.
Položeni so bili tudi številni venCi družbeno-političnih organizacij, program pa so iz-
vedli mladinski pevski zbor celjske gimnazije, recitatorji in godba na pihala iz EMO
Celje.
Ali smo pripravljeni?
Peta redna seja članov de-
lavskega sveta v širšem se-
stavu pri celjskem stanovanj-
skem podjelu ni biLa po-
membna samo zaradii ocene
uspešnega poslovanja pod-
jetja v prvih devetih mesecih
letos, marveč ?!lasti še zara-
di razprave o nadaljnjem ra-
zvoju stanovanjskega gospo-
darstva in v tej zvezi o novi
zakonodaji, ki je tik pred
sprejemom.
Razprava je ugotovila, da
je bilo v Celju premaüo stor-
jenega za sprejem in uvelja-
vitev nove zakonodaje, zlasti
še, ker bodo občine glavni
noisiilci nadaljnjega stanovanj-
skega gospodarstva.
»Mi se zavedamo, da bomo
morali za uveljavitev nove
zakonodaje marsikaj napra-
viti,« je v razpravi dejal di-
rektor stanovanjskega pod-
jetja Vlado čresnik, »toda,
navzlic temu pogrešamo več-
ji delež občinskih organov.
Stanovanjsko podjetje ozL
roma njegov samoupravni
organ pa se vrh tega zavze-
ma za nekatere spremembe
na področju stanovanjskega
gospodarstva že v zdajšnjem
času. Gre za predlog o line-
arnem povišanju stanarin za
13 odstotkov 3d 1. januarja
leta 1972 za vse kategorije
stanovanj, zatem da se s 1.
januarjem leta 1972 uveljavi
sprememba in dopolnitev od-
loka o minimalnih tehničnih
normativih za vzdrževanje
stanovanjskih hiš v družbeni
lastnini in o načinu delitve
sredstev za investicijsko in
tekoče vzdrževanje, s tem, da
se čiščenje skavpnih delov
zgradbe prenese v obveznost
stanovalcev. In končno, da
se takoj začno priprave za
novo revalorizacijo stano-
vanjskega sklada.
MB
Redna seja Občinske konference SZDL Celje
Realne ocene in
jasna stališča
• Na torkovi, redni seji Občinske konfe-
rence SZDL v Celju, so obravnavali dvoje iz-
redno pomembnih dokumentov. Konferenca je
ocenila dvoletno izvajanje volilnega programa
v občini ter izrekla oceno o aktivnosti odbor-
nikov občinske skupščine ter republiških po-
slancev.
v obeh analizah, pa tudi
razjprava je opozorila na to,
je ugotovljeno, da so bUi v
minulih dveh letih na marsi-
katerem področju deseženi
pomembni rezultati, ki p>a
so spremljani tudi z mnogi-
mi zaostajanji.. Tako izvaja-
nje volilnega programa, ka-
kor tudi analiza o aktivnosti
odbornikov, sta pokazaU, da
bo morala Socialistična zve-
za v bodoče še učinkoviteje
spremljati vsa družbeno po-
litična dogajanja v občini.
Konferenca se je v celoti
zavzela za to, da je potrebno
2 ugotovitvami obeh doku-
mentov kar najbolj podrobno
seznaniti občane ter istočas-
no predlagati pristojnim or-
ganom, da se čimprej uresni-
čijo doslej delno izpeljane,
a zastavljene naloge volilnega
programa. Zelo kritično je bi-
lo ocenjeno delo odbornikov,
čeprav je konferenca istočas-
no ugotovila, tako v materia-
lih kot v stališčih, da je skup-
ščina v minulem obdobju
opravila pomembno delo. Več
kot v preteklosti, bo potrebno
storiti pri obveščanju oiitior-
nikov in to predvsem v fazi
pripravljanja različnih od-
ločitev, za katere je pri-
stojna skupščina. Na tem po-
dročju naj bi v bodoče opra-
vil pomembno funkcijo klub
odbornikov, ki ga kaže takoj
aktivirati.
Ko je občinska koferenca
na seji v celoü potrdila iz-
hodišča za organizacijske,
vsebinske in kadrovske pri-
prave na volilne konference
krajevnih organizacij, so člar
ni konference izmed devetih
predlaganih kandidatov izwo
lüi štiri nove člane Republi-
ške konference SZDL. Izvo-
ljeni so bili: Milan Kavčič,
Franček Kanfelc, Lončar ing.
Romana in Janko 2evart.
O ugotovitvah obeh, na seji
obravnavanih analizali, bomo
v našem časniku še poročali.
B Strmčnik
Kmetijstvo
Mala kmetijska
šola
Mala kmetijska šola je no-
vo ime. Morda ga bodo lju-
dje sprejeli ali pa tudi ne.
Po dveletnih izkušnjah v
treh osnovnih šolah — Tiši-
na v Pomurju, Lovrenc na
Pohorju in Podčetrtek na
Kozjanskem — v katerih so
uvedli poskusni pouk kme-
tijstva, bi menda tak naziv
najbolj ustrezal.
Pred leti smo veliko raz-
pravljali o željah kmetov, da
bi med UjfSne predmete v os-
novnih šolah uvrstili tudi
kmetijstvo. To bi veliko ko-
ristilo kmečkim otrokom, ki
ostanejo na kmetijah, ne bi
pa škodovalo niti delavskim,
če bi v grobem spoznali, ka-
ko se prideluje kruh. Besedo
kruh so seveda uporabili za
vsa živila, kot se še pogosto
sliši.
Ko je bil predlog sprejet,
se je začelo ugibanje, kakšen
naj bi bU kmetijski pouk in
kakšno znanje bi moraJ dati
učencem. Mnenja so se moč-
no razlikovala. Nekateri so
menili, da bi moral nadome-
stiti del pouka na srednjih
kmetijskih šolah, drugi pâ,
naj bi le soodbujal mladince
та kmpitii4.Vi n^Vl^c. TTiVn^nie
40 nrvVoTnin	so zadnji
imeli bolj prav.
Učenci na navedenih šolah
in njihovi starši so »e navdu-
šili za p>ouk kmetijstva bolj,
kot so pričakovali največji
optimisti. To je potrdila an-
keta. Od 185 staršev jih je
175 odgovorilo, da so za po-
uk kmetijstva. Od vprašanih
učencev pa jih je 90 odst.
odgovorEo, da jim je pouk
ugajal. Polovica staršev je
celo želela, da bi pouk kme-
tijstva uvedli že v šesti raz-
red osnovne šole.
Ocenjevalci F>oskusnega po-
uka menijo, da bi ga lahko
uvedli v vse osnovne šole,
vendar ne obvezno, temveč
le po volji občanov, staršev
in prosvetnih delavcev. Kme-
tijstvo naj tudi ne bi bil ob-
vezen predmet. Pri tem ne
mislijo le na oprostitev od
pouka tistih nekmečkih otrok,
ki jim tako učenje ne bi
ugajalo. Znanja ne bi oce-
njevali tako kot pri drugih
šolskih predmetih, šolarji se
naj učijo, kar iih zanima, ne
zaradi ocen. Menijo, da so
se prav zaradi tega pri po-
skusnem pouku kmetijstva
raie učili. Dobro so sodelo-
vali tudi taki. učenci, ki so
imali nri d'^io'^'h rv-^orlmpt.^h
slabe ali negat'"--
J02E PETEK
smiilLreportaza
Traktor ni tank za družbo, temveč blagoslov
Mesto Weissmann, pokrajina Ober-
bayern. Tam so od 1942 do 1944 živeli v
pregnanstvu Kovačičevi s svojimi osmi-
mi otroki. Očeta so jim ubili Nemci v
Mariboru 3. oktobra 1942 skupaj z dru-
gimi talci. 1944. so se vrnili, januarja
je bilo, 11. decembra pa je bil sin Fríe
ranjen. Bilo je natanko takrat, ko so
ustaške horde požigale kózjanske do-
move. Brzostrelka mu je zasekala rano
med hrbtenico in trebuhom. Mlad je
bil takrat in rane so se hitro zacelile.
1954. je Kovačičev Fric prevzel od
matere posestvo in isto leto se je tudi
poročil. Začelo se je novo življenje na
ruševinah starega. Danes ima Fric tri
otroke, ki se pridno učijo, eden pa hodi
v prvi letnik kmetijske šole in bo kmet.
Tako pravi Fric, ki že danes kmetuje
načrtno in premišljeno. V hlevu ima
enajst glav živine. Tam so tudi pujski,
živina je lepa, vidi se ji skrbna roka,
pa tudi okolica njegovega doma je takš-
na. Fric ve, kje mu je mesto v seda-
njem času. »Specializiral se bom na
živinorejo«, pravi. »Poleg tega pa bom
obdržal vinograd, ki mi danes daje več
kot pa družbeni, čeprav je star. Vino
gre dobro v promet.«
Večji krediti, manjša obrestna me-
ra in daljša doba odplačevanja, to je,
kar si najbolj želi Fric. »Le tako«, meni,
»bomo spravili naše kmetijstvo na ze-
leno vejo.« Kljub temu je Fric uspel
kupiti traktor in najnujnejše stroje, ki
jih potrebuje pri obdelovanju svojega
posestva.
»Včasih so rekli ljudje na vrhu, da
je kosilnica brzostrelka za družbo, trak-
tor pa tank,« je hudomušno pripomnil
Fric. »Danes to ni in ne more biti res.
Kmet bo tisti, ki nas bo držal pokonci.
Tudi v primeru vojne. Svetel zgled narn
mora biti prav Kozjanska, ki se je med
vojno skoraj iztrpela.«
Prav ima Fric in z njim vred vrsta
kozjanskih kmetov, ki mislijo isto. Ven-
dar ne čakajo in raje delajo. Sfimi so
si s pomočjo krajevne skupnosti nare-
dili cesto. Teren je hribovit, poi rav-
ninski. Tudi Fricova zemlja je taka- Ni
enaka, kakor tudi cene ne.
»Treba bi bilo stabilizirati cene. Ta-
ko bomo lahko pametno načrtovali
kmetijstvo. Drugače ne.«
РПђ misli, da je bilo bolje, ko sO
bile zadruge manjše. Lažje se je pro-
dajalo.
Sicer pa, bo že, pravi Fric. če so
med vojno toliko ljudi morali rediti,
bodo še sedaj nekako. Pa še sin bo pri-
šel iz kmetijske šole in potem — ho-
ruk kmetijstvo na Kozjanskem.
MILENKO
I^itos so kozjanski šolarji lahko srečni in zadovoljni, saj so končno dobili toliko pričako-
vano telovadnico, ki stoji tik za novim šolskim poslopjem. Tako je Kozje poleg gasilskega
doma dobilo še eno koristno pridobitev, ki je bila več kot nujna, saj so bili Kozjani nekoč
znani kot dobri športniki,	—mis—
Srečanje
Vse delo ni prišlo hkrati
v Ločah pri Poljčanah
m človeka, ki ne bi po-
znal Filipa Beškovnika,
ravnatelja osnovne šole in
priznanega krajevnega in
občinskega družbeno - po-
litičnega delavca. Trenut-
no polep odgovorne službe
opravlja še dolžnost pred-
sednika občinske konfe-
rence SZDL Slovenske
Konjice. Pokramljali smo
z njim — o delu, o živ-
ljenju v Ločah, o učite-
ljih ...
—	Tovariš Beškovnik,
znano vam je, da ste do-
ma iz S komar ja na Po-
horju. Kako to, da sedaj
živite v Ločah?
—	Naključje je hotelo,
da so v Ločah pred tremi
leti ■ sredi šolskega dela
iskali ravnatelja osnovne
šole in So meni zaupali
to dolžnost.
—	Uspeli ste postati do-
mačin v tem kraju. Se
več: ljudje vas upošteva-
jo in vas imajo ràdi. Ka-
ko vam je to uspelo?
—	če je to res, je mor-
da prišlo do takega sode-
lovanja z ljudmi zato, ker
sam izhajam iz kmečkega
okolja in se znam pribli-
žati preprostemu človeku.
—	Kaj vas najbolj moti
pri vašem pedagoškem
poklicu?
—	Moti me, da delo pe-
dagoških delavcev še ve-
dno ni enako vrednoteno
kot delo v drugih dejav-
nostih družbe; da se še
vedno najdejo ljudje, ki
ne znajo pravilno oceniti
učiteljevega dela.
—	Poleg službe in dru-
žine se ukvarjate tudi z
družbeno - političnim de-
lom. Kako uspete povezo-
vati vse te aktivnosti?
—	Vse troje ni prišlo
hkrati, že kot dijak sem
se vključil v družbeno-po-
litično delo. Temu sem
pozneje dodal poklicno
ielo in nazadnje še druži-
no. Tako mi je uspelo, da
sem delo postopoma po-
vezal in združil in da sem
naloge, ki sem jih kjer-
koli sprejel, lahko uspeš-
no opravljal, čeprav vča-
sih res na škodo družine.
—	Kako bi se odločili,
če bi še enkrat izbirali
poklic?
—	Učiteljevo delo je ta-
ko dinamično in pisano,
da se pri njem kar dobro
počutim, če bi moral še
enkrat izbirati poklic, bi
zopet izbral učiteljskega.
Se obilo uspeha pri de-
lu!
F. M.
Sprašuje: Milan Božič
Odgovarja: Franc Kerbavec
Te dni je odšel v zasluženi
pokoj. To je pomemben živ-
ljenjski dogodek; Franc Ker-
bavec pa se lahko postavi še
z enim. štiriinštirideset let
je delal v enem kolektivu,
da, celo v istih delavnicah.
Zvestoba do kolektiva in de-
la torej takšna kot malokje.
Z učenjem in redriim delom
je začel oktobra 1927. leta v
mizarskih delavnicah mojstra
Vehovarja na Kersnikovi uli-
ci, končal i)a je te dni v de-
lovni skupnosti obrtnega
podjetja »Pohištvo«.
Kako se po toliko letih
poslavljate od kolektiva in
delavnic?
Moram reči, da težko, saj
je tu lep del mojega življe-
nja. Sicer pa sem se močno
navezal na ljudi v tej sredini,
na delo. Z vsem tem je tež-
ko naenkrat prekiniti. Vas
vežejo na to delo kakšni po-
sebni spomini? Teh je veliko,
žalostnih in veselih, žalostne
mislim zlasti one, ki so ve-
zani na dobo okupacije. Sicer
pa sem doživljal marsikatere
spremembe. V letih po vojni,
zlasti pa, odkar je na čelu
kolektiva Štefan Fras, pa
izreden napredek. Med delom
pred štiridesetimi leti in se-
danjim je velika razlika. Zdaj
najpravimo dosti več; je bolj
organizirano, bolj mehanizi-
rano in podobno, če se ne
motim,, ste bili na koncu
redne delovne dobe skupino-
vodja. Mar ne? Da, tako je.
Sicer sem že kmalu po osvo-
boditvi opravil tudi mojstr-
ski izpit v mizarstvu. Moram
reči, da je moja skupina ve-
dno dobro delala, da smo
vselej več ali manj presegli
normo in tako tudi zaslužili.
Ali ste se kakšnega dela lo-
tevali s posebno ljubeznijo?
O, ja, vselej tistega, ki je
bilo močno zahtevno, pri
katererp sem moral temeljito
misliti. No, izdelavati stilno
pohištvo pa. naj bo za doma-
či trg ali za izvoz, pa ni tako
enostavno. To je zahtevna na-
loga in vedno srno jo dobro
opravili. Boste še kaj miza-
rili? Tu pa tam s»^ bom še
kaj poigral, sice^ pa ne.
Dosti je bilo	pa
zdaj? Za nekaj m< grem
k hčeri v Ljubi Q ЗТ*^^"^
bom živel tu v	kjer
imam tudi sina.) R | ^
Tako se od ICMPa po-
slavlja Franc	ki
mu je bü zve.'VRST ^^^^
desetletja. V je le
dvakrat izosttaHpiHpiaradi
bolezni. Zdri#^^5^lJ|daj.
Da bi tak t'fcAÄli^eeirej,
počitek Po - ASTICNE
delu.
ZK v CELJSKI
OBČINI - ŽIVAHNO
—	v teh dneh bodo imeli
v vseh 32 organizacijah ZK
sestake, na katerih se bodo
člani ZK seznanili o aktual-
nih problemih v Celju. Prav
tako bodo preverili, kako
poteka uresničevanje akoiji-
sküi programov, izpostavili
pa bodo predvsem naloge
ZK pri reševanju gospodar-
skih nalog in pri izdelavi
razvojnih programov, pri
samoupravnem reševanju pro-
blemov v delovnih organiza-
cijah in pri večji angažira-
nosti vseh članov ZK no-jaj
samoupravnih organov. ZK
tudi poudarja zahtevo po
večji delovni integraciji vo-
dilnih, strokovnih in politi-
čnih sil v delovnih organiza-
cijah.
—	Doslej so imeli volilne
konference v 22 organizacijah
ZK — govornih so zlasti o
gos^podarskih vprašanjih, o
idejnopalitičnem usposasb-
Ijanju članstva, o «xïialnem
razlikovanjiJ, samoupravnih
sporazumih in delitvi dohod-
ka, ustavnih dopolniMh, o
dejavnosti članov ZK in o
drugem. V desetih organiza-
cijah ZK volivnih konferenc
ZK še niso imeli.
—	Komisija za mladino
pri občinski konferenoi ZKS
Celje pripravlja sprejem
mladih v ZK. Sprejem naj
bi bil predvidoma v pnačasti-
tev dneva republike. Do 15.
novembra bodo v organiiza-
cijah in oddelkih ZK končali
razgovore s kandidati za član-
stjvo v ZK. V prvem polletju
1971 je bilo v Celju spre-
jetih v ZK 124 novih članov,
na celjskem območju 230, v
Sloveniji Pa 1241. V vsej
Sloveniji pa je bilo izklju-
čenih 162, izstopilo jih je
453, črtanih pa je bilo 447.
HUDE KRITIKE
OBČANOV
Minuli teden je bil v dvo-
rani Plinarnar-vo dovod sesta-
nek predsednikov hišnih sve-
tov Otoka II. in III. ter pred-
stavnikov projektantov, iz-
vajalcev in sedanjih uprav-
Ijalcev kurilnice na Otoku.
Najprej so obravnavali neka-
tere probleme v zvezi z obra-
čunavanjem stroškov kurjen-
ja in se končno le zedinili,
da bo pogrebno plačati tudi
razliko, ki je nastala zaradi
izgube. Največ kritičnih in
ostrih pripomb (pa je bilo
izrečenih na račun nekvatitet-
nega ogrevanja, saj je stanje
v nekaterih blokih kritično.
Kajti temperature vhodne vo-
de so zdaleč pod določenimi
normativi, ki zagotavljajo nor-
malno ogrevanje. Vodstvo
Plinaiine je dobilo priznanja
za svoja prizadevanja, na ra-
čun Ingrada, ki je kotlarno
z omrežjem gradil, pa je bilo
izrečenih veliko utemeljenih
pripomb. Stanje glede ogre-
vanja kritičnih hiš, tudi le-
tos ne bo boljše.
O RAZREŠEVANJU
KONFLIKTNIH
SITUACIJ
Svojo zadnjo sejo so člani
Medobčinsikega odbora sindi-
kata delavcev družbenih de-
javnosti v Celju posvetili ak-
tualni problematiki razreše-
vanja konfliktnih situacij v
delovnih skupnostih. Na seji
so še zlasti analizirali sta-
tut železarne Jesenice, s kate-
rim je ta delovni kolektiv
normativno določil, kako je
potrebno v posameznih kon-
kretnih pirimerih ukrepati. Na
seji so siklenili, da morajo
sindikati v delovni organiza-
cijah predvsem zagotoviti
sprotno reševanje tekočih
problemov, da ne bo prihaja-
lo do nepotrebnega kopii
le-teh, kajti v takih sit
jah se praviloma odnosi
no zaoštre. Nadalje je ]
občinski odbor zadolžil
stva sindikalnih organiz
da pripravijo ustrezne p
loge za dopKJlnitev stat
delovnih organizacij.
DOBRO SE KUH
v Pionirskem domu v
lju. Tako pravijo otroci
pridno obiskujejo in se
ni jo v tem domu.
Dnevno pripravijo okoli
obrokov, njihova kapaci
pa je 600 obrokov dne
Pripravljajo pa tudi ma
Cena kosila je 430 dina:
za vse otroke enako. Za t
ki bivajo v domu, kot za
ste, ki prihajajo sem sa
na kosilo.
ŠMARTNO OB PA
— POMEMBNO KI
TURNO SREDIŠČI
Šmartno ob Paki se ne i
vija samo na gospKxiarsk
področju, marveč tudi v 1
turnem življenju. Tu že i
leta po vojni uspešno d
prosvetno društvo, ki u|
med domačini velik ugled,. !
to ni naključje, da imajo Ц
tume prireditve vedno dđ
obiskovalcev.	]
* Pred dvema letoma so
šoli lu-edili p>oseben pros
aa razstave. Zdaj je v nj
že peta likovna razstava. S
ja dela razstavlja znani sliJ
učitelj Jože Svetina iz Zav
nje nad Šoštanjem. Otvori
razstave so združiM z na
pom domačih pevcev in r
tatorjev.
Skupina kulturnikov
šmartnega ob Paki pa je
dni gostovala a veselim v(
rom tudi v Lučah.
PREMALO KNJIC
Nova knjižnica v Velenju ;
že odprta in sprejema s?
goste, žal je knjig premi >
zlasti skromen je oddelek
strokovno literaturo. i
V	prvem nadstropju lep :
poslopja je zaenkrat ureji
Foitova zbirka, toda, knji ¡
ca bo kmalu potrebovala 11
te prostore. Vsekakor pa ,
aktualno zbiranje sredstev |
nakup novih knjig.	;
OBRAČUN USPEi'
NEGA DELA ZKP(;
VELENJE I
Pred dnevi so se v šmi
nem ob Paki zbrali predsíí
n,iki Svobod in prosvetì
društev, občinske skupsâ
in občinskih družbenopolii
nih organizacij na redni to
ferenci občinske zveze ^
tumo prosvetnih organiza
Velenje.	i
Poročila so opozorila na i i
liko delo v minulih dveh i
tih: 90 dramskih priredit* k
25 likovnih ter več kot 3 '
drugih prireditev. Med sosil
M se je zlasti odlikoval glî •
beni.	i
V	minulem obdobju sta 1 '
U ustanovljeni dve novi di'
tvi: v Zavodnji in v rud 1
skem šolskem centru. ^
stari Rimljani so iie
hvalevredno navado, P
so morali govorniki w
hovem forumu držatiw
roki peščeno uro in 'îT
ti govoriti v trenutku, v
se je pesek, iztekel.
prepričani, da kdorjr
kratko ne more
kar misli, nima P^^T
prav kaj povedati. ^
žal dandanašnji f^
»tatovi časa« morejo ^
>( jiiili so, da bodo ustar
ц J oblikam dela dodali še
, Vsako leto naj bi büo
Î eíiju srečanje slovenskih
} ff, zatem srečanje do-
{i godb na pihala itd.
«	—v—
, ASFALT SKOZI
LOČE?
' neposredni bližini Loč
i kla nova avtocesta šen-
' iova Gorica. Začetna
• marsikje v bližini že
'rljajo. Suši j a se tudi, da
material na ta del tra-
, irevažali iz Poljčan po
idamski cesti, ki je že
ij uničena. Morda je zdaj
:a, da odgovorni možje
vajo asfaltiranje ceste
ane—Slovenske Konjice,
lakadamska cesta gotovo
) prenesla težkih tovor-
)V.
HLADI LOVSKI
PLANINCI
NA BOČU
dobro leto deluje v Lo-
pii Poljčanah planinska
na planinskega društva
pne. Mladi planinci red-
drejajo izlete po vsej
mji, najraje pa zaidejo
iižnji Boč. Tako je pred
B krenilo na Boč kar tri-
pdeset loških- planincev,
^ tam ob pečenju kosta-
|n igranju raznih šport-
liger preživeli pester in
^ nedeljski vikend. Na
t so bili v glavnem učen-
snovne šole in nekaj mla-
h.
NOV OTROŠKI
^RTEC ZA DAN
REPUBLIKE
Sloven skih Konjicah
videvajo, da bo nov ot-
i vrtec končan do 29.
mbra. Ker pa se postav-
фгазапје, kaj z doseda-
i prostori, ki so bUi a-
irani za varstveno usta-
, so nekateri mnenja, da
! prostore še naprej upo-
ali za vrtec in koristili
trcke od šestih let na-
ker bi bile drugače ka-
«te v novem vrtcu ta-
sasedene.
TOMATIZACIJA
ELEFONSKEGA
OMREŽJA
Sani Ljubnega in Goi^
■ gradu si že dlje časa
da bi bile njihove pošte
¿ene v avtomatsko tele-
rò omrežje. No, njiho-
ežav predvidoma še ne
:onec. PTT podjetje iz
in skupščina občine
rje si v polni meri pri-
"ajo, da bi se stvar čim-
uredila, vendar je reši-
Probilema zimaj njihove
Dobavni rok za avto-
matične naprave, bodisi do-
mače, bodisi iz uvoza, je
osemnajst mesecev, kar po-
meni, da bosta ta dva kraja
predvidoma vključena v tele-
fonsko omrežje šele marca
1973 leta. Do takrat pa, no
ja, tako kot vsa desetletja
doslej...
GLASBENA ŠOLA
V MOZIRJU _
Velenjska Glasbena "šola
je pokazala polno razumeva-
nje in je na podlagi razgovo-
rov s predstavniki mozirske
občine pripravljena odpreti
svoj oddelek tudi v Mozir-
ju. Prostore bo dala na raz-
polago osnovna šola, otroci
pa se bodo ob prispevku
staršev 60,00 dinarjev na me-
sec lahko učili štirih glasbil:
klaivirja, harmonike, kitare
in violine. Ker so se tudi v
Gornjem gradu pojavili in.
teresenti, so sklenili odpreti
poseben oddelek za 20 gojen-
cev tudi v Gornjem gradu.
Vse pohvale vreden primer!
LJUBENSKE
ZAZIDALNE
TEŽAVE
Trmoglavost lastnika cca
GOO kvadratnih metrov
zemlje, ki je nikakor ne
mara odprodati za potre-
be zidanja stanovanjske
soseske na Ljubnem, je
povaročila, da okoli 20 in-
teresentov že dve leti čaka
na razparceliranje zazidal-
nega kompleksa. Nihče, ra-
zen enega, ni delal težav,
le^a pa se je pritožil celo
na Vrhovno sodišče SFRJ,
češ da skupščina ni ubrala
pravilnega postopka. Ven-
dar je pravobranilstvo
ugotovilo, da napake ni
bilo. če upoštevamo vse
podražitve zadnjih dveh
let, potem lahko ugotovi-
mo, da je trmoglavost ene-
ga samega človeka povzro-
čila kar precejšnjo mili-
jonsko škodo. Vse kaže,
da bodo ljubenski intere-
senti končno le lahko pri-
čeli z gradbenimi deli.
'И0 vztrajati za govor-
nimi pulti in se ne zme-
> ne za nemir med po-
lici, ki so besedičnika
siii, niti za trkanja de-
^ih predsednikov kon-
^c in sestankov po mi-
• Omejen čas bi bil še
Ч priporočljiv za po-
^e politike, ki imajo
^Ij možnosti in časa,
^i se na razprave pri-
v družbah, za ka-
tere je veljaven izrek, da
je čas zlato, imajo celo
katedre za ekonomijo časa
na visokih šolah. Pri nas
pa, kot kaže, še najbolj
prav pride ljudski rek
»Potrpljenje je božja
mast,« zlasti kadar se za
govorni pult povzpne kdo,
ki želi opravičiti svoj po-
ložaj z govorništvom in če
nima kaj povedati — topo-
ve pač na dolgo in široko-
41-krat je dal kri
FRANC KRHLJANKO iz
Rogatca 18 je prišel k
nam v uredništvo zato, da
bi videl, kje ustvarjajo
časopis, ki ga tako rad
prebira. Novi tednik. Ne-
deljski in zagrebški Vjes-
nik so najboljši prijatelji
— seveda poleg žene — 43
letnega invalidskega upo-
kojenca. Pravi, da se naj-
bolj razvedri s čitanjem
novic iz domačih in tujih
krajev.
»V tedniku najprej pre-
berem prometne nesreče
in to s strahom, kajti
vedno me zaboli srce, ko
pomislim, koliko ljudi se
je poškodovalo. Potem
preberem vesti na sred-
njih straneh, tako najbo-
lje izveš, kaj delajo ljud-
je drugod- Moram pa vain
čestitati za vso pisanje o
starih ljudeh in njihovem
težkem življenju. Žalost-
no, koliko je še revežev.«
Krhljanko ni prišel v
uredništvo samo zato, da
bi pohvalil naš časopis,
predlagal nam je tudi, da
bi več pisali o ljudeh, ki
že leta in leta dajejo kri
na transfuzijskih postajah
ter tako pomagajo nezna-
nim ljudem v riesreči.
Sam je dal kri že 41-
krat in to, kot pravi, skr-
bi za bratstvo in enotnost,
saj daje kri v Celju in v
Krapini.
»Prvič sem dal kri leta
1965. Zakaj dajem kri?
Tudi ko je moja mati hu-
do zbolela, žal je že umr-
la, je potrebovala kri. V
bolnici ' me imajo radi, saj
večkrat pridem k njim. Z
vsemi se dobro razumem.
Bil sem tudi na izletu s
hrvaškimi krvodajalci. O-
biskali smo Benetke in
Dunaj. Dajal bom kri ta-
ko dolgo, dokler mi bo
zdravstveno stanje dopu-
ščalo.«
Poslovil se je, rekoč:
»Pa več pišite o krvodajal-
cih!«
Bomo.
M. SENIČAR
Zlata vrtnica
za Verstovškove
Tekmovanje za najlepše cve-
tice in urejena okolja hiš je
končano. Nagrade so razdelje-
ne. Letošnje tekmovanje pcxJ
okriljem olepševahiega in tu-
rističnega društva v Celju je
slavilo dvajsetletno prizadeva-
nje za lepo cvetje, lepa oko-
lja stanovanjskih in poslov-
nih zgradb itd. Vtem, ko je
v prvem tekmovanju sodelo-
valo 50 gojiteljev cvetja, so
jih letos zabeležili že 1500!
Prav zato posebna komisija
ni imela lahkega dela pri oce-
njevanju in določevanju vrst-
nega reda tistih, ki so dosegli
najlepše uspehe.
Zlato vrtnico je tokrat do-
bila družina Verstovškova z
Ulice bratov Vošnjakov, sre-
brni družini Umek (Cesta na
grad) in Žimtar (Adamičeva),
bronaste pa družine: Božičnik
(Dečkova c.), Petehnšek (Uli-
ca 29. novembra), Vajdič in
Herman (Božičeva o.), dr. Vr-
bovec (Tavčarjeva), Gluhar
(Kopitarjeva), Ajster (Naaor-
jeva), Janžek (Hochkrautova)
in Emilija Toni (Grčarjeva)
ter Kristina Kitanovska (Vod-
nikova).
Poleg tega so podelili de-
narni nagradi hišnima sveto-
ma Trubarjeva 10 do 16 in
Prekomorskih brigad 8. Dru-
štvo pa je izročilo še 208 pri-
znanj drugim gojiteljem cvet-
ja v Celju in štorah. MB
Predsednik olepševalnega in turističnega društva v Celju
Rado Jenko (na desni) izroča zlato vrtnico Branku \er-
stovšku.	(Foto: Bato)
LB širi svojo mrežo
v želji, da bi svoje usluge
čimbolj približali prebival-
cem, se je celjska podružnica
Ljubljanske banke odločila
za ustanovitev večjega šte-
vila tako imenovanih pK>mož-
nih enot. Te enote opravljajo
predvsem tiste posle, ki jih
ljudje najbolj p>otrebujejo.
To pa so hranilna služba, de-
vi23ni žiro računi občanov,
žiro račtmi občanov, pK)troš-
niški krediti, informacije o
stanovanjskih kreditih, valute
itd.
V sredini oktobra, torej v
mesecu varčevanja, so zaži-
vele kar tri pomožne enote
in to v Bistrici ob SotU, Koz-
jem in Podčetrtku. Po pred-
videvanjih bo konec meseca
odprta tudi enota v Vojniku.
V Radečah gradijo nove pro-
store za enoto, ki bo predvi-
doma odprta na začetku pri-
hodnjega leta. Isto velja za
Gornji grad. Letos pa bodo
začele z delom še enote v
Polzeli, Braslovčah, Šempetru
ter v Rogatcu.
ljubljanska banka
Podružnica za kmetijstvo
CELJE, Vrunčeva 1
'Vaše sodelovanje z našo banko je vaš uspeli.
Krajevna skupnost
dobro dela
o delu svojih krajevnih skupnosti imajo občani dokaj
različna mišljenja. Eni so zadovoljni, drugi pa vedno kaj
pokritizirajo. Včasih tudi zaradi nezadostne obveščenosti.
Pa smo se tokrat podali med občane Nazanj v Gornji Sa-
vinjski dolini, da bi jih malo pobarali, kako kaj oni sodijo
o delu svoje krajevne skupnosti. Z mnogimi smo govorih,
pa so Si biU VSi edini v svojih odgovorih, še zlasti pa pete-
rica, ki je sodelovala v naši mali anketi .Takole so povedali:
CILKA KAMPUŠ, gospodi-
nja: Občutek imam, da smo
dolga leta nekam spaH, toda
v zadnjem času se je veliko
spremenilo. Uspelo je, da so
uredili nekatere ceste, potre-
bno pa bo uiredili še marsi-
kaj. Kanalizacija je prav gO"
tovo med prvimi nalogami,
seveda pa je velik problem
kraja, ker nimamo mrliške
vežice, ki jo bo tudi treba
čimprej zgraditi. Sedaj se
pripravljamo na krajevni sa-
moprispevek.
PEPCA HRIBAR, upoko-
jenka: Kraj je v za'dnjih letih
lepo napredoval, čeprav bo
treba še marsikaj urediti.
Vodstvo krajevne skupnosti
si aelo priziadieva in rezulta-
ti njihovega dela so že vidni.
Mrliška vežica je več kot po-
treibna, saj imajo tisti v blo-
kih resne probleme, kadar je
v hiši mrlič. Prepričana sem,
da bo krajevni samoprispe-
vek uspel, saj ljudje vidijo,
da se dela in da napredu-
jemo.
ANTON ŽLABORNIK, upo-
kojenec: Kljub očitnemu na-
predku so komunalni proble-
mi še vedno na prvem me-
stu. Mnogokaj bo še v pri-
hodnje treba urediti, da bi
bile Nazarje še lepše kot, so.
Se bo treba asfaltirati ceste,
urediti kanalizacijo, tudi raz-
svetljava še ni taka kot bi naj
bila, pa seveda tudi mrliško
vežico potrebujemo. Ljudje,
ki delajo v krajevni skupno-
sti, zaslužijo vso pohvalo.
FRANC GOSTENČNIK,
mehanik^obrtnik: Krajevna
skupnost, oziroma njeno
vodstvo, deJa po mojem miš-
ljenju zelo diobro. Posebno
nekateri posamezniki; Kopi-
tar Milan, Bitenc Jože in
Urank Jože so tisti, ki zaslu-
žijo vso javno pohvalo. Kra-
jevni Samoprispevek, ki ga
pripravljamo, bo prav goto-
vo odprl možnosti, da kraj še
oiepšamo, to pa je nujno,
saij je tudi turizem čedalje
pomembnejša dejax'nost.
IVAN KRAJNC, šofer: Po-
leg vsega, kar so povedali že
drugi, naj dodam še to, da
Nazarje prej ko slej potrebu-
je vrtec. Brez tega bo v bo-
doče težko šlo. Vedno več
mater je zaposlenih. Tudi jaz
bi se zavzel za to, da kraj še
olepšamo, uredimo nekatere
ceste in druge komunalne
probleme. Sicer ija so Nazar.
je v zad^njem obdobju zelo
napredovale. Го se vidi na
vsakem korafov
Ocene So torej enotne. Krajevna skupnost dobro dela
in občani so zadovoljni. Istočasno pa ne skrivajo želja, da
bi bilo v Nazarjih potrebno še to in ono urediti, da bi bil
kraj še lepši in še bolj privlačen, če se bodo občani tudi
v bodoče tesno povezovali s svojim krajevnim vodstvom,
potem uspehi prav gotovo ne bodo izostali.
Tekst in slike:
BERNI STRMČNIK
12. stran
NOVI TECHNIK
Št. 43 — 4. november 1971
Hmezadovi
nagrajenci
na obisku
Pravijo, da je sreča muhasta, nepravična, skratka
opletava. Za srečnike, ki so se v prejšnjem tednu
abrali v uredništvu Novega Tednika, pa to ne bo
držalo. Kar vsem je lepo pristojala bogato obložena
košara s HMEZADOVIMI proizvodi in lahko rečemo,
da je prišla v roke pravim ljudem.
Iz Kozjega, Laškega, Šentjurja, GrobeLnega, Tmovelj
in Celja. Malo smo se od kraja v zadregi prestopaU,
a ko je vse skupaj toplo pozdravil predstavnik Kmetij-
skega kombinata Žalec Jože Klančnik in zaželel vsem
srečnim izžrebancem veliko gurmanskega užitka ob
HMEZADOVIH dobrotah, je bilo vsem lažje pri srcu.
Potem, ko je naš »tehnični« pokazal nagrajencem, ka.
ko nastaja naš časnik, je bil led sploh prebit. Kram-
ljali smo, bralci Novega Tednika so spraševali, dobili
smo navdih za nove rubrike, nestrpno čakajo roman
in še in še... Vmes smo pili kavioo in radovedno
pogledovali v kot h košaram, dokler nismo načeli Hme-
zadovih sadnih sokov, sinalce in pelinkovca. Pa da ne
bo kdo mislil, da smo riačeli košare naših nagrajen-
cev! Steklenice smo potegniU iz zaboja, ki je bil na-
menjen za potešitev znane novinarske žeje,
čas je hitreje odtekal kot v peščeni uri, mi pa
smo morali še izžrebati dvajset nagrajencev za pri-
hodnji nagradni globus Renata in Jožek sta to kar
hitro opravila in izžrebanci, otovorjeni s težkimi ko^
šarami, v katerih je bilo vrednosti га 26 tisoč starih
dinarjev, so jo' mahnili proti domu. Štirje so zadnji
avtobus ž-e zamudili, pa je bilo videti, da jih to pre-
več ne moti. Polna košara je še slabo voljo nado-
mestila!
Hvala vsem nagrajencem za obisk, hvala HMEZADU
Ln njegovemu predstavniku!	Zdenka Stopar
i Januš Goleč
2.
Prejemal je plačilo, užival prosto hrano in stanovanje in vsak dan mu je
še kaj odpadlo kot napitnina v gotovem ter pijači. Stari Andrej je imel lahko
opravilo in precej prostega časa, da je raznašal рк) krčmah po Pilštanju, kaj
vse je videl ter doživel njegov nepozabno dobri gospod. Ako je povedal v ne-
deljo na Pilštajnu kako dobro o Tahdju v krčmi pri Pištelaku zbranim kmetom,
so mu plačevali ne po poličih — po pintih. Ako mli je zmanjkalo resiničnih
novic iz kovačnice, je razpletel sam katero prav grozno, da je bila ogorčenost
do gospode še hujša. Enooki Andrej je bil ustno izročiilo TaMjevih grozot, ki
se je ohranilo stoletja med narodom in kar so veliko pozneje beležili zgodo-
vinarji iz ljudskih vrst. Po jezični zaslugi Andreja Belaka je znano o Tahijevem
trinoštvu iz okolice Podsuseda in Stattenbeirga tole:
Kadar je imel Tahi na Podsusedu starega konja, ki je bil zanič, ga je prodal
kateremu izmed kmetov, o katerem je vedel, da ima nekaj pod palcem. Ta ga
je moral kiipitd za ceno, ki jo je določil Tahi, sicer ga je prisilil v nakup s tem-
nico in telesnimi kaznimi.
Drugi pot se je pokvarilo Tahiju 1000 veder vina. Porazdelil ga je med svoje
podložnike in jih prisilil, da so ga kupili za ceno, ki jo je določil sam. Ako mu
niso plačali vina, jim je odvzel konje in govejo živino.
Kmetje so morali rediti Tahijevo živino na svoje stroške. Ako je poginilo
kako govedo, so mu morali povrniti škodo v c?enarju po njegovi cenitvi, ni pa
sprejel v zameno drugo ž i vince.
Enako so morali rediti in čuvati Tahijevi kmetje njegove lovske pse in če
je kateri poginil, so mu morali dati zanj vola.
Zvišal je služnosti in naklade tako, da je terjal od vsakega kmeta 22 čutar
vina več, kakor so mu bili dolžni dajati.
Svojih delavcev ni plačeval po več let. Večini je ugrabil ves imetek, konje
ter goveda.
Najhuje pa je bilo, da je oskrtmjal Tahi s sinovi vred, kmečko družinsko
življenje. Pozval je svoje podložne na tlako, moške in ženske. A ženske, ki so
mu bile všeč, je dal odvesti.
Na gradu so postale žrtve njegove difvje strasti. Znana so imena 14 deklet
in žena, ki jih je ocknmil. Dve od teh nesrečnic sta bili na Brdovcu. Ena je
bila hči Tomaža Mačkomelja, druga hči Pavla Jurkoviča. Poslednjo je imel za-
prto dalj časa na Susedgradu. Ker se je oče Jurkovič maščeval za čast svojega
otroka, mu je mladi Gabrijel Tahi razsekal lice in iztaknil oči.
Enako kot na Susedgradu in Stubici je ravnal krvolok tudi s svojimi kmeti
na Stattenbergu pri Slov. Bistrici. Tukaj si je izposojeval denar pri Imovitejših
podložnikih, a vse izposojene vsote je ostal dolžan in gorje tistemu, ki se je
drznil ponižno prositi, naj mu denar vme. Z gorjačo ga je dal iztirati iz gradu
ali pa vreči v ječo.
Po stari navadi je imel zaletavi graščak tlako le za svoje osebne ali
domače potrebščine, ne pa za obrtna ali druga podjetja, ki nesejo več ali manj
dobička. V graščinskih zapisih je bilo natanko določeno, koliko dni v tednu
mora tlačaniti kmet in kaka dela mora opravljati. Franc Tahi je zahteval proti
stari pravdi izredno tlako, ne da bi bil kmeita ali rokodelca za to primemo
odškodoval.
Veliko škodo so trpeli kmetje, ki so nosili za tlako naprodaj ali vozili
graščinske pridelke v Slov. Bistrico, Ptuj aH Celje. V mestih so bfle strogo do-
ločene najvišje tržne cene, nad katerimi ni büo dovoljeno prodajati živila. Toda
Taliijeva graščina je brez ozira na tržni red zahtevala in jemala od 'kmetov
višje določeni izkupiček.
Tahi je ukazal Jurku iz Poljčan peljati dva soda krapov in ščuk v Ptuj
in prodajati funt krapov po 8 krajcarjev, ščuke pa po 6 krajcarjev. Poleg tega
mu je poginilo v poleitnem času mnogo rib. Kljub temu je moral kmet plačati
graščaku polno določeno ceno 23 goldinarjev in ker se je skraja obotavljal, ga
je dal vreči zaradi nepokorščine v ječo in ga je mučil tako dolgo, da je ves
dolg plačal.
Tahi je pošiljal podložnike v mesta brez blaga in denarja, da so jemali zanj
na up razno blago, ki so ga morali naposled sami plačati. S tem je dobival
graščak razna sladila, dišave in najbolj draga vina iz Italije ter Španije.
Tahi je preziral vse zapisane pravice in sklenjene pogodbe, neusmiljeno je
odiral kmete in kočarje, vdove in sirote. Brez pravega vzroka je dal zdaj temu
zdaj onemu odgnati živino iz hleva, kakor konje, vole, krave, teleta, prašiče,
koze in odpeljati žito, salo, platno, skrinje ter konjsko vprego.
Kmet, ki je poslal hlapca s konjem nar tlako, ni bil nikoli varen, da mu
prižene žival zopet domov. Tahi je odpravil konja in hlapca s težko naloženim
vozom iz Slov. Bistrice v Gradec ali v kak drug kraj, če je šlo po sreči, se je
vrnil čez nekaj dni sam domov brez blaga in denarja.
Tahijeva pravosodna oblast mu je bila le molzna krava, od katere je hotel
imeti kar največji dobiček. Največje posilne sredstvo mu je bila grajska ječa
v stolpu, kjer je ukrotil vsakega protivnika. Kdor je črhnnil le besedico nevolje,
tega je dal takoj zapreti zaradi nepokorščine in punta. Navadno se mu je kmet,
katerega je nameraval odreti, že vdal, če mu je le zagrozil z ječo.
Kmetu Novaku iz Stare vasi pri Slov. Bistrici je prišla v noči lisica v kur-
nik. Domače je zbudil kurji kokodak in gospodar je šel pogledat k perutnini.
Pri pogledu na človeka je utekla lisica kmetu med nogami in je hotela uiti skozi
planke na dvorišče. Novak ni bil len in hajdi za predrznico, katero je ujel za
rep, ko se je rinila z vsemi silami skozi plot. Kmet je držal rep z vso močjo,
lisica je hotela za vsako ceno v svobodo. Popustil je rep in ostal je v Novako-
vih rokah. Kako se je maščeval Novak iz Stare vasi nad lisico, se je razneslo
kmalu po okolici. Pozneje je stari Tahi ustrelil lisico brez repa in čudil se je
prikazni. Zaradi izpuljenega lisičjega repa je moral odnesti Novak na Statten-
berg vse kure in še s palico jih je dobil, da ni mogel hoditi dalj časa na delo,
ker je izpulil kradljivi divjačini rep.
V grajski kovačnici v Lesičnem, ki je že bila tabor kmečke zveze in pre-
kipevajoč lonec ljudske nevolje na gospodo, se je zgodila na mah sprememba.
Na Hartenštajn sta prijezdila oba graščakova sina žiga ter Adolf s celim sprem-
stvom plemičev. Plemiška mladina si je ogledovala v delavnici izdelano orožje
in se čudila Pavlovi izredni spretnosti o tedaj tolikanj iskani ter čislani obrti.
Ko je videla mladež v delovodji nekaj več kot obrtnika, ga je povabila skoraj
za stalno na grad.	fSe nadaljuiei
§t. 43 — 4. november 1971^
NOVI TEDNIK
13. stri
VESTI IZ
KEGLJANJA
Ф Na Reki in v Crikvenici
je bilo državno prvenstvo za
posameznike. Jože Lubej je
osvojil 35. mesto s 1729. po-
drtimi keglji. Viki Vanovšek
pa 39. s 1713. keglji.
Ф Članice so nastopile v
Mariboru, kjer je Urhova
(TVD Partizan Kovinar Sto
re) osvojila odlično tretje me-
sto s 850. keglji in samo za
kegelj zgrešila drugo mesto.
Sonja Ocvirk je bila 19. s 813.
podrtimi keglji.
Ф Starejši člani so se po-
merili v Krapinskih toplicah,
kjer je bil Celjan Jože Amon
(72 let) s 396. podrtimi keg-
lji drugi, čestitamo!
Ф Odigrali so predzadnje
kolo občinskega prvenstva v
borbenih partijah. Tekmovali
so na kegljišču pri Ingradu.
Zmagala je ekipa Hmeljarja
iz Žalca s 806, sledijo Aero
800, Šempeter 770, Kovinoteh
na 767, šoštanj 746, Celje
740 itd. Pri Celju se je po-
znala odsotnost najboljših
tekmovalcev, ki sta nastopila
na državnem prvenstvu. Po
VII. kolu vodi Celje s 72. toč-
kami, sledijo Hmeljar 64, Aero
62, Kovinotehna 53, Štore
53 itd. Zadnje kolo je na pro-
gramu v soboto na kegljišču
v Žalcu.	J. LUBEJ
JURE STOJEN —
ODKRITJE CELJSKE-
GA PRVENSTVA
Letošnje klubsko prvenstvo
()elja v ten.isiu jc prinesla no-
ve talente. Med drugimi mo-
ramo omeniti prvaka med
mladinci Jureta S<ojana, ki
je pokazal izreden napredek
in bo prihodnje leto skupaj
s Sekimikovo in Godnikovo
ter pionirjem Pipanom vse-
kakor najmočnejše orožje Ce-
lja.
Novi prvaki Celja so: pri
članih Rudi Simončič, pri
mladincih Jure Stojan in pri
pionirjih Aleš Pipan. Irena
Sekirnik je najboljša pri čla-
nicah in mladinkah, Blanka
Godnik najboljša pionirka in
djru,oa pri mladinkah in čla-
nicah. Nastopilo je 45 tek-
movalcev.
jk
MEDLA IGRA
PROTI BELJAKU
Celjski hokejisti, ki so še
vedno brez trenerja in ga pri.
òakujejo te dni, so odigrali
drugo prijateljsko tekmo.
Tokrat so go3t0f/ali igralci
Beljaka. Moštvo gostov je
prikazalo dober hokej. Igra-
li 'SO ostro, mnogo drsali in
r taktičnem pogledu popol-
^ma nadigrah domače mo-
štvo, ki ne ve kako bi igra
k). Domačini so tnkoj v za-
6etku dovoliLi .gostom, da so
povedli 4:1. Pozneje so sicer
amanjšali rezultat na 4:6, to-
da to je bilo tudi vse. V zad-
nji tretjini so prepustili go-
stom, da so lahko igrali ka-
'oor so hoteli. Zato nas tudi
Eončni rezultat 11:4 za Beljak
ße preseneča. Zadetke za Ce-
Уе so dosegli: Lesjak, Hoj-
lik, Dani Kerkoš in Dobovič.
nik. Sodila sta Juršič in Bei-
ter iz Celja.
J. Kuzma
CELJANI PONOVNO
PRVAKI
Peterka Kolar, špil jak, Kra-
mer, čanžek in Jakhel je tudi
ietos osvojila republiški ekip-
ni naslov v karateju. Prven-
stvo je bilo v Се1јц in med
iesetimi ekipami so Celjani
[»okazali največ. Kar dvakrat
fe premagali drugouvrščeno
t-jubljano s 5:0, pred tem
Pa še Izolo 3:2 in Piran 4:1.
Njihova mladinska ekipa pa
ie v kvalifikacijah izpadla
!>o borbi proti Ljubljani 1:4.
^ omenjenem moštvu je od
Celjanov mnogo pokazal Bra-
Sna.
Končni vrstni red najbolj-
ših je bil: Celje, Lljubljana,
!*ixan in Hrastnik. Celjska
ekmovalca Jakhel in čanžek
Pa sta poleg člana laole
ïudalesa ostala neporažena.
J. Kuzma
Dragoceni točki v gosteh
Po daljšem času je celj-
skim rokometašem uspelo
ssmagati v gosteh in tako
vknjižiti dve novi dragoceni
točki v borbi za na.ivišjo uvr-
stitev v II. zvezni ligi, ka-
tere jesenski del se je prav-
kar končal.
Celjani so v zadnjem kolu
gostovali v Ljubljani in se
srečali s Slovanom. Po dokaj
medli in nezanimivi igri so ga
premagali s 9:8 (4:4). Poroči-
la s tekme pravijo, da bi
igralci glede na swje kvali-
tete, renome in II. zvezno li-
go morali pokazati mnogo
več, kot so. Gole so doisegli:
Levstik 3, Pevnik m Koren
po dva ter M. in V. Bojevič
po enega. Po jesenskem delu
so tako Oljani osvojili drugo
mesto s tačko zaostanka za
sarajevsko Bosno, lo jim da
je lepe možnosti, da se spo-
mladi enakovredno borijo za
prvo mesto in ga ob izboljša,
ni igri, borbenosti in vsem
ostalem tudi osvojijo. Spo-
mladi je za njih tudi ugoden
žreb, saj bodo m^d drugim
doma igrali z vodečo Bosno,
obema sloventskima predstav-
nikoma Slovenj giadcem m
Slovanom, Mladostjo iz Ban-
ja luke itd. Odmor v zim-
skem času je tisto obdobje,
ko bo moral trener (joršič
s perspektivnim kadrom še
mnogo delati. Osnove so da-
ne, treba jih je samo izpiliti
in olepšati. Vsekakor pa smo
po vseh peripatijan in dokaj
slabih igrah v jesen'skem de-
lu tekmovanja z uvrstitvijo
fantov po^vsem zadovoljni.
tv
\ov atletski rod
Na tradicionalnem jesen-
skem občinskem prvenstvu v
krosu je nastopilo več kot
600 tekmovalcev. Mnogi iz-
med njih so že na samem za-
četku opozorili, da bo treba
z njimi v prihodnosti resno
računati, saj se v njih skriva
nemalo atletskega potenciala.
Med mlajšimi pionirji je
zmagal Kladnik (.Štore), med
ekipami Hudinja; med starej-
šimi pionirji Kostanjšek
(Hudinja), ekipno tudi Hu-
dinja; med mlajšimi pionir-
kami je bila piva Planko
(štore), ekiipiK) .rv. Oš; med
starejšimi pionirkami je
zmagala Kuzmanova (Dobr-
na), ekipno Dobrna; Planine
(PŠC) je bil najboljši med
mlajšimi mladinci, ekipno pa
Gimnazija Celje; med starej-
šimi mladinci je zmagal Flor-
janič (STŠ), ekipno Gimna-
zija Celje; pogorevčeva (ASŠ)
je bila prva med mlajšimi
mladinkami, ekipno ESš,
med starejšimi pionirkami
pa Pavšerjeva, ekipno PŠC.
v PETEK
SPREJEM ZA ATLETINJE
Jutri bo v prostorih celj-
ske občinske skupščine
uradni sprejem za atleti-
nje AD Kladivar, ki so na
letošnjem ekipnem držav-
nem prvenst\-u v Sarajevu
osvojile prvo mesto. Spre-
jem so pripravili predsed-
stvo skupščine občine Ce-
lje, predsedstvo ZMS Celje
in Občinska zveza za te-
lesno kulturo Celje.
Hajko
Šildeiifeid
Pretekli teden je po
krajši bolezni umrl znani
nogometaš Rajko Suden-
feld. Rodil se je na Vran-
skem, kjer je kot otrok
začel igrati nogomet. Re-
sno pa se je pričel ukvar-
iati s to športno panogo,
ko se je vključil v pionir-
sko in kasneje v mladin-
sko ekipo Kovinarja v Ma-
riboru. Igral je tudi pri
mariborskem železničarju
in z osemnajstimi leti 'pr-
vič nastopil v ligaški eki-
pi Branika s takratnimi
znanimi slovenskimi no-
gometaši Elznerjem. Pla-
znikom, šobrom in dru-
gimi.
Nazadnje je igral pri
Kladivarju, toda takrat je
že nosil v sebi kai bolez-
ni, ki mu je vseskozi pre-
prečevala., da bi se še na-
prej izpopolnjeval v špor-
tu, za katerega je resnično
imel talent. Dogajanja na
zelenem polju je Rajko
do zadnjega spremljal z
živim zanimanjem. Z nje-
govim mnogo preranim in
dokončnim odhodom smo
vsi, ki smo ga poznali in
cenili izgubili mnogo pre-
več, da bi lahko nanj po-
zabili.	T. TAVČAR
Zmage gostujočih
ekip
Prvenstveno tekmovanje na področ.ju celjske nogometne podzveze
se končuje. V I. skupini so odigrali 8. kolo. Doseženi rezultati so pre-
senetiljivi, kajti štiri srečanja so se končala z zmago gostujočih ekip.
Prvak jesenskega dela tekmovanja v I. skupini bo po vsej verjetnosti
ekipa šmartnega, ki ima bri točke prednosti pred drugo uvrščeno
ekipo Celulozaja.
Rrailtati 8. kola I. skupine: Šmartno — Opekar 6:1, Zreče —
Osankarica 3:4, Papirničar — Senovo 2:3, Vojnik — Zalee 23
Ljubno — Straža 3:1, Brežice — Celulozar 0:1.
V II. skupini je tekmovanje že končano. Odigrati morajo še txi
zaostale tekme, ker je ekipa Steklarja B pričela s tekmovanjem tri
kola pozneje. Rezultati 7. kola v II. skupini so se končali prav tako
presenetljivo. Polzela in Boč, ki vodita trenutno na lestvici, sta
v gosteh izgubila, Oplotnica pa je s težavo premagala ekipo Gotovelj,
ki je iz kola v kolo boljša.
Rezultati II. skupinr 7. kola: Ponilva — Polzela 2:0, Laško — Boč
3:1, Oplotnica ~ Gotovlje 2:1 in Šmartno B — Steklar B 3:0.
Tiidii v mladinski skupini je tekmovanje končano. Odigrati morajo
še samo zaostalo tekmo med Olimpom in Kladivarjem. O jesenskem
prvaku ne moremo ^voriti, ka:jti sedaj imajo kar tri ekipe in to
Papirničar, Kladivar in Eudar iz Velenja po 10 točk. Vendar, ker
Kladivar do sedaj še ni izgubil srečanja bo morda po zmagi v zao-
stali tekmi je.senski prvak.
Rezultati 6. kola v mla<!iii.ski skupini: šoštanj — Olimp 2:1, Kla-
divar — Rudar 4:1 in Dravinja — Kovinar 4:1.
Lestvica mladin.ske skuirine:
ReBultati pionirsiie Ij^e: Zreće — Straža 3:5, Kovinar — Vransko
TONE TAVČAR
K()SARK.\
PORAZ V POLFINALU POKALNEGA
PRVENSTVA
Celjani so 2 uvrstitvijo v polfinale republiškega tekmovanja га
pokal maršala ¡Tita dosegli še en lep uspeh po osvojitvi tretjega
mesta v republiški ligi. Tu pa so naleteli na večkratnega di-žav-
nega prvaka ljubljansko OLIMPIJO in izgubili srečanje z rezulta-
tom 107:80 ( 48:48), Večji del srečanja so bili domačini favoriziranim
gostom povsem enakovredni, poipusbiU so šele 10 minut pred kon-
cem tekme, ko jim je zmanjkalo kondicije, gostje pa so uveljaviK
svojo premoč v višni in prepričljivo zmagali. Sodnika Gaube iz
Maribora in Holzinger iz Žalca sta dopustila precej gi-obo igro
gostov, pri čemer se je zlasti »odlikoval« njihov najstarejši
igralec m kapetan Logar, kar mu glede na njegovo reputacijo vse-
kakor ni na čast. Domači igralci so v ¡írvem polčasu prika-
zali odlično igro in vodili že z 12 točkami razlike, gostom pa je
uspelo do konca polčasa izenačiti rezultat. Tudi v drugem delu
igre so se Celjani še dobro držali vse do 30. minute, ko so še
vodili 62:59, takrat pa so močno popustili, razigrala sta se Zorga
in Polanec ш v 37 minuti je Olimpija že vodila z 20 tookarrü
razlike. Pri Celju je odlično igrala petorka Zmago Sagadin, Miloš
Sagadin, Jerič, Erjavec in Ramšak pa tudi Tomšič, ki je pozneje
vstopil v igro je zaigral zelo dobro. Jerič je tokrat popolnoma za-
senčil košarkaškega »čarovnika« iz Ljubljane Bassina, ki je i^pol-
noma razočaral okrog 400 prisotnih gledalcev, Z. in M. Sagadin pa
sta se predvsem odlikovala realizatorskimi sposobnostmi.
Koše za Celje so dali: Z. Sagadin 22, M. Sagadin 19, Jerič 14,
Ramšak 6, Tomšič 6, Erjavec 5, Jug 4, Pejanovič 4, Djuričič, Jan-
čič, Divjak, za Olimpijo pa Polanec 28, žorga 26, Logar 22, Gvar-
djančič 17, Bassin 8, Verbič 6, Pišer.	JANEZ ČEPIN
HOKKJ NA LEDU
ZA ZAČETEK ZELO DOBRA IGRA
Hokejska sezona v celjskem mestnem parku se je pričela. V
pnem srečanju so gostovali v Celju hokejisti Kranjske gore, člani
prve zvezne lige. Domačini o prikazali za pričetek sezone odlično
igro. V prvi tretjini so bili celo boljša in povedli z 1:0. Toda kljub
lahki terensiki premoči so pozneje morali primati premoč tehnične-
mu in taktičnemu boljšemu moštvu. Gostje iz Jesenic so zmagali
6:1, tretjine 1:1, 0:1, 0:4.
Zadetek za celjsko moštvo je dosegel šenbjurc v 12 minuti.
Boljšo igro pa so prikazali v celjskem moštvu, vratar Podsedenšek,
Bratec, Lesjak. Omeniti pa moramo, da so vse tri peterke celjskega
HDK Celja, igrale dopadljivo in, da imamo za letošnjo sezono
dobro moštvo. V prihodnjih dneh pa pričakujejo prihod novega
trenerja iz ČSSR.	jk
NOfK»IKT
CELJSKI MLADINCI DRUGI
Mladinsko moštvo Kladivarja je doseglo lep uspeh. V finalu
republiškega mladinskega pokalnega tekmovanja so v Ljubljani
izgubili v popolno enakovredni tekmi proti Olimpiji 2:3.
Srečanje je bilo kvalitetno, na momente pa so Celjani imeli
pobudo in bi lahko celo zmagali. Zadetka sta dosegla Klenovšek
in Bojevič.	jk
Z MLADINCI OBE TOČKI
v prvenstveni tekmi proti Velenju je celjski Kladivar nastopil
s pomlajeno ekipo. Si-ečanje na Glaaiji je bilo kvalitetno. Celjam
so gladko zmagali 3:0 (3:0). Zadetke so dosegli Kuder, Kompar in
Reberšek. V drugem polčasu pa so (üeljani zaigrali mnogo bolj lah-
kotno in dovolili, da so gostje bili enakovredni. Igralci Kladivarja
so na razpredelnici osmi z osmimi točkami.	jk
KOVINAR ZMAGAL, OLIMP REMIZIRAL
v nadaljevanju conske nogometne lige je Kovinar iz Štor v Ro-
gaški Slatini presenetil Steklarja in mu z zmago 1:0 odvzel prvo
mesto na razpredelnici. Zadetek je dosegel Zelenić. S tem uspehom
so igralci Kovinarja na petem mestu.
Olimp je gostoval v Beltincih, kjer je dosegel rezultat 1:1. Na
razîpredelnici je sedmi z desetimi točkami. V nedeljo igrajo doma
proti Rakičanu, Kovinar pa v gosteh probi Pohorju.	jk
AVTO RALLY
DRUGI NOČNI AVTO RALLY V CELJU
Marljivi športni delavci Združerxja šoferjev in avtomehanikov
v Celju bodo tudi letos pria-edili največji rally pri nas v Sloveniji.
Ta i^ireditev bo v petek 12. novembra. Piričetek bo v spretnostni
vožnja na Trg V. kongresa, роипеје ob 19. uiri pa se bodo tekmo-
valci podali v nočno vožnjo na 235 km dolgo pot Celje — Trbovlje
— Višnja vas — Cmova — Celje.
Tekmovalo se bo v treh kategorijah. Do 750 ccm, do 1000 ccm
in nad 1000 ccm. Najboljši bodo prejeli darila, pokrovitelj celotne-
ga tekmovanja je celjski Izletnik.	jk
HOKKJ NA TRAVI
PRVA ZMAGA NA SKALNI KLETI
Hokejisti na travi Partizana Gaberje so osvojili prvi točki n»
igriâôu pri Skalni kleti. V srečanju proti Akademičarju so pnikazail
mnogo boljšo igro in zmagali z 1:0. Zadetek je dosegel Vojko Bra-
tec. Na lestvici so osmi s štirimi točkami. V nedeljo pa potujejo
T Zagreb iu igrajo prati Zagrebu.	Jk
14. stran
NOVI TECHNIK
Št. 43 — 4. november 1971
Z vietnamskega bojišča
„Alfa 4" - z živci na psu
OPOKLâÛE ALFA 4, VIET-
NAM, oiktoibra — Na hribč-
ku sedijo zadixii Amerdičani v
demilitarizárani coni in str-
mijo v »stranska vrata« DR
Vietnama ... Samo kakih
dvajset jiih je. Osamljeni iii
preplašeni so ostali tukaj, ko
Se je orjaški ameriški voja-
ški stroj umaknil in začel za-
puščaiti Vietnam.
Njihov sovražnik je — ne-
vidni gverilec. Borci osrvobo-
dilne fronte so tako bliiau, da
se jih je lahiko skoraj z roko
dotakneš, prawi vojak Robert
Willyerd. »Gledam jih, kako
obdelujejo F>olja, korakajo,
vozijo tovornjake, streljajo
na nais. Naši domači gotovo
ne vedo, da še živimo. Po-
zabili so na nas. A vidite, še
zmeraj sem tu^ in počutim se
kot tarča na strelišču . ..«
Willyerd dela na opazoval-
nem stolpu, opremljen z ra-
darji m dru,?imi elektronski-
mi napravami, s kateiiimi
lahko podnevi in pv>noči opa-
zjuje okodico do 80 km daleč.
On in ngegoivi tovariši usmer-
jajo letalske in toimiške na-
pade rja DR Vietnam, oziro-
ma na demilitarizirano oono
in v strahu čakajo na naval s
severa. Večina jin je prepri-
čainih, da bo naipad prišel.
»Kmalu bodo tisti s severa
pridrveli iiziza tistih hribov in
nič jih ne bo ustavilo,« raz-
laga vojak Earl Gorman.
»Južnovietnamslia vojisika? Saj
se šalite!«
Gorman je prišel v opori-
šče ALFA 4, ko je bilo tam
še polno vojako-vT m poskrb-
lijeno za varnost. Ameriške
okloptTe enote pa so se pred
dvema mesecema vmiaknile in
zamenjali so jih Jiižnoviet-
namci. »Letošnjega febniar-
ja,« pripoveduje Gorman,
»so mi poveljniki dejali, da
so Južnovietnamoi izurjena z
našim orožjem. Ko pa bi mo.
rali odiiti tuidi mi, je iz Sai-
gona i>rišed uikaz, naj ostane-
mo, ker niso Zinali nič. Taka
je resnica. Trideset minut
sem potreboval, da sem se
naučil uporabljati te reči,
njim pa še pol leta ni zado-
sti. Boste videli, da bomo tu
ostali do konca.«
»Alfa 4« je naibolj izpo-
stavljeno ameriško oporišče
v bližini DR Vietnama, le ka-
ke tri kiHometre od demilita-
rizirane cone, oziroma 8 ki-
lometrov od тпеј^. Opazova-
nje je prava živčna vojna, Se-
vemovietnamci pa so v tem,
kot trdijo Američani, prawi
mojstri. Ponoči njihovo za-
stavo razsvetljujejo reflektor-
ji. Raaloöno je videti premi-
kanje tovornjakov in topov
razjnih kalibrov. Vse to pri-
pomore, da v »Alfa 4« ne mo-
rejo zatisniti očesa. Naii>e-
tost doseže vrMmec, ko se
komu zazdi, da grozi napad
s severa. »O tem se ne po-
govarjamo,« pravi vojak
Bobby Burks, »a jasno je.
da vsa na-to misJimo.«
Zato je morda ».Alfa 4« ed|
no ameriško opotrišče v V]
etnamu, v katerem niti a
voüak ne kadi marijuane. Ii
če bi si jo kdo rad prižgal
mu druigi praprečijo. »Vá
moramo biti budni, podnen
in ponoči, gre za naša m
ljenja in za njegoxj-o,« pojas
njiuje Burks.
Willyerd pa pripoveduje
»Pred nami so Sevemoviet
namci, za nami Južnoviet
namci. če nas bo sovražni!
napadel, mislite, da nam bc
do prijatelji pomagali? Dve
mim.«	j
V to dvomi celo poveljnik
oporišča, kapetan Roy God
eh: »Njihov helikopter bi s|
moral dvakrat vrniti, da b
nas vse prepeijali. Dvomim
da bi se to posre-îilo. Edino
kar nam ostane je, da se ш
nesemo na lastne noge — č
jih bomo še lahko uporat
Ijali.«
Slavni hoksar Muhamed Aii, z drugim imenom Cassius
Ciay, je prišel malo na obisk v Italijo. Prva reč, ki si
jo je želel po prihodu v Genovo, ,ie bil zvrhan krož.
tilk ši-uigetov. Sicer pa je tudi boksal na ekshfoicijskih
turnii-.iih.
Humor
Leopold IL je bil močno
kratkoviden. Nekoč je med
sprejemom nagovoril neko
žensko:
»Imate kaj otrok?«
»i)a, visokost, tri sinove.«
Cez nekaj minut se je veli-
ki vojvoda spet ustavil pred
isto žensko in ji zastavil isto
vprašan.ie.
»!male kaj otrok?«
»Še vedno tri, visokost. Res
nisem imela časa, da bi med
tem š? kakšnega dobila.«
Aled pogovorom т Gutlirie-
,iem, enim na.jslovitejših škot-
skih odvetnikov, je Mark
T".;iin vprašal:
»Kadite?«
»n?..« .ie odgovoril odvetnik,
»k^ 'sr s^m v slabi družbi.«
»Vi ste odvetnik, kajne, go-
spod Guthrip?«
»Г)а,« io odgovoril odvetnik.
»Seveda, potem morate biti
hud kadilec.«
Francoski dramatik Armald
Salacrou pravi:
»Kadar se žene izpoveduje-
jo pri župnikih, so ti veseli,
da niso poročeni!«
Najstarejši človek s tujim srcem
Ze od 24. avgusta 1968 živi Louis B. Rüssel s tujim
srcem — tako dolgo še nihče ni živel s srcem, ki ga je
dobil od diugega človeka. Rüssel, temnopolti učitelj iz
ameriškega Indianopolisa, je med 165 ljudmi, ki so jirh
doslej presadili srce, zdržal najdlje.
In tako zdaj L. B. Rüssel trikrat letno slavj rojstni
dan: dan, ko je pred 45 leti prišel na svet, dan ko se
je rodil njegov rešitelj Robert Brown, in naposled
avgust, ko So Brownovo srce všili v Russelov prsni koš.
Zdaj živi na svetu okoli 40 jjudi s tujim srcem; ve-
čina ne prida živahno. Rüssel pa je drugačen: ne samo
da je preživel 1100 in toliko dni, marveč živi polno, ba-
je celo bolj razgibano kot poprej, pred operacijo.
Russelov organizem ni zavrnil Brownega srca, 17-let-
nega črnca, ki je v nočnem spopadu dobil kroglo v gla-
vo. In običajne ubijalske krize, ki spremljajo priva-
janje ali neprivajanje telesa na tujek, so se v prvem
letu pri Russelu oglasile štirikrat; potlej nič več.
Jasno, redno ga pregledujejo. Toda 90-kilski učitelj
pokadi dnevno po 20 cigaret, je in pije, kar mu diši.
Trikrat tedensko prevozi s kolesom po 15, 20 kilomet-
rov, vodi skavtsko skupino in dela kot učitelj. Razen
tega je voznišk: inštruktor. Vozi svoj avto, kosj travnik
pred hišo, dvigii uteži in dela počepe — in zdaj se je
vrgel celo v politiko na listi demokratske stranke.
Primer učitelja Russela pa vendarle ne spodbuja ki-
rurgov, da bi bolj kot doslej presajali srca. Medtem ko
so jih 1968. leta presadili 101, so jih lani samo še 17-
Zakaj? Medicina še zmerom ne zna kontrolirati reakcij
telesa na tujke. In drugič, pri roki ni dovolj src. Ш
umetna srca so še ттегот daleč.
Na proslavi 2500 letnice perzijskega cesarstva se je po svoje proslavil tudi Parižan Michel
Delacour. Proglasil se je za »cesarja kopalnic«. Zasnoval je namreč kopalnice za proslave
v Persepolisu. Nalogi primerno se je maskiral v »Ferzijca v kadi za časa vladar,fa Darija«.
MOZOUAST SEM
Zdrav fant sem. Se nimam dvajset let in postaven
se>m tudi, tako da nimam nobenih kompleksov. Nerad pa
se pogledam v ogledalo, kajti moj obraz je ves mozoljast.
Pa si mislim, da bi bdi lahko še bolj čeden, če ne bi
imel te nadloge. Berem kozmetične nasvete dekletom,
zato sem se opogumil in vam pisal. Bi se dala ta nadloga
odpraviti?	Boris
Dragi Boi is,
Tvoje pisemce je zelo pri.srčno, malo sem ga skra.j-
šala, a upam, da ne boš /-imeril. Prav je, da si se ogla-
sil, saj Kozmetični nasveti niso santo za ženske. Tvoja
»nadloga« pa ni samo lepotne narave, tako da bo poleg
kozmetike potrebno upoštevati prehrano, krvni obtok in
presnavljanje. Vse skupaj pa je povezano z dozorevanjem,
Kaio he bodi nič v skrbeli. Kupi .si dobro kremo, v lekarni
ali drogeriji pa žveplono milo in oboje pridno uporabljaj!
Tvoja težava bo omiljena, ne bo pa čisto izginila. C.c pa
Bi fant od fare, pa te spîoh no bn motila!
DVAKRAT RAZLIČNO
Temperamenten moški sem in še zelo pri močeh, če-
prav nisem več mlad. Petdesetletni možak res še ni za
staro šaro, a jaz imam kljub temu že težave. Pri svoji
ženi niC več ne opravim in jo ne zadovoljim. Ljubica pa
se nad mano ne pritožuje, celo pohvaljen sem. Jaz pa
se čutim dovolj krepkega, da bi uspel pri obeh. Pri ženi
opravim čez dan, pri ljubici ponoči. Je morda tu kaj
■arabe?	Karel
Ljubi Karel,
obrnite! Ponoči spite pri ženi, podnevi pri ljubici! Zmanj-
šajte standard in imejte samo eno ženo! če pa še to ne
bo pomagialo, si priskrbite »žavbo«, o kateri je pisalo v
Novem Tedniku!
BOGATA SVA, TODA...
Dragi IgOT,
oprosti mi, če bo moja zgodba nekoliko daljša, toda
resnično potrebujem nasvet.
Poročena sem z zelo dobrim možem že pet let. Imava
majhnega otroika in živiva za slovenske razmere izredno
dobro. Mož je intelektualec, tudi sama sem nekaj časa
študirala, vendar sem pozneje pustila učenje zaradi doma.
Imava čudovito hišo, avtomobil in manjši vikend. Vendar
vsega tega nisva kupila z moževo plačo. Sama izhajam iz
revnejše družine, zato pa so mož.evi starši toliko bolj
premožni. Za poročno darilo so mu dali hišo, p>ozneje pa
kupili še avtomobil. Tudi sedaj neprenehoma kupujejo
za naju, tako da moževa plača služi samo za prehrano in
obleke. Ne da s tem nisem zadovoljna in srečna, ker ži:
(nm v izobilju, mnogo večjem kot številni drugi mladi
zakonski pari.
Zelo hudo mi je, kadar — in to je vsak dan — pride
k nam tašča. Z vsako kretnjo in pripombo, še posebej,
ko skupaj večerjamo, mi da vedeti, da k hiši nisem pri-
nesla niče.sar. Tast je mnogo boljši. Tih in miren. Ko so
kupili najnovejši hladilnik, mi je dejala: Ali ste pri vas
doma sploh imeli kdaj hladilnik?
Imam občutek, da se takšnemu odnosu do mene pri.
la.^aja v zadnjih dneh tudi mož. Postrani me gleda, če
kupim obleko zase. Nekoč je nekaj mrmral o neproduk-
tivnem prebivalstvu. Najhuje pa je bilo, ko mi je tašča
zabrusila v obraz, da v tej iiiši nimam kaj odločaiti, saj
tako m ničesar mojega. Kaj naj naredim? Ali naj zaradi
te zlate kletke mimo trpim vse žalitve tašče in počasi
¡izgubljam moža?	Irena
Draga Irena!
Res je, da ste v nepijjetnem položaju. V številnih
pogovorih 7 mladimi zakonci sem vedno občutil, da jim
je najlepše, kadar začnejo ii le malo večjega kot je nič,'
saj zato bolj spoštujejo delo in stvaritve svojih rek. Na-'
paka z vaše strani je bila v tem, da niste dokončali štu-
dija, saj bi verjetno lahko tašča pazila na vaše-^a otrokaj
če .je že vsak dan v hiši. Tako bi bili mnogo samostoj-
nejši, čeprav ne bi hodili v službo, lahko pa bi povedali:
v redu, zaposlila se bora in prinašala domov osebni do-
hodek. No, morda še ni prepozno. Ste že pomislili kdaj,
da moževi materi ni všeč, če jo imenujete tašča? Mnoge
so na to zelo občutljive in prav aato zasovražijo snahe.
Kaj, če bi ji rekli mama? Nekoliko taktike ni nikdar ško-
dilo, saj mladi ljudje ne morejo v nekaj mesecih spre«
obrniti starejših, ki .so si leta in leta nabirali izku.šnje in
vanje sitpi» verujejo. In še to: skušajte se pogovoriti г
možem. V začetku pisma omenjate, da je dober in inte-
lektualec. Morda ste mu premalo zaupali o svojih gienkih
mislih. Prepričajte ga, da je za srečno družino potrebna
sreoii vseh treh, njegova,- vaša in otrokova in da ne
more biti samo izobil.je tisto, kar osrečuje človeka. P<>.
skusite tudi pri tastu. Navsezadnje je moški, mož vaše
tašče .Malo razmislite o vsem in gotovo boste našli pra-
vilno metodo, kako se vkl.jučiti v normalno življenje. Ce
b»)ste sedaj popustili, bo čez nekai let prepozno in spre-
menili se boste v cunjo, s katero bodo pometali hišo.
§t. 43 — 4. november 1971^
NOVI TEDNIK
15. stri
Ц
16. stran
NOVI TECHNIK
Št. 43 — 4. november 1971
MED NEBOTIČNIKI ^^^^	bregak
4. »Le kdor si je ogledal revijo na ledu, si bo lahko
predstavljal ples vrlih šoferjev za Paradižnikovim kabrio-
etom. Sam Broadway bi se lahko pohvalil s tako pred-
stavo.
Paradižnik ni dolgo šaril pod avtom. Zlezel je na piano
in zrl v direndaj na cesti. Svetlo je mežikal v svet, kajti
njegov zdravi obraz je bil črn od olja kot obraz zamorca
iz vroče Afrike.
»Seveda, črnec kdo drug!« so zatulili šoferji in padlo
je po nesrečnem Paradižniku, da nikoli tako.
Tako je pač v Ameriki...
Prometni vozel je končno razvozlal policijski žerjav.
Zgrabil je Paradižnika za naramnice, ga stresel v kabrio-
let in odvlekel vse skupaj s prizorišča. Seveda ne zastonj]
No, o stroških za prevoz, za popravilo avtomobila, za poj
packane preproge v hotelu in seveda za globo zaradi ov
ranja prometa bomo govorili pozneje.
Paradižnik in Paradižnica sta se »zdravila« zdaj v svoji
sobi v triintridesetem nadstropju. Klara z obkladki ni
čelu in njen soprog v kadi v kopalnici,	1
Kar mislite vi -
objavljamo mi
Precejšnje število odgovorov na naše prvo vprašanje
лКај je sreča« nas je presenetilo, saj je prišlo nič
več in nič manj kot 176 pisem in kartic. Pohvaliti vas
moramo, da ste tako pndno razmišljali. Nekateri med
vami so poslali celo po več odgovorov, mi pa smo kot
najboljše izbrali naslednje:
1.	Sreča je cesta, po kateri lahko vozijo vsi. Odgovor
je napisal Martin Zupane iz Nove vasi pri Šentjurju.
2.	Sreča je vedno korak pred nesrečo, je ugotovil Ivan
Poženel iz Kopra, Partlzariska ulica 16 a.
3.	Mikiju Nosanu iz Celja, Mariborska 17, je sreča, če
preživi od prvega do zadnjega v mesecu, ne rta bi ▼
tem času dinar padel.
4.	Sreča je vir življenja, piše Danica Grobelšeik iz F>il-
stanja 32.
5.	Sreča je pisan balon, ki se s prvim rahlim dotikom
razpoči. Odgovor je poslala Anica Brglez, Breg 29, Slo.
venske Konjice.
Vseh pet najboljših odgovorov bomo honorirali,
denar pa nakazali p» pošti.
In naše novo vprašanje: KDO JE PAMETEN?
NOVA RUBRIKA - NOVA ODDAJA
Poslušate Jih najraje
Spet nekaj novega in pri-
vlačnega za vse ljubitelje za-
bavne glasbe domačega in
tujega izvora.
V našem listu odpiramo
novo rubriko, v kateri bomo
sestavljali lestvico najbolj
priljubljenih domačih in tu-
jih popevk. Gre za nekašen
»Top desetih« Novega tedni-
ka in Radia Celje.
Že danes objavljamo ku-
pon, v katerega vpišite na-
slov popevke, ki jo najraje
poslušate in ime izvajalca.
Hkrati pa imate tudi pro-
stor, da napišete naslov tiste
velike plošče, ki jo prav tako
najraje poslušate. K vsemu
temu dodajte še svoj natan-
čen naslov. Kupon nalepite
na dopisnico ali pa ga po-
šljite v ovojnici na naslov:
Novi tednik, za rubriko »Top
deset«, 63001 Celje, Gregorči-
čeva 5, poštni predal 161.
Tako bomo z vašim sode-
lovanjem sestavljali lestvico
popevk (domačih in tujih
skupaj), ki jih najraje poslu-
šate. Lestvico teh popevk in
seznam najbolj priljubljenih
velikih plo^ bomo objavlja-
li v našem listu vsakih šti-
rinajst dni, torej vsak dru-
gji teden. Zakaj?
Gre namreč za skupno de-
lo Novega tednika in Radia
Celje. Primer: ko bomo v
katerokoli številki Novega
tednika objavili lestvico po-
pevk, ki jih najraje poslu-
šate in lestvico najibolj pri-
ljubljenih velikih plošč, bo-
do te popevke in veliko plo-
ščo zavrteli tudi v sobotnem
sporedu celjskega radia. Ven-
dar tako, da bodo eno sobo-
to na vrsti popevke, drugo
pa velike plošče. Te oddaje
bodo vselej od 17.30 do 18.00
ure.
Da bi nova rubrika v na-
šem listu in nova oddaja v
Radiu Celje stekli brez zasto-
jev, prosimo, da nam izpol-
njene kupone pošljete najpo-
zneje v enem tednu po ob-
javi, torej do prihodnjega
četrtka.
In še to: v tej oddaji in ru-
briki bo sodelovalo trgovsko
podjetje na veliko in malo
Tehnomercator Celje, ki bo
vsak teden nagradilo z gra
mofonsko ploščo izžreban«
oddaje oziroma pošiljatelji
kupona.
In kdaj bosta rubrika \
Novem tedniku in oddaja т
Radiu Celje stekli? Pravza
prav takoj, če se boste dr-
žali roka in nam po slali iz
polnjen kupon.
Naj še povemo, da bo za
rubriko in oddajio skrbel
naš zunanji sodelavec Bra
ne Stamejčič, študent na vi
soki šoli za politične vede
sociologijo in novinarstvo 1
Ljubljani.
§t. 43 — 4. november 1971^
NOVI TEDNIK
17. stri
Smrt premikača
Pred dnevi se je v Dobo-
vi zgodila obratna nesreča ?
smrtnim izidom. 'JT-letni pre
mikač FRANC FERENCAK 3.
Bojšna je delal na premiku
parne lokomotive. Z njo se
je odpeljal po neprometnem
tiru ter odskočil na tla. V
tem trenutku je л Zidanega
mostu pripeljal brzi vlak ter
ga zadel. Zaradi hudih po-
škodb je še isti dpn umrl v
bolnišnici.
Oropal je pekarno '
Tudi na Dolgem polju so v
nedeljo ponoči zabeležili vlom
z večjo tatvino. Neznanec je
odiprl okno oekarne Dolgo
рк>1је, nato pa razbil steklo
na kuh.injskih /ratih stanova-
nja FRIDE iVíL^\KAR. У
omari je našel dve kuverta
z de.narjem, približno 6.000
dinarjev. Poleg tega je odne-
sel še ročno uro. Za storil-
cem še poizvedujejo.
Požar v Ponikvi
v ponedeljek popoldne j«
zagorelo na gospodarskenr:
poslopju NEŽE VOVK v Po
nikvi pri Grobelnem. Ogen:
je nastal zaradi kratkega sti-
ka v dotrajani električni na-
peljavi. Zgorelo je poslopje,
z njim pa koruza, razno
orodje, slamoreznica in dru-
go. škode je za 10.000 di-
narjev.
Vlom v avtomobil
Vlomov v ijsebne avtomo-
bile, i>a naj bodo še tako
dobro zaklenjeni, je čedalje
več. Pred dnevi je avstrijski
državljan v Rogaški Slatini
prijavil, da mu je neznanec
iz parkiranega avtomobila
ukradel več zlatili zapestnih
ur, prstane, lotoaparat in
druge predmste v skupni
vrednosti 5.400 dinarjev. Pri-
poročamo vam parkiranje po-
noči na čimbolj osvetljenih
mestih! In pogla-Atno: ne
puščajte v vozilih dragocenih
predmetov!
Ogenj na vagonu
Ko je tovoi-ni vlak odpe-
ljal z železmiške postaje v
Rogatcu, je strojevodja na
enem od vagonov opazil
ogenj. Zapeljal je naizaj, da
so na postaji hitro odklopili
vagon. Prihiteli so gasilci iz
Rogaške Slatine ¡n pogasili
ogenj. Posebna železniška ko-
misija je ocenila, da je na
vagona nekaj leset milijonov
starih dinarjev škode. Vagon
je bil naložen z odpadno vol-
no in predvidevajo, da je po-
žar zanetila iskra, ki je padla
na tovor.
I^očmite samo dele sličice, ki so označeni s čmo piko! Sličici se razlikujeta v 15 podrobnostih. Poskusite najti vse!
Poznamo zdravilna
zelišča?
OMELA — VISCUM ALBUM
Omela je zelo zanimiva
zdravilna rastlina, saj raste
kot polzajedalec na drevju
Je zimzeleni grmiček, rogo-
vilasto razvejan z zelenimi
vejami, ki se v kolencih kaj
rade lomijo. Na koncu mla-
dik se nahajajo rumenozele-
ni usnjati lističi. V njihovih
rogovilah So neznatni, rumeno-
zeleni cvetovi. Iz plodnice se
razvije enosemenska, v za-
četku zelena, pozneje ko do-
zori, bela, sočna jagoda.
Omela cveti od marca do
aprila ter raste povsod pri
nas, na listavcih in iglavcih.
Jagode dozorevajo od sep-
tembra do novembra.
Nabiramo majhne vejice z
listi od oktobra pa do de-
cembra. Rastlina vsebuje ne-
obstojni alkaloid viscin, gren-
ke snovi, vitemiin C, gluko-
zo, saponine, razne organske
kisline ter precej rudninskih
snovi.
Omela deluje na krvni ob-
tok tako, da odpravlja mot-
nje krvnega obtoka, pa naj
bo visok ali pa nizek krvni
pritisk. Pn tem pojenjajo
tudi vsi vzporedni, stranski
pojavi teh motenj, kot so:
glavobol, omotica, šumenje
v ušesih. Posledica urejenega
krvnega tlaka je tudi urejena
čišča — včasih se ublažijo
tudi prav hude bolečine, ki
jo spremljajo.
Namesto čaja, ki ga pri-
pravljamo tako, da vzamemo
ščepec (8—10 g) posušenih
mladik na skodelico vode,
pripravljamo tudi vodni iz-
vleček, tako da eno veliko
žlico postišenih mladik na-
makamo 6—8 ur in pijemo
trikrat na dan. čaj tx) ^ še
bolj zdravilen, če dodamo
omell še plašča, preslice ali
regrata.
3 JAGODIC
18. stran
NOVI TECHNIK
Št. 43 — 4. november 1971
§t. 43 — 4. november 1971^
NOVI TEDNIK
19. stri
Hmezadovi nagrajenci so bili prav zadovoljni, saj ,je vsebina v ličnih košarah simbolizi-
rala domala vse Hmezadove izilelke in gospodinje bodo imele lep spomin, ko bodo se.gale
▼ košaro za raznimi dobrotami. To tudi potrjuje zadovoljen nasmešek Hmezadovega
predstavnika.
Povsod po šmarski občini so se otroci za dan mrtvih poklonili padlim borcem in žrtvam
fašističnegia terorja. Lepo so očistili njih grobove, z metlicami pometli prvo odpadlo listje
in prižgali svečke. Prav gotovo so pri tem pomislili tudi na tiste, ki, so padli in katerih
imena se svetijo žalostno širom domovine.
Foto: dm Na sliki: otroci v Šmarju pri Jelšah čistijo spomenik.
Zrn kriih wsaicciaiiíí gre « « «
Tako, pa smo zopet tam.
Lucani v Zgornji Savinjski
dolini so po nekaj let tra-
jajočem premoru ponov-
no ostali brez kruha. Do-
sedanji pek, ki je imel pe-
karno v najemu, je, tako
kot èe prenekateri doslej
vrnil obrtno dovoljenje in
prenehal s peko kruha.
Zopet so po sredi nespo-
razumi'z lastnikom pekar-
ne. No, resnici na ljubo pa
povejmo še to, da bo pe-
karno potrebno tudi mo-
dernizirati, saj so sedanje
naprave že precej zastare-
le. Pa vendarle ...
Kot povsod gredo gozd-
ni in drugi delavci tudi v
tem kraju zgodaj zjutraj
na delo. Razlika je le v
tem, da se mnogi opoldne
ne vračajo domov in osta-
jajo dlje na delu. Dokler
v kraju dela pekarna, si
kruh lahko kupijo navse-
zgodaj, sedaj pa ga je moč
dobiti le po osmi uri v
samopostrežni trgovini, ka-
mor ga pripeljejo iz de-
set kilometrov oddaljenega
Ljubnega. še slabše kot v
Lučah pa je v Solčavi,
kruh menda le poredkoma
zaide, saj oba ljubenska
peka enostavno ne zmore-
ta tolikšne peke, da bi bi-
lo kruha za vse dovolj.
Kruha torej ni, pek pa
odhaja. Ni prvi, ki zapu-
šča Luče in vedno so bile
v takšni ali drugačni me-
ri posredi razprtije z last-
nikom. In tako' je ves kraj
bolj kot od volje občanov
odvisen od razpoloženja
enega samega človeka. Pa
še nekaj je po sredi, da
sedanji pek odhaja. Tri-
članska družim Se je sti-
skala v dobrih 12 kvadrat-
nih metrov veliki sobi,
medtem ko je istočasno
dvočlanska družina živela
v istem nadstropju v treh
dokaj prostornih sobah.
Včasih je treba mogoče le
kanček razumevanja med
ljudmi, pa se zadeve reši-
jo. Včasih pa jih z niče-
mer ni moč premakniti.
Problem je resnično
hud, saj je med drugim -
prišel celo Ha dnevni red
zadnje seje skupščine.
Tam se je tudi zvedelo,
da je nov interesent, neki
pek iz Rečice, že vložil
prošnjo za obrt pri ustrez-
nem organu skupščine. Na-
dalje smo zvedeli, da je
lastnik tudi že kupil par-
no peč, ki jo bo spomladi
vgradil, vendar mu manj-
kajo še trije stari milijo-
ni, da bi pekarno lahko
dokončno usposobil. Vse
kaže, da se bo tudi ta de-
nar nekako že našel, po-
tem pa se bo pričelo zo-
pet vse od spočetka, dok-
ler ne bo... no bomo vi-
deli. V glavnem bodo za-
enkrat lučke gospodinje
še kupovale kvas ter prid-
no mesile kruh, ker jim
drugega po vsej verjetno-
sti ne kaze. Med tem ča-
som, ko bo iz pekarniške-
ga dimnika zopet zaplapo-
lai dim in oznanjal, da se
prve štruce zopet pečejo,
pa bo dovolj časa tudi za
razmišljanje o tem, kako
bi le kazalo ta problem re-
■šiti tako, da v bodoče ne
bi bilo več negotovosti,
kako dolgo kruh bo in
kdaj ga rie ho.
Dotlej pa le potrpljenje,
Lučani, drugega itak ne
preostane. Jeziti pa se ne
izplača, ker pomaga itak
nič, lahko pa samo škodi,
če drugemu ne, pa vsaj
lepoti...
B. STRMČNIK
Letošnja jesen je bila radodarna z lepim vremenom. Nar»
va je vabila in privabljala. Tudi Paški Kozjak je postal
tista postojanka, ki beleži čedalje več obiskovalcev. Zdaj
med njimi prevladujejo motorizirani turisti; tisti, ki pri-
hajajo peš, so že prava redkost.	(Foto: MB)
VREME
V naslednjem tednu pri-
čakujemo oblačno vreme
z rahlimi krajevnimi pa-
davinami. Najnižje nočne
temperature bodo do
—З^С, najvišje dnevne pa
do 14° C.
NOVI l-EDNm - GJasuo obćinslUiJ organizacij Sociallstitoe zveze
delovnega ljudstva: Celje LaSko ш Žalec - Uredništvo to uprava
Celje Gregorčičeva 5. poèta predaj 161 - öl&vm to odgovorni
urednm Joie Volianđ Telinlôn: urednik: Drago Medved - Redak-
cija: Milan Božič, Jure Krašovec, Milan Seničar, Zdenka Stopar,
Milenko Strašek, Beml Strmčnik, Tone Vrabl.
43
Izhaja vsak čecrteJj - Izdaja ga CGP »Delo« — Tisk to Ulšejl CGP
»Delo« Ljubljana — Rokopisov ae vraćamo — Cena posamezne
številke 60 par; letna аагобпша 30 đto poU«»tn8 15 dto; Za tujtoo
znaáa naročnina 60 din - TekOói račun 507-11280 — Telefoni:
uredništvo 23-89 to 31-06 nmll oglas) to oaročntoe 28-00