MOSTOVI 2000/XXXIV 71
Slovenski pravni leksikon - odmevi
Borut Šinkovec : Nemški del
Pravna leksikografsko-slovarska strokovna
literatura v slovenščini je po obsegu že v
splošnem bolj skromna, še posebej pa to velja
za tovrstno literaturo, ki vsebuje hkrati pre¬
vod geselskih besed v kakem tujem jeziku.
Če omenimo Apovnik-Kamičarjev nemško-
slovenski (1989) in slovensko-nemški (1996)
slovar pravnega in ekonomskega jezika, lek¬
sikon Pravo Cankarjeve založbe (skupina av¬
torjev, 1987), Šinkov večjezični slovar prav¬
nih izrazov (ČZ Uradni list SRS, 1974) in iz¬
dajo SAZU Pravni terminološki slovar (gra¬
divo do leta 1991, Ljubljana 1999), smo na¬
šteli vsa dela s tega področja, ki so integralne¬
ga pomena. Nismo pa hoteli pri tem pozabiti
v redakciji dr. Babnika izdanega nemško-slo-
venskega pravnega slovarja še iz leta 1895,
sijajnega dela in knjižne raritete, ki bi zasluži¬
la reprint izvirnika, kot jih v slovenščini ne¬
kaj že imamo (Valvazor, Pitamičeva Država
itd.). Na to redko zasejano področje (»občut¬
no pomanjkanje primernih priročnikov«
upravičeno in poznavalsko omenja avtor
Apovnik v uvodu, pa tudi urednik v svoji be¬
sedi na začetku knjige) je v drugi polovici
lanskega leta stopilo obravnavano delo, za
katerega lahko rečemo, še preden ga poskusi-
SLOVENSKI PRAVNI LEKSIKON
USPEŠNICA ZIME 1999/2000
Avtoiji: Recenzenta:
dr. Pavel Apovnik mag. Mile Dolenc
dr. Karlo Primožič dr. Dragan Petrovec
dr. Aleksander Feri
Trijezično leksikalno delo - kombinacija leksikona s slovarjem:
♦ razlaga gesel - pojmov - iz slovenskega pravnega reda (deloma tudi avstrijskega,
nemškega in italijanskega)
♦ italijanske in nemške ustreznice za gesla in podgesla
♦ na 240 straneh okoli 2000 gesel in podgesel
♦ z uvodom in nemškim ter italijanskim indeksom 310 strani
Ministrstvo za pravosodje je Slovenski pravni leksikon uvrstilo med obvezno
literaturo za opravljanje izpita za sodnega tolmača za nemški in italijanski jezik.
Knjigo je izdal OST - SVETOVALNE STORITVE v sodelovanju z DZTPS.
Cena leksikona pri založniku je 9000 SIT (z DDV), cena v knjigarnah 10.400 SIT.
Naročila sprejema OST - SVETOVALNE STORITVE na tel./faks: 061 15 91 101 ali po
elektronski pošti ost.omerza@siol.net
72 MOSTOVI 2000/XXXIV
mo podrobneje predstaviti in oceniti, daje re¬
snično potrebno in dobrodošlo že zaradi do¬
slej zapisanega.
Okvirno smo že povedali, da gre za preva¬
jalsko strokovno gradivo za področje prava z
nemškimi in italijanskimi ustreznicami gesel-
skih besed. Naj bo tukaj potoženo, da je na¬
slov knjige na ovitku nekoliko predolg in
okorno oblikovan, saj zajema, ozko tehnično
vzeto, kar deset vrstic, ki naj napovejo vsebi¬
no dela; taka oblika oziroma naslov prej odbi¬
je kot privlači, zato bi si bilo za kako poznejšo
izdajo želeti kaj primernejšega in ustreznejše¬
ga. Sploh sta nekoliko moteča in kljub slo¬
venščini zvenita nekoliko tuje dva izraza ozi¬
roma povezavi, ki ju avtor rad uporablja: us¬
treznice geselskih besed (gre za prevod besed
oziroma gesel) in geselski članki, ko gre za
razlago posameznih gesel oziroma pojmov.
Čeprav smo se dotaknili že kar naslova de¬
la, kaj bi vendarle še kazalo navesti in omeniti
namesto uvoda ter v podkrepitev splošne ugo¬
tovitve o potrebnosti in koristnosti tega dela?
Prevajalcu, ki ni pravnik po izobrazbi, so
specifičnosti pravnega jezika, način izražanja
in sami izrazi in pravni pojmi tuji že v njego¬
vem domačem, maternem jeziku. Grdo, vča¬
sih pa tudi humorno ali kot izraz obupa nad
nerazumevanjem slišimo pravniški jezik in
strokovno izražanje imenovati pravniška la¬
tovščina in ta strokovni jezik, tako kot pogo¬
sto sam pravniški poklic, ljudje doživljajo z
odporom. A za prevajalca odpor do jezika -
tudi strokovnega - ne more biti pričakovana
drža; pomeni pa tak specifičen jezik oziroma
način izražanja, kot je pravniški, gotovo do¬
daten napor in tudi dodatno odgovornost pri
prevajanju. V pravu in med pravniki je stro¬
kovno tolmačenje pomena pravnih besedil (ti¬
stih v domačem jeziku, brez prevajanja) v re¬
snici cela nemajhna znanost, kar posebno po¬
dročje prava (o tem spregovori ocenjevano
delo pod geslom razlaga pravnih norm). Pre¬
vod tipičnih pravnih besedil od pogodb prek
sodnih pisanj in sodb do predpisov vseh vrst
torej glede na pomen in posledice, kijih ta be¬
sedila imajo, za prevajalca pomeni, zaradi
strokovnega jezika in izražanja, večjo težav¬
nost, zaradi vsebine pa je njegovo delo bolj
odgovorno. Ni treba posebej utemeljevati, ka¬
ko potrebna in dobrodošla je dodatna strokov¬
na in tudi dvojezična literatura, ki naj preva¬
jalcu nepravniku omogoči premostiti oviro
(samo) laičnega poznavanja in dojemanja po¬
sebnosti izražanja v izhodiščnem in ciljnem
jeziku (smiselno pač velja isto za vsako pre¬
vajanje besedil, pisanih v strokovnem jeziku
kateregakoli področja).
Knjiga je koncipirana tako, da ima namen
ustrezno razlagati posamezna gesla (pravne
izraze), v slovarskem delu pa jim nato dodaja
prevod v nemškem in italijanskem jeziku.
Glavni avtor v uvodu pove, da gre v tem delu
za bolj redko povezavo med leksikonom in
slovarjem v poskusu ustreči želji in potrebi
tolmačev in prevajalcev, da se jim olajša razu¬
mevanje pravnih besedil in hkrati pomaga
poiskati ustrezen prevod (izraz) v tujem jezi¬
ku. To je torej prva, lahko rečemo posrečena
uporabna dvojnost koncepta te knjige. Druga
njena dvojnost je v neposredni povezavi s pr¬
vo oziroma logično izhaja iz nje: tako urejena
knjiga, ki jo avtor kar preskromno imenuje
priročnik, je dejansko lahko namenjena pre¬
vajalcem in tolmačem, pa tudi pravnikom.
Razlaga pomena posameznih gesel v pravu bo
za pravnike pogosto dobrodošla pomoč pri
tem, kar avtor v uvodu posrečeno imenuje pri¬
dobitev hitre informacije, in tukaj bi res lahko
govorili o pomoči na ravni in v smislu priroč¬
nika, kajti priročniki so vendarle na vseh po¬
dročjih zelo koristna in dobrodošla literatura,
način pridobitve hitre informacije, krajše
predstavitve ali osvežitve materije. Za preva¬
jalce, ki niso pravniki, bo ta razlaga še prav
posebno dragocena, pogosto bistvenega po¬
mena, ker bodo mesto, ki ga prevajajo in sam
konkreten izraz lahko razumeli pravilno in v
MOSTOVI 2000/XXXIV 73
pravem kontekstu. Ko pa je treba izbrati med
podgesli, uporabo iste besede v različnih po¬
menih, je taka pomoč za prevajalca in pravil¬
nost prevoda naravnost odločilna. Tukaj se
prevajalec znajde na razpotju, kjer mu name¬
sto običajnega kažipota pravilno pot in s tem
izbiro izraza (prevoda) jasno pokažeta opis in
razlaga, združena s prevodom oziroma z us¬
treznicami. Kar zadeva slovarski del, torej
prevod posameznih pojmov in izrazov v
nemščino in italijanščino, bodo po knjigi se¬
gali zlasti prevajalci in tolmači, hkrati pa bo v
pomoč tudi pravniku, ki išče tuj izraz. V zvezi
s slovarskim delom je pomembno omeniti ti¬
sto, kar zelo povečuje praktično uporabnost
knjige. Geselskemu delu sledita nemško-slo-
venski in italijansko-slovenski indeks, kot ga
imenujejo avtorji, dejansko pa gre za abeced¬
na slovarja vseh gesel (domnevam, da vseh),
tako daje vedno mogoče »vstopiti« v geselski
del slovarja tudi prek enega ah drugega tujega
jezika. Do razlage gesel in prevodov v tujem
jeziku torej pridemo naglo in brez težav, ne
glede na to, s katere plati se stvari lotimo, ozi¬
roma iz katerega ah v katerega od obeh jezi¬
kov prevajamo.
Prepričan sem, da se bo vsak uporabnik
knjige ah tudi tisti, ki jo bo sprva bolj iz rado¬
vednosti vzel v roke, hitro prepričal o njeni
uporabnosti, na kar sem želel še nekoliko bolj
opozoriti. Kot nobeno človeško delo (skupaj s
poskusom recenzije, ki ga pravkar prebirate)
ni popolno, tudi to ni brez kakih, v resnici
manjših hib, ki bi se jih pri morebitni poznejši
dodelavi kazalo lotiti. Gre pa za pomanjklji¬
vosti take narave, da z njihovo omembo lahko
sam tvegam očitek drobnjakarstva, dlako¬
cepstva. Preden kaj takega omenim, naj pou¬
darim, da gre vsaj deloma za stvari, ki jih bo
mogoče o priliki urediti skoraj na redakcijski
ravni, in da v ničemer ne zmanjšujejo dejan¬
ske vrednosti in pomena knjige. Od tega, kar
sem ob pregledovanju in uporabi dela mimo¬
grede odkril, lahko omenim, da npr. izraz kol-
kovina nekako ni več v rabi, čeprav sem sam
prej odločen ljubitelj »arhaizmov« kot njihov
nasprotnik in jih nikakor ne obravnavam kot
»sumljive« (glej s tem v zvezi zanimivo in
upravičeno pokaranje, ki ga je avtor zapisal
na sedmi strani knjige). Za take primere bi ka¬
zalo med okrajšavami in znaki (osma stran
knjige) uvesti še znak za arhaično, oznako, ki
jo uporabljajo vsa slovarska dela. Na omenje¬
nem mestu bi jo lahko uporabili skupaj z
omembo, da danes pri nas za kolkovino upo¬
rabljamo izraz taksa, saj imamo zakon o
upravnih in zakon o sodnih taksah. Pri geslu
nagib manjka nemška ustreznica (iz latinšči¬
ne) Causa, ker isto uporabljamo tudi v slo¬
venščini kot sinonim za nagib v civilnoprav¬
nem pomenu. Pri geslu pravna podlaga pa je
ta beseda {Causa) odveč, saj je pravna podla¬
ga z ustreznico Rechtsgrund pravna podlaga
(z razliko v primerjavi z nagibom v civilno¬
pravnem pomenu) za odločitev državnega or¬
gana ah pravna podlaga zahtevka, ki se uve¬
ljavlja pred državnim organom. Ker s tem,
vsaj za pomen tega zapisa, res postajam drob¬
njakarski, naj navedem morda še to, da sem
bil nekoliko začuden, ker pod črko »C« pre¬
moremo v slovenščini samo 14 omembe vred¬
nih pravnih gesel, in še od tega večinoma sa¬
mo latinske besede ah kratice, da sem torej
opazivši to pogrešal (vsaj še) geslo cerkev in
pravne izpeljanke iz te besede (cerkveno pra¬
vo, državna cerkev, cerkveni davek, cerkveni
prazniki...). V drugem pa ima avtor prav, pod
C izvirno v pravu v slovenščini res ni česa po¬
sebej omembe vrednega. Pač pa pod »D« opa¬
zim, da pri sicer navedenem državnem tožils¬
tvu manjka navedba državnega pravobranils¬
tva. Ta pravni institut oziroma organ je naša
izvirna (skupaj z nekdanjim vzhodnim blo¬
kom) iznajdba, prejšnje javno pravobranils¬
tvo, in očitno ostalina še ne povsem preživete¬
ga minulega obdobja, vendar obstaja in ima¬
mo zakon o njem, torej bi ga kazalo vnesti kot
samostojno geslo. Sam bi ga sicer v nemščino
74 MOSTOVI 2000/XXXIV
mimo prevedel kot Finanzprokuratur, name¬
sto da bi tvegal, da prevoda nihče ne bo razu¬
mel.
Menim, daje že iz mojih ugotovitev na za¬
četku razvidno, da bo vsa vrednost knjige
prišla do izraza, če jo bomo sprejeli, razumeli
in uporabljali v širšem kontekstu. S tem mi¬
slim, da je rezultat najboljši, če prevajalec
pozna in uporablja tudi dmga strokovna dela,
ki sem jih omenil na začetku. Tukaj obravna¬
vana knjiga ima to lastnost, da se, tako kot je
urejena, odlično ujema z dragimi, pogojno re¬
čeno, podobnimi. Te knjige se med seboj res
kar nekam idealno ujemajo in dopolnjujejo,
vse izhajajo iz zasidrane slovenske pravne ter¬
minologije, koristno pa je, da sta omenjena
nemško-slovenski in italijansko-slovenski
slovar delo istega glavnega avtorja. Iz knjige
prepričljivo veje pravniška natančnost, in to iz
njene ureditve in tudi iz zelo prizadevne ob¬
delave gesel, saj so ta morala ostati pravno
strokovna, pa vendarle biti pisana razumljivo
širšemu krogu uporabnikov. Knjiga bo korist¬
na ne samo za tiste, ki jo potrebujejo pri delu,
temveč tudi za tiste, ki se hočejo na tem po¬
dročju kaj naučiti oziroma utrditi svoje zna¬
nje. V povezavi s tem pomenom najdem še
dodaten krog, po mojem skoraj nujno zainte¬
resiranih bralcev, to so tisti, ki se spretnosti
prevajanja šele učijo ter želijo in nameravajo
postati prevajalci ali tolmači. Knjiga je ureje¬
na in pisana tako, da jim lahko ne samo bis¬
tveno pomaga pri učenju, temveč tudi zbudi
veselje in zanimanje za prevajalsko delo. Vi¬
dik uporabnosti za pravnike sem že omenil in
prikazal; toda če ne prej in drugje, lahko npr.
tudi pravnik ob prebiranju in pregledovanju te
knjige izve, da v avstrijskem pravnem redu ne
poznajo naših lokacijskih dovoljenj.
Tistemu, ki knjige pobliže še ne pozna, pri¬
poročam, da si jo v miru ogleda, ker mu bo
kar sama prepričljivo spregovorila o svoji
uporabnosti in pomenu in povedala precej
več, kot sem lahko jaz v tem zapisu. S pome¬
nom in praktično uporabnostjo, ki jo ima, se
bo gotovo uveljavila in postala standardni se¬
stavni del prevajalske literature in pomagal za
nemški in italijanski pravni jezik.
Peter Močnik: Italijanski del
Slovenski pravni leksikon je namenjen pred¬
vsem dvema skupinama uporabnikov: sodnim
tolmačem, ki potrebujejo razlago gesla, pre¬
den se odločijo za ustreznico v tujem jeziku,
in pravnikom; ti ga bodo uporabljali kot pri¬
ročen trijezični pravni slovar. Več možnosti
uporabe je še v šolstvu, gospodarstvu in poli¬
tiki.
Priročnik je zelo uporaben pri povezavi
med matično Slovenijo in manjšinama v Itali¬
ji in Avstriji. Italija je vključila v novo ustavo
tudi skrb za varstvo manjšin in se obvezala,
da jim bo zagotovila pravico uporabe njihove¬
ga jezika v odnosih z oblastjo. Do danes splo¬
šni zakon še ni bil sprejet, izdani pa so bili
različni ukrepi, na podlagi katerih je poslova¬
nje v nekaterih občinah in šolah dvojezično.
Tudi v odnosih s sodno oblastjo imajo pripad¬
niki manjšine pravico do dvojezičnega sodne¬
ga postopka, torej do prevoda vseh sodnih ak¬
tov in do dvojezične ustne obravnave. Če k
tem pravicam dodamo še zasebno dvojezično
poslovanje na gospodarski in kulturni ravni,
lahko razumemo pomen Slovenskega prav¬
nega leksikona za zamejce v Italiji.
Pri omenjenih dejavnostih se ni mogoče
izogniti pravnemu izrazju in s tem težavam
pri prevajanju iz italijanščine v slovenščino in
iz slovenščine v italijanščino vseh izrazov, ki
so sestavni del javnih aktov ali pogodb, urad¬
nih dopisov, člankov itd. in ki jih ne pozna¬
mo. Pogosto si mora prevajalec pomagati ta¬
ko, da si »predstavlja« pomen izraza, ki ga
morda pravna ureditev kake države niti ne
pozna, in ga skuša najverodostojneje prikazati
v drugem jeziku. Zdaj ima na voljo priročnik,
ki mu razloži pojem in ponudi soznačnico v
tujem jeziku ter mu s tem prihrani veliko dela.
MOSTOVI 2000/XXXIV 75
S podobnim vprašanjem se lahko ukvarja Slo¬
venec iz matične države, ki dela na dvojezič¬
nem območju na slovenski obali ali pa ima
redne stike z Italijo na kateremkoli področju.
Pri prevodih upravnih aktov in postopkov
pogosto opazimo nesoglasje med prevodi, ki
so nastali v zamejstvu, in tistimi v matični
Sloveniji, kjer včasih nekatere izraze kar pre¬
zrejo. Ti imajo v italijanski pravni ureditvi na¬
tančno določen pomen, različen od sloven¬
skega.
Ena od težav, s katerimi se spoprijemajo
sodni tolmači na sodišču, je prevajanje sodnih
aktov, kjer so v uporabi standardni izrazi, ne¬
kakšen »odvetniški žargon«, ki ga pogosto
težko razumemo. Ali pa sprotno prevajanje
obtožencu ali priči med obravnavo na proce¬
su. Velikokrat se mora prevajalec preleviti v
tolmača in v slovenščini navesti pravne izraze
v zvezi z zločini, ki jih slovenski pravni red
morda ne pozna. Takrat lahko nastanejo teža¬
ve, ki bistveno vplivajo na potek sodnega po¬
stopka.
Miran Željko
Pomnilniki prevodov v
Uvod
Programi za delo s pomnilniki prevodov po¬
stajajo vedno bolj zanimivi - posebej glede na
to, da so cene za osnovne različice teh progra¬
mov polovico nižje kot pred tremi leti, ko smo
jih prvič predstavili v Mostovih. Kljub zniža¬
nim cenam pa je cena takega programa pri¬
merljiva s ceno novega računalnika, zato je za
prevajalca zelo neugodno, če po nakupu ugo¬
tovi, daje naredil napako. Ker imajo različni
izdelovalci teh programov v nekaterih po-
Tudi za osebne stike med državljani obeh
držav, čeprav sodijo v isti kulturni prostor, a
so bili vzgojeni v različnih pogledih na do¬
godke, ker izhajajo iz različnih zgodovinskih
razmer, je pravno izrazje potrebno za boljši
pretok informacij in medosebno sodelovanje.
Marsikdaj se celo novinarji, časnikarji in
uredniki spoprijemajo s težavami pri uporabi
pravih izrazov za dogodke, ki so pomembni
za širšo javnost.
Na vseh teh področjih Slovenski pravni
leksikon rešuje veliko težav. Zato je bila nje¬
gova izdaja zelo koristna. Treba se bo potru¬
diti, da ga dopolnimo z novimi gesli, saj se
pravni svet v vseh državah stalno spreminja.
Pomislimo npr. na novo zakonodajo EU, kjer
se pojavljajo pravni pojmi, ki so tuji slovenski
in italijanski pravni tradiciji. Ko bo prišel čas,
bo treba pregledati novosti v pravu, da bodo
imeli prevajalci, tolmači in pravniki, takrat že
v enotnem pravnem, gospodarskem, družbe¬
nem in političnem prostoru, na voljo sodoben
in aktualen priročnik.
praksi
drobnostih precej različne pristope, končni iz¬
delki pa se v načinu doseganja enakega cilja
tudi precej razlikujejo, je težko reči, kateri
program najbolj ustreza potrebam povprečne¬
ga (karkoli si pod tem predstavljamo) preva¬
jalca. Pri Mostovih si bomo prizadevali za
čim bolj nepristransko obveščanje o dobrih in
slabih straneh takih programov.
Lani sem bil na zanimivi predstavitvi treh
najbolj razširjenih programov za delo s pom¬
nilniki prevodov. Takrat sem želel dobljene