Franci Zore
PRIBLIŽEVANJE IN RAZHAJANJE. K HERAKLITOVEMU FRAGMENTU B 122
95-105
univerza v ljubljani filozofska fakulteta
AŠKERČEvA 2
si-1000 ljubljana e-mail: franci.zore@guest.arnes.si
IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK	IHERACLITUS:8l'373.6:80I.73
::POVZETEK
HeRAKLITOV ENOBESEDNI FRAGMENT B 122, ki se glasi "ay^tJSaCTt/y]", VSe prevečkrat prevajamo zgolj kot "približevanje", medtem ko velja v različnih interpretacijah zaradi pomanjkanja konteksta za slabo ali ne-razložljivega. Izjema je tu Heidegger, ki pa vseeno ostaja v obzorju pomena, ki besedo povezuje le z bližino: "iti v bližino". Toda manj upoštevani slovarski pomen besede in njenih sopomenk ter zgodnja raba glagola afA<p[,CT(3Y)T£iv pri He-rodotu nakazujeta, da gre pri pomenu te besede v osnovi za "razhajanje", celo "spor, prepiranje". Verjetno pa glede na etimologijo besede (predvsem predpone ocjfti) tudi ta redukcija ne bo povsem zadovoljiva. Zato je <rt."/] - predvsem znotraj konteksta Heraklitove zgodnje modrosti - verjetno treba razumeti v obeh pomenih, kot "razhajajoče se približevanje" in "pri-bliževajoče se razhajanje".
Ključne besede: Heraklit, anchibasie, približevanje, razhajanje. ABSTRACT
COMING NEAR AND GOING APART HERACLITUS' FRAGMENT B122 Heraclitus' one-word fragment B 122, which in Greek reads "^^^actrLTj", is all too often translated simply as "coming near", while the interpretations usually consider it — due to the lack of context — as poorly comprehensible or not comprehensible at all. The exception here is Heidegger, who nevertheless remains within the horizon of the meaning which relates the word only to nearness: "to go near. " The less considered dictionary meaning of the word and its synonyms, however, and the early use of the verb <X[X<pc.(T^r]T£Zv in Herodotus indicate that the meaning of this word basically has to do with "going apart", even "disputing, wrangling. " Probably, taking into account the etymology of the word (especially the prefix <xyxL), this reduction will not be completely satisfactory. Therefore, tXYXifiocaiv] — especially within the context of early wisdom of Heraclitus — is likely to be understood in both senses, as "coming near in going apart" and "going apart in coming near".
Key words: Heraclitus, anchibasie, coming near, going apart.
::UVOD
Ko pri tako imenovanih "predsokratikih", torej zgodnjih ali arhaičnih grških mislecih, govorimo o njihovih "fragmentih" - od nikogar ni namreč ohranjeno nobeno delo v celoti, ampak imamo samo navedke (ali: predpostavljene navedke) in poročila pri kasnejših avtorjih -, je med najbolj "fragmentarnimi" fragmenti gotovo ena beseda, ki velja po izdaji Dielsa in Kranza za Heraklitov fragment b 122.1 Gre za besedo ay^t,[3a(Jt."/]. Da je Heraklit uporabljal (ali celo samo enkrat uporabil) to besedo, zvemo iz zelo poznega pričevanja: gre za bizantinski leksikalni navedek iz 10. stoletja v leksikonu, katerega avtorstvo je pripisano Sudu.2
Besedilo, kot ga - nekoliko okrajšanega glede na Sudov leksikon - najdemo v izdaji Dielsa in Kranza3 ter v slovenskem prevodu te izdaje,4 se glasi:
22 b 122 [9]. Suid. s.v. ay^!,|3<XTsiv und ap.cpocy[3aT£Tv: aYXtPao'i'1,Jv ' HpaxAec,TO<;.
22 b 122 [9]. Suid. pod geslom: pristopati in približevati se; Heraklit: približevanje.5
Kahn je ta enobesedni fragment v svoji izdaji Heraklita uvrstil v Dodatek 1: Dvomljivi navedki iz Heraklita.6 Kot sam pravi, sicer "ni nobenega razloga, da bi dvomili o avtentičnosti ene same besede, navedene kot b 122 pri Dielsu, toda tudi nobenega namiga o stavčnem kontekstu in zato nobenega načina, da bi ga sestavili kot smiseln fragment."7
Problematično pa ni samo pomanjkanje interpretativnega konteksta; kot bomo videli kasneje, je tudi pomen te besede povsem dvoumen: ne glede na to, da večina prevajalcev in razlagalcev razume ay^t.[3a<Ti.Y] kot približevanje
1Besedilo je predvsem z dodatnim gradivom dopolnjen odlomek iz referata, ki sem ga pod naslovom "Znamenja na poti Heraklitovega mišljenja" predstavil na Dvodnevnem mednarodnem simpoziju o predsokratikih, Ljubljana, 21.-22. 10. 2013.
2Suda (ali Suidas) je obsežni bizantinski leksikon iz 10. stoletja; za standardno velja izdaja Ade Adler, Suidae lexicon, 5 zv., Leipzig 1928-38 (in ponatis 1994-2001).
3Hermann Diels, Walter Kranz, Die Fragmente der Vorsokratiker. Griechisch und Deutsch, zv. 1, Zürich 1996 (ponat. 6. izd. iz 1951), ); zv. 2, Zürich 1996 (ponat. 6. izd. iz 1952); zv. 3 (Wortindex, Namen- und Stellenregister), Zürich 1998 (6. izd. iz 1952).
4Grško-slovenska dvojezična izdaja: Fragmenti predsokratikov, izd. H. Diels in W. Kranz, ur. G. Kocijančič, prev. D. Benko, Z. Borak, J. Ciglenečki, I. J. Fridl, M. Horvat, G. Kocijančič, D. Movrin, B. Vezjak, S. Weiss in F. Zore, 3 zv., Ljubljana 2012.
5Diels-Kranz, 1. zv, str. 178; slov. prev., 1. zv., str. 401 (Heraklita prev. F. Zore).
6Charles H. Kahn, The Art and Thought of Heraclitus. An Edition of the Fragments with Translation and Commentary, Cambridge 1979, str. 288.
7Isto.
(ali kaj podobnega), se bo pokazalo, da je ta beseda v zgodnji rabi imela ne samo še druge pomene, ampak da je imela tudi prav nasprotni pomen, namreč pomen razhajanja, oddaljevanja.
::PREVAJANJE IN INTERPRETACIJA BESEDE ay*^««*«! KOT PRIBLIŽEVANJA
Nemogoče in tudi nepotrebno bi bilo navajati celotno zgodovino prevajanja tega fragmenta v sodobne jezike, zato naj se osredotočimo samo na nekaj primerov, ki so morda najbolj vplivni, hkrati pa ilustrirajo temeljno naravnanost prevajalcev.
V že omenjeni temeljni izdaji Dielsa in Kranza, ki je bila verjetno tudi pri prevajanju (ne le pri prevzemu kritične izdaje besedila in uveljavljanju standardne paginacije fragmentov) eden od pomembnih "pravirov" za nadaljnje prevode, najdemo za grško besedo ay^t.ßa<Ti.Y] v Heraklitovem fragmentu b 122 prevod "Annäherung", torej "približevanje".8
Druga pomembna kritična izdaja Heraklitovih fragmentov, ki jo je pripravil Miroslav Markovic in kjer se ta fragment nahaja pod številko 111,9 ima prevod: "ay^ißaCTi/r],"10 torej zopet "približ(ev)anje". Charles Kahn v svoji že omenjeni izdaji ay^ßacri."/) prevaja kot "stepping near", "stopanje v bližino" ali "stopanje bliže".11
Med italijanskimi se prevod Giovannija Realeja glasi: "Avvicinamento' (ay^ßaahr]) è termine di Eraclito,"12 torej: "približevanje", "bližanje". Enak prevod srečamo tudi pri Giorgiu Colliju (pri njem je to fragment 14 [A 110]).13 Podobno prevaja Gabriele Giannantoni: "'Accostamento' è termine di Eraclito,"14 torej približanje ali primikanje.
Kirk in Raven ta fragment v svojem komentiranem izboru omenjata zgolj v opombi, kjer ga prevajata v "going near to", "iti blizu k (nečemu)".15 Njegovo razlago navezujeta na Sekstovo primerjavo - kot jo najdemo v
8Diels-Kranz, 1. zv, str. 178.
9Miroslav Marcovich, Heraclitus. Greek Text with a Short Commentary. Editio maior, Mérida (Venezuela) 1967; Heraclitus. Texto griego y versión castellana por M. Marcovich. Editio minor, Mérida (Venezuela) 1968.
10Editio minor, str. 131.
nKahn, isto, str. 289.
12Ipresocratici. Prima traduzione integrale con testi originali a fronte delle testimonianze e dei frammenti di Hermann
Diels e Walther Kranz, ur. Giovanni Reale, Milano, 2006, str. 369.
13Giorgio Colli, La sapienzagreca III. Eraclito, Milano 1980, 4i993, str. 101.
141presocratici: testimonianze e frammenti, [uvod Gabriele Giannantoni], Bari 1969, str 220.
15Kirk, G. S., Raven, J. E., Schofield, M., The Presocratic Philosophers. A Critical History with a Selection of Texts,
Cambridge 1957, 2i983, str. 206, op. 1.
Heraklitovem fragmentu A 16 - med ponovnim oživljanjem "duše-ognja s pomočjo ponovno vzpostavljenega stika z vesoljnim Logosom" in "načinom, na katerega žerjavica ponovno zagori, ko je prinešena blizu živemu ognju." Po njunem mnenju si je mogoče zamisliti, da ta Heraklitova beseda OLyyi^><x.airi "pripada isti podobi".16
Če denimo Charles Kahn, kot smo omenili zgoraj, dvomi o možnosti razumevanja tega fragmenta, pa je toliko večji interpretativni navdih ta beseda pomenila za Heideggra, posebej v spisu "Anchibasie. Samogovor v troje na poljski poti med raziskovalcem, učenjakom in modrecem"17 iz leta 1945. Zakaj je enobesedni fragment lahko pomemben, razloži lik modreca: "Sploh mi je vprašljivo, ali so to, kar filologija in zgodovinopisci filozofije imajo za fragmente', res drobci. Morebiti velja isto za besede, ko jih predstavljamo iz celote kakega spisa. Same v sebi sploh niso drobci, saj so ubesedile neokrnjeno bistvenost misli, ki jih je mislec mislil."18 Prej bi lahko govorili o "razmerju, prek katerega človek prebiva v bližini do daljine", pa o besedi, "ki bi nam lahko razjasnila, da smo vmes prišli pred nekaj neupovedljivega".
Toda kaj ta beseda pomeni? Učenjak pove, da jo prevajajo kot "prihajanje do (nečesa)", "Herangehen", za kar se v pogovoru izkaže, da bi lahko izražalo "bistvo spoznanja" in bi bila to "vodilna beseda v razpravi o bistvu moderne znanosti", dobesedno pa da pomeni "iti blizu", "Nahegehen".19 Na razisko-valčevo vprašanje, kaj naj si pri tem mislimo, ter ugotovitev, da "bi morala beseda namesto ,priti do (nečesa)' in ,iti blizu' pomeniti toliko kot ,ostajati stran (od)'", učenjak odgovori: "Kar pa v besedi Anchibasie ne zazveni niti najneznatneje; govor je namreč o anchi, 'blizu' in o basie, bainein, 'koračiti', 'iti'."20 Beseda imenuje "bistveni odnošaj človeka do prisostvujočega znotraj neskritosti".21 Pomembno je, da prevod ne pomisli zgolj na tisto bližnje, ampak tudi na bližino samo, zato modrec predlaga prevod "iti-v-bližino" (In-die--Nahe-gehen), v smislu "pripustiti-se-noter, v-bližino".22 Tu seveda ne gre več za "bistvo modernega raziskovanja", ampak je beseda ime nad potjo, ki vodi
16Isto.
17Martin Heidegger, " 'Ay/lßaaCT]. Ein Gespräch selbdritt auf einem Feldweg zwischen einem Forscher, einem Gelehrten und einem Weisen", v: Feldweg-Gespräche (1944/45), ur. Ingrid Schüssler, Frankfurt na Majni 1995, GA 77, str. 1-159. Navajam po slovenskem prevodu A. Košarja in M. Soldo: Pogovori s poljske poti, Ljubljana 2004, str. 5-164.
18Isto, str. 158.
19Isto, str. 160.
120 Isto.
21Isto, str. 161-162.
22Isto, str. 162. — Ob teh prevodih bi bilo vredno omeniti vsaj še omenjeno Dielsovo rešitev "Annäherung" in Snellovo "Herangang" ("hoja sem", "bližanje"), na kar opozarja Wolfgang Steiner, Die Aufgabe des Denkens. Martin Heidegger und die philosophische Mystik, Augsburg 2006, str. 93, op 227 (tu avtor tudi napotuje na Beie-waltesov članek, omenjen spodaj).
v noč, noč zbliževalko (Naherin)", ki "dela le z bližino, ki daljno oddaljuje", če "raje ne počiva",23 ter "v čudenju razklepa zaklenjeno" .. .24
Če povzamemo z Wolfgangom Steinerjem: "Heidegger jo [sc.: to besedo] prevaja in interpretira kot ,iti v-bližino' (In-die-Nahe-gehen) in vidi s tem natančno fokusirano to, kar je hoja razprla."25 Kljub morda nekoliko nejasnemu koncu spisa izstopa osredotočenost na bližino samo, toda sama pot, nad katero bedi bližina, ostaja. Steiner zopet pravi: "Cilj Heideggrovega početja ni dosežen, pot spokojnosti ni končana, kajti iskanje mora iti naprej, hoja se mora nadaljevati."26
::SOBESEDILO FRAGMENTA IN SLOVARSKI POMENI BESED
Toda če pogledamo celoten navedek, v katerem se pojavlja beseda, ter slovarski pomen njej sorodnih besed, pri Heideggru omenjeni in zavrnjeni "ostajati stran (od)" vseeno ni povsem brez pomena. V leksikonu Suda se celotno besedilo glasi:
afx<pL(j[3aTeiv• zvioi to ajAcpiaf^Telv, Itove«; Se xal dbf^^aTsTv, xal ay^L[5acri.,:f]VtHpdčxXsLTO<;. (alpha, 1762)27
[Geslo] afJt,<pt,<r[3aTelv: nekateri [uporabljajo obliko] a[A<pt,<r[3r)T£iv, Jonci pa tudi ay^!,(3aT£Tv; in Heraklit [ima besedo] tr^i^acri//].
Kaže, da je bila Heraklitova raba te besede posebnost, saj je izrecno izpostavljena. Ostale omenjene glagole pa srečamo večkrat. Latinski prevod z začetka 18. stoletja se glasi:
a[A<pt,cr[3aTEiv. In quibusdam vero [codicibus legitur] a[x<pt,C7|3Y]Teiv. Iones etiam dicune	aretv, [i. e. Ambigere.] Heraclitus usus est voce
(3a<rta]v.28
23Heidegger, isto, str. 163.
24Isto, str. 164.
25Steiner, isto, str. 93.
226 Isto.
27Suda On line, http://www.stoa.org/sol/, štetje gesel po zgoraj navedeni izdaji Ade Adler. Angleški prevod Jennifer Benedict na tem mestu: "Some [spell this] ajACpiaß^xelv, but Ionians also [have] ayJ(t.ßaTe£v ['to wrangle']. And Heraclitus [has the related noun] OLyyi^OLulf] ['wrangling']."
28Souidas, Suida Lexicon, Grace &Latine. Textum Gracum cum Manuscriptis Codicibus collatum a quampluri-mis mendis purgavit, Notisqueperpetuis illustravit: Versionem Latinam ^milii Porti innumeris in locis correxit; Indicesque Auctorum & Rerum adjecit Ludolphus Kusterus, Professor humaniorum literarum in Gymnasio Regio Berolinensi, Cambridge 1705.
Latinski prevod je zanimiv, ker ay^[,(3aT£iv prevaja z ambigere, kar pomeni iti o(koli), obiti, oklevati, dvomiti in prepirati se.29 V leksikonu Suda najdemo še nekaj povezanih gesel: dbf^fJaTeEv (alpha, 398) je le skrajšana različica zgornjega, pri afJupKrfJTjTeiv (alpha, 1763) pa je morda zanimiva grška razlaga pomena: mh; aufJuptoveEv, "ne soglašati".
Če sledimo pomenu teh besed na slovarski ravni, nas slovar Liddell - Scott - Jones30 za besedo, pri kateri je navedeno mesto obravnavanega Heraklito-vega fragmenta ay%t,[3a<Ti,7), prav tako pa tudi z jonske oblike a[A<pt,cr[3a(Ti.7), napotuje31 na afJLCpLCT^Trjat,^, kar pomeni prepir in spor:32
ay5£i(3a(tž7] (Suda = Heraklit b 122) ^ a.\j.yio$c(.oiri (jon., Herodot) ^
Že tu je opazna določena sorodnost, če ne celo vsaj delna zamenljivost obeh uporabljenih predpon: ayyi pomeni zraven, poleg, blizu, v bližini (v prostorskem ali časovnem smislu, ali tudi kot podobnost),33 afjupi? pa na obeh straneh, okoli in okoli, narazen, stran, kot predpona raz- (narazen), pa tudi nasploh okoli, na neki način torej lahko tudi nekje blizu, a ne skupaj.34
Podobno kot pri tr^i^acri-/] je tudi pri glagolskih oblikah ay^[,[3aT£iv35 in afjupt,<j(3aTeiv, ki ju lsj usmerja na a[A<pt,er(3Y]T£lv, ki pomeni biti drugega mnenja, prepirati se, pregovarjati se; razhajati se, stati narazen, torej: ne strinjati se, razpravljati:36
29"ambigo, I. Lit., to go about or around [...]. II. Trop., to wander about; to waver, hesitate, be undecided, to doubt be in suspense [...]. III. Transf. A. To argue, debate about something [...]. B. To contend, dispute, wrangle, etc. [...]." Charlton T. Lewis, Charles Short, A Latin Dictionary, Oxford 1879.
30H. G. Liddell, R. Scott, H. St. Jones, A Greek-English Lexicon. With a Supplement 1968, Oxford 1977, v nadaljevanju: lsj. — Tu in v nadaljevanje gl. tudi ustrezna gesla v: Anton Dokler, Grško-slovenski slovar, Ljubljana 1912, ponat. 1999.
31Anatole Bailly, Dictionnaire grec-français, Pariz 1895 in ponatisi, gesel ày/t-^OCCTlir] in ày/t-PaTeLV sploh ne navaja.
^"à^ia^rçTTJcn.ç, etoç, trç, dispute, controversy, [...] 2. as Att. law-term, claim to an inheritance, [...]." lsj. "à^La^TTJCTlç, ewç (y]), I. contestation: 1 contestation politique [...]. 2 contestation judiciaire [...]. 3 contestation engén, d'ou incertitude, doute [...]" Bailly.
33"®YXï, Poet. Adv. of place, near, [...] 2. of Time, [...]. II. of resemblance, like, [...]." lsj. Gl. tudi Pierre Chan-traine, Dictionnaire étymologique de la langue grecque. Histoire des mots, zv. 1, Pariz 1968, str. 16; pri tbf/l gre za starejšo in bolj poetsko predpono.
34"à^<piç, Ep. word, once in Pi. [...], Trag. only E.Hyps. [...], prop. = afX^L, but mostly as Adv.: 1. on both sides, [...]. 2. generally, round about, [...]. II. apart, asunder, [...]. B. less freq as Prep., like afJLCpu I. c.gen. (which it may either precede or follow), around, [...]. b. concerning, [...]. 2. apart from, far from, [...]. II. c. acc., about, around, always after its case, [...]." lsj. Gl. tudi Chantraine, isto, str. 81.
35"®YXH^t®w, stand by, Hsch. II. Ion. for ¿[/.(pia^TeM, Suid. Hesychius." lsj. Gl. tudi Chantraine, isto, str. 81. — Omenjeno geslo pri Hezihiju, aleksandrinskem leksikografu (verjetno iz 5. stoletja), se glasi: ày/^^6^ lyT^i {3e[3Y]xévoa (Hesychii Alexandrini lexicon. Editionem minorem curavit Mauricius Schmidt, Jena 1867, st. 27, v. 6).
36"à^/lff-{3T)Téti), [...]—Ion. <X[jupt.<T|3<SÎTécû [...]:—lit. go asunder, stand apart: hence, disagree with, [...]. b. abs., disagree, dispute, wrangle, [...]. 2. c. dat. pers., dispute or argue with a person, [...]. 3. c. gen. rei, dispute for or
ay^t,[BaT£Xv (Hezihij in Suda) ^ a[Jt.<pE,cr(3aTsEv (jon., Herodot) ^ a{xtpt.c7(ŽY]Tr£Ev.
lsj pri geslu a[xcpl<jj3y]te(d navaja tudi zgodnje mesto iz Herodota, kjer se pojavlja oblika afJupKTjSorcetv in sicer v naslednjem kontekstu: o ETspo^ t£5v Xoywv xw upoTepov Xs^evxt afxcptCT^axewv XsysTat, (Hdt. 9. 74)37 "Tako pravi ena zgodba, druga pa govori drugače."38 V dveh angleških prevodih eden govori o tem, da druga zgodba spodbija (disputing) prvo, drugi, da ji nasprotuje (contradicts).39 Drugo mesto s tem glagolom se glasi: xat toutov ¡jlev £vt£ta[x£v(oi; a[x<plcr[bat££lv [...] (Hdt. 4.14.2), v slovenskem prevodu: "Mož je uporno vztrajal pri svojem".40 Prej omenjena angleška prevoda govorita o tem, da se je pričkal (be in disput) oziroma prepiral (argued).41 Malo prej v istem odstavku omenja Herodot tudi afX<pi.<T[3a<7i.7] • kc, <k[L<piG$<x.ai<x.q zoZai Xeyouai dauxvEECT&ou, pri Sovretu: "se je postavil zoper govorico",42 angleška prevajalca pa govorita o polemiki (controversy) in spodbijanju (dispute).43
Na določen način je s tem pokazano, da bi, ne glede na predpono ay^t., pomen ay^PaCTCT) meril na razhajanje. Ta teorija je osnovana na enačenju pomena ay%i(3a(ri.7] in afA<pi(r[37iT7](T[,<;. Toda omenimo tudi nasprotno oceno: Giorgio Colli ugotavlja, da lsj enači ay^t,[3aCTta) in a[A<pt,cr[3")iit7)<Tt,<;, "a se moti".44 Svoje trditve sicer podrobneje ne razloži, vendar pa si lahko zastavimo vprašanje, ali je pomanjkanje gradiva, ki bi nam dalo več primerov rabe zgodnejših oblik besed, res lahko razlog za takšno pomoto? Morda pa lahko takšno tezo podpre Hezihijev kratki navedek: ay)(i(3aTs£v £yyi»? [3E[3y]XEvaL?45
about a thing, [...]. b. Att. law-term, lay claim to property of deceased or guardianship of heiress, [...]. 4. c. acc. rei, dispute point, be at issue upon it, [...]. 5. c. acc. et inf., argue, maintain that. . , [...]. II. Pass., to be the subject of dispute, to be in question, [...]." lsj. Gl. tudi Chantraine, isto, str. 81.
37Grško besedilo iz Herodota tu in spodaj po: Herodotus, The Histories, http://www.perseus.tufts.edu/.
38Herodot iz Halikarnasa, Zgodbe, prev. A. Sovre, 2. zv., Ljubljana 1955, str. 301.
39"This story is reported thus; but the other of the stories, disputing the truth of that which has been told above, is reported as follows [...]" The History Of Herodotus, zv. 2, prev. G. C. Macaulay, London / New York 1890, http://www.gutenberg.org/. "So runs this tale. The second which contradicts with the first ...". Herodotus, prev. A. D. Godley, Cambridge 1920, http://www.perseus.tufts.edu/.
40Herodot iz Halikarnasa, isto, 1. zv., Ljubljana 1953, str. 308.
41G. C. Macaulay: "... and while he was vehement in dispute ...", A. D. Godley: "While he argued vehemently ..."
42Herodot iz Halikarnasa, isto.
43G. C. Macaulay: "entered into controversy", A. D. Godley: "was disputed".
44Colli, isto, str. 159.
45Gl. zgoraj, op. 3 5.
::PRIBLIŽEVANJE ALI RAZHAJANJE?
Ne glede na to, kako pravzaprav prevedemo besedo, ki jo vsebuje fragment b i22,46 torej kaže, da ne gre le za bližanje, ampak hkrati tudi za oddaljevanje in razhajanje; vsekakor pa ta razlaga ne vsebuje več hermenevtične domišljije kot kakšne prej omenjene. Vse te besede dejansko, če ne celo najprej, pomenijo tudi oddaljevanje in razhajanje, celo nestrinjanje in spor: približevanje je razhajanje in razhajanje je približevanje. Sama ay^ßaaLr] je najbolj dobesedno "stopanje blizu", ay^ßaxelv je "stopati blizu", afJi<pt,<jßaTE!v pa "stopati okoli".
Werner Beierwaltes si ob Heideggrovem interpretacijskem prevajanju, ki smo si ga ogledali zgoraj, postavlja vprašanje stvarnega in jezikovnega konteksta te besede v zgodnjem grškem jeziku,47 ki jo nakazujejo tudi navedeni slovarski pomeni. Obstajajo pa tudi avtorji, ki ugotavljajo dvojnost pomena besede ay^t-ßadLif], celo več, izhajajo iz temeljnega pomena razdruževanja in nasprotovanja, na katerega šele naknadno navežejo pomen približevanja.
V	tem smisli raz-laga, spopad, razdružitev (Auseinandersetzung) vsebuje tudi približevanje: "'Nasprotovanje' (a^iaßaTEtv) ima v sebi tudi svoje nasprotje: 'približevanje', tako da ay^ißaoxT] kaže na enotnost različnega."48
Marcel Conche, na katerega opozarja tudi Beierwaltes, prevaja ay^ßacrLr] s "contestation". Potem ko ugotovi, da Dielsovo Annäherung podpira etimologija predpone ay^L, ter da tako leksikon Suda kot lsj in Chantraine postavljajo enačaj med ayx,t-ßacrf.Y] in afx<pt,(rßa(Tnr), jonsko obliko za ¿[Jupio^T^T/jcr^ , ki pomeni "contestation" (torej: spodbijanje, oporekanje, ugovarjanje), se vpraša: "Ali bi lahko rekli, da etimologija besede ni prisotna v Heraklitovih delih? Ravno nasprotno."49 Besedo je torej treba razumeti v smislu: hoditi in hkrati ostajati blizu.
Conche razume to v veliki meri v okviru kontroverz ali diskusij med posameznimi filozofskimi nauki, kjer hodi "eden z ene strani, drugi pa z druge."50
V	tem smislu (in verjetno kontekstu Heraklitovega samotarstva) to zanj pomeni, da je "treba pustiti ob strani logose drugih in iti k stvarem samim"51 v samostojnem, svobodnem mišljenju. S tem je Heraklit hotel pokazati "dvojno
46Sam sem v svojem prvem prevodu skušal to dvojnost rešiti z razlikovanjem med predponama dcy/E. in à^Lç "Približevati (in) Oddaljevati: približevanje Heraklitos." Heraklitos Efeški, Fragmenti, Maribor 1993.
47Gl. Werner Beierwaltes, "Heideggers 'Gelassenheit'", v: Rainer Enskat (ur.), Amicus Plato magis amicus veritas. Festschrift für Wolfgang Wieland, Berlin 1998, str. 12-13, op. 37.
48Jean Bollack, Heinz Wismann, Héraclite ou la séparation, Pariz 1972, str. 335 (navedeno po: W. Beierwaltes, isto).
49Marcel Conche, Héraclite, Fragments. Text établi, traduit, commenté, Pariz 1987, str. 249.
50Isto.
"Isto, str. 250.
naravo, ki združuje nasprotja (iti ločeno, iti družno) v spodbijanju ali diskusiji: ay^[3ac7i,Y] je <k[L<piG$<x.aiv]."52 Mogoče je tudi reči, "da je od raznorodnega bližanja k stvari mišljenja neodtujljivo prijateljsko zbliževanje in skupnost tistih, ki hodijo po teh poteh."53
Zdenek Kratochvil celoten fragment prevaja takole: "Heraklit je s pomočjo besede približevanje označeval pomen ,prepirati se'."54 Ko analizira Sudovo in Hezihijevo razlago, ugotavlja: "Pristop zato vodi do različnosti, včasih celo razdora."55 Na podlagi prepletenosti obojega bi njegov "poskus rekonstrukcije" pomena fragmenta bil naslednji: razdor je pristop, različnost je bližanje.56
Kakšna je torej ta razhajajoča, če ne že prepirljiva bližina? Kakšen je odnos bližajočega pristopanja in razdora različnosti? Ali se res nanaša le na "boj naukov"? Kaže, da bi bilo Heraklitov fragment b 122 interpretacijsko bolje postaviti v kontekst nekaterih drugih sorodnih fragmentov.
Po vsej verjetnosti je treba tu iskati "nevidno harmonijo" (ap^ovl^ a(pavY)i; (pavepiji; xpsLTTa>v, B 54), ki nastane "iz razlikujočega se" (sx Ttpv <pep6vx(ov xaXXl<7T7]V ap[XOvLav, B 8): gre za "nasprotujočo si harmonijo" (TCaXivTp0TC0? apfAOvta], B 51), ne pa za odločitev med približevanjem in razhajanjem. Tako kot je BIOS življenje in smrt (B 48), tako kot je "pot" v različne smeri "ena in ista" (B 59; oSo<; avto xoctw fxia xal (out^, B 60). Tako kot Apolon le daje znamenja (oute Xey£t oute xpu7rret, aXXa cnr^aivst,, B 93) in kot Eno Modro "noče in hoče" biti imenovano Zevs (sv to <ro<pov fjioGvov X£yecr9'a!, oux £9-sXst, xal s&sXei, Zy]vo<; ovo^a, B 32). Tako kot je "shajajoče razhajajoče" (au^epo^evov 8iacp£p0fJL£V0V, B 10),57 je tudi približevanje razhajanje in razhajanje približevanje. Stopanje blizu ali okoli nakazuje kvečjemu bližino in okoliškost, v kateri se dogaja prihajanje in razhajanje, nikakor ne pa samega napredujočega približevanja. Pravzaprav bi se veljalo vprašati, ali je to sploh kakšna pot, to, po čemer stopamo v bližini in dalji, okoli in okoli?
52Isto.
53Ozren Žunec, Petar Šegedin, "Predgovor", v: Zbližavanja. Zbornik povodom šezdesete obljetnice života Damira Barbarica, Zagreb 2012, str. 8.
54Zdenek Kratochvil, Delsky Potdpečk Herakleitove reči. Pro ty, kdo sepotdpejiaž do krajnosti, Praga 2006, str. 262 in 428. Vsebinsko fragment uvršča v skupino "Svet mnoštva, njegova notranja razmerja, naravnost" (str. 107).
55Isto, str. 262.
56"Ruznice je približeni." Isto.
57Vsi navedki iz Heraklita po: Fragmenti predsokratikov, 1. zv., Ljubljana 2012, prev. F. Zore.
::LITERATURA
Bailly, Anatole (1895 in ponatisi): Dictionnaire grec-français, Pariz.
Beierwaltes, Werner (1998): "Heideggers ,Gelassenheit'", v: Rainer Enskat (ur.), Amicus Plato magis amicus Veritas. Festschrift für Wolfgang Wieland, Berlin, str. 1-35.
Chantraine, Pierre (1968): Dictionnaire étymologique de la langue grecque. Histoire des mots, zv. 1, Pariz.
Colli, Giorgio (1980, 4i993): La sapienza greca III. Eraclito, Milano.
Conche, Marcel (1987): Héraclite, Fragments. Text établi, traduit, commenté, Pariz.
Diels, Hermann in Kranz, Walter: Die Fragmente der Vorsokratiker. Griechisch und Deutsch, zv. 1, Zürich 1996 (ponat. 6. izd. iz 1951); zv. 2, Zürich 1996 (ponat. 6. izd. iz 1952); zv. 3 (Wortindex, Namen- und Stellenregister), Zürich 1998 (6. izd. iz 1952).
Dokler, Anton (1912, ponat. 1999): Grško-slovenski slovar, Ljubljana.
Fragmentipredsokratikov (2012): izd. H. Diels in W. Kranz, ur. G. Kocijančič, prev. D. Benko, Z. Borak, J. Ciglenečki, I. J. Fridl, M. Horvat, G. Kocijančič, D. Movrin, B. Vezjak, S. Weiss in F. Zore, 3 zv., Ljubljana.
Heidegger, Martin (1995): Feldweg-Gespräche (1944/45), ur. Ingrid Schüssler, Frankfurt na Majni (GA 77).
Heidegger, Martin (2004): Pogovori s poljske poti, prev. A. Košar in M. Soldo, Ljubljana.
Heraklitos Efeški (1993): Fragmenti, prev. F. Zore, Maribor.
Herodot iz Halikarnasa (1953-55): Zgodbe, prev. A. Sovrè, 2 zv., Ljubljana.
Herodotus (1920): prev. A. D. Godley, Cambridge, http://www.perseus.tufts.edu/.
Herodotus (1890): The History Of Herodotus, zv. 2, prev. G. C. Macaulay, London / New York, http:// www.gutenberg.org/.
Hesychii Alexandrini lexicon. Editionem minorem curavitMauricius Schmidt (1867): Jena.
I presocratici. Prima traduzione integrale con testi originali a fronte delle testimonianze e dei frammenti di Hermann Diels e Walther Kranz, Giovanni Reale (ur.) (2006): Milano.
I presocratici: testimonianze e frammenti, [uvod Gabriele Giannantoni] (1969): Bari.
Kahn, Charles H. (1979): The Art and Thought of Heraclitus. An Edition of the Fragments with Translation and Commentary, Cambridge.
Kirk, G. S., Raven, J. E. in Schofield, M. (1957, ^983): The Presocratic Philosophers. A Critical History with a Selection of Texts, Cambridge.
Kratochvil, Zdenek (2006): Délsky Potdpéc k Hérakleitové reči. Pro ty, kdo sepotdpéjï až do krajnosti, Praga.
Lewis, Charlton T., Short, Charles (1879): A Latin Dictionary, Oxford.
Liddell, H. G., Scott, R. in Jones, H. St. (1977): A Greek-English Lexicon. With a Supplement 1968, Oxford.
Marcovich, Miroslav (1967): Heraclitus. Greek Text with a Short Commentary. Editio maior, Mérida (Venezuela).
Marcovich, Miroslav (1968): Heraclitus. Texto griego y version castellana por M. Marcovich. Editio minor, Mérida (Venezuela).
Steiner, Wolfgang (2006): Die Aufgabe des Denkens. Martin Heidegger und die philosophische Mystik, Augsburg.
Suidae lexicon, izd. Ada Adler, 5 zv., Leipzig 1928-38 (in ponatis 1994-2001), Suda On Line, http:// www.stoa.org/sol/.
Souidas (1705): Suidœ Lexicon, Grœce & Latine. Textum Grœcum cum Manuscriptis Codicibus collatum a quamplurimis mendis purgavit, Notisque perpetuis illustravit: Versionem Latinam ^milii Porti innumeris in locis correxit; Indicesque Auctorum & Rerum adjecit Ludolphus Kusterus, Professor humaniorum literarum in Gymnasio Regio Berolinensi, Cambridge.
Zunec, Ozren in Šegedin, Petar (ur.) (2012): Zbližavanja. Zbornik povodom sezdesete obljetnice života Damira Barbarica, Zagreb.