Ttorek. iatrtak in »koto iihaja Ia ralja T Maribora brri poiiljanja na dom ta »»* lato H gl. — k. ia pal I »u ..♦„ — „ n tetrt lata u „ Po pošti I Za Taa lato 10 g! — k. ia pol lata 5 ,, — ,, u ćatrt lata k ,. dO ,, V'radaiatro in oprarniatfo ia na atolnem trga (Dom-plati) bil. it. 11». I NAROD. OznonlT Za navadno draitopao- Trato aa plaćaj« kr.ć« k« natiana ikrat, kr. će ia tiska »krat 4 kr. i-« ia Uskk Škrat, eće piiroenke aa plaća-jtjo po proatorn. Za Tlak tiaak ja plaćat-kolak (atempelj) ,» jok. Kokopiil aa ne rraćajo, lopin naj ta MagoToljnu franknjajo. St. 11 o. V Mariboru O. oktobra 18G9. Telegrami ,,Slov. Narodu." V Gradcu, 8. oktobra. Dr. Vošnjak naznanja v imenu slovenskih poslancev interpelacijo na vlado zarad zedinjenja vseh Slovencev. V ponedeljek se bo interpelacija brala, potem debata o direktnih volitvah. V Kopru, 8. oktobra. Slava slovenskim volilcem Roparskega okraja ! Izvolili so izvrstnega narodnjaka g. Fr. R a v n i k a za poslanca v Poreču. Živili! — V Gorici, 7. oktobra. Dr. Tonkli in 5 tovarišev stavijo interpelacijo zarad enakopravnosti slovenske. Zedinjenja vseh Slovencev v njej za zdaj še niso omenili. Tečaj II. Slovensko vprašanje. n Slovenski poslanci so dolžni sami sebi in svoji časti, da nemudoma v parlamentih pospešijo vprašanje zarad zedinjane Slovenije! Da to dokažemo, nam bo treba lo malo zunanjih pripomočkov. Ne bomo se vprašali, ah je ideja zedinjene Slovenije nova ali stara, domača ali importirana. Naj v tej zadevi obveljajo dokazi tistim, ki idejo pripisujejo kteremu še zdaj živečih Slovencev, ali onim, ki jo zasledujejo v Preširnovib poezijah ali celo pri budniku Vodniku. Naj glede našega dokaza okamnela birokratična duša še dalje preklinja bolnega sainovladarja ob Seni, ki jo med tlačene narode vrgel zmagonosno idejo narodnosti; ali naj pobožni, nikjer na svetu uslišani Slovenec tudi v prihodnjo išče edinega tolažila pri vsemogočnem bitji nad nami, ktero Slovenca gotovo ni samo znto vstvarilo, da bi dosluženi Bach-dr&goner Waser na njega šuntal Tieberjeve hlapce, ali da bi ga Dežman postavljal želodarjem za ljubo pod vojaško sabljo; gotovo tudi ne zato, da bi se na njogovem zatilniku krhal nabrušeni laški nož, ali da bi moral leto za leto utikati se v dvobojno sukno, ktero je pretesno za njegovega soseda, krofastega Korošca. Da, niti vprašali no bomo, ali bi bilo zedinjenjo za Slo vence koristno ali ne! Reši ki vse te premislike vsakdo kakor mu drago in mogoče ; kakor-šea bode tudi odgovor, nas no more motiti v našem iereku: Čast slovenski h p osi ance v tirja, da z vso energijo postavijo zedi-njeno Slovenijo na parlamentarni dnevni rod! Lahko bi segli nazaj v preteklost slovenskih poslancev in kazali, kako so mislili, delali in trpeli od mladih nog. Kdor se da rad prepričati, temu bi že zadostili, ako bi mu iz zgodoviuo predočili samo en znamenit prizor: Sedaj osiveli dr. Bleiweis stoji pred uadvojvodom Ivanom dokazovp.je mu potr«bo zedinjene Slovenije in poslušajo njegove dobrovoljno ugovore, ktere so zdaj spodbili Slovenci sami. Komur pa je nezaupnost minila se v srce, on bi seveda ne hotel ničesar slišati o zgodovinskih dokazili in bi nam vedno le v oči metal De/.mana in Kluna, ki zdaj raji pobirata drobtinico od tujih miz, mesto da bi pomagala domačo obložiti in preskrbeti. Da ustre-iemo tudi najhujemu pesimistu, hočemo torej ostati pri sedaj nos ti. Ne-zaupna duša, ki nam kažeš na nemško-slovonske zapisnike v Ljubljani, na najnovejše nasvete dr. Zarnika, kteri so ti zde samo uborna odškodnina za zedinjeno Slovenijo, ki bo po tvojih sumnjah zopet pod klop padla; ki nas zavračaš na čudno karakteristiko v zadnji „Pressi", „da namreč Slovenci ma homa odstopijo od svojih tirjatev, ako jim vlada le nekoliko energije po kaže": samo za nekoliko trenotkov se potrudi z nami po razcepljeni Slovo niji. Ali vidiš one pisano oklice po mestih, trgih, vaseh na cerkvah, hišah, celo po drevji nabite? Oklici vabijo k taborom, kjer se bo sklepalo o zedi njeni Sloveniji. Potrudi se in ogledi si podpise: med drugimi rodoljubi boš iel podpisane vse slovenske poslance (razen državnih, na Dunaji bivajočih; pa tudi med državnimi najdeš dva: Lipolda in Lenčeka). Morebiti ti ne zadostuje mrtev podpis: ti hočeš živo besedo! Potom Pojdi z nami po slov. taborih. Kdo so glavni govorniki ? V Ljutomeru in še marsikje drugje najdemo dr. Zarnika, ki je zadnjič v Ljubljani povedal, ka ne sedi v zboru, da bi vladi komplimente delal, ampak da bi zastopal narodne koristi; ali ga slišiš, s koliko gibčnostjo razlaga nasledke germanizacije in potrebo zedinjenja? Ravno tu kakor tudi v Sevnici občudujemo dr. Razlaga, k»ko krasno ti kot predsednik formulira slovenske tirjatve; v Ljubljani slišiš 8redi med temeljitim govorom g. dr. Bleiweisa iz domoljubnega srca klicati: D"jte nam zedinjeno Slovenijo! Dr. Vošnjak potuje od tabora do tabora in Ponuja bratom bratovsko roko. Dr. Costa, Žuža, Prolog, dr. Tonkli itd. itd., '8e j'h vidimo, kako drug drugega prekosuje, da bi dokazal nevednemu ljud-8t'« potrebo zedinjene Slovenije ali škodljivost sedanjo razcepljenosti. Zdaj pa se povprašajmo samo še po pomenu in namenu taborov. Tabori, kakor smo jih snovali, niso imeli toliko namena, na tisoče in tisočo Ib'f»ti Slovencev, ki naj bi zedinili svoje glasove, da bi bili mogočni dovolj, ka bi jih slišala tudi visoka vlada na Dunaji. Vladna ušesa so bila do zdaj za naše prošnjo gluha. Tabori so imeli namen zbujati slovensko prosto, nezavedno ljudstvo, opomniti ga na njegove pravico in potrebe, pokazati mu narodove raue in sovražnike. Na taborih so je slovenski nand prvikrat videl v svoji revščini in je prvokrat gledal v obljubljeno deželo boljšo prihodnosti. Celo naravno je, da se je torej na taborih zbudila želja, da bi so odpravilo, kar je krivičnega, napačnega, ovirajočega. Ali bi pa bilo častno, ali bi bilo pošteno zbujati želje, a potem ničesar ne storiti, da bi se jim zadostilo, odkrivati rano, a no skušati jih ozdraviti? To.bj bil« le nečastno, nepošteno, bilo bi celo nečloveško, kajti ne8reca . •J^r0 61 nismo zavedni, se niti ne da primerjati I ono, kterc r.u«nio, kter* so zavedamo. Slovenski poslanci torej , ki so v zvezi z druzimi govorniki, na taborih zbudili med slovenskim narodom vročo željo po zedinjenji vseh Slovencev, so zavezani z vso svojo osebno častjo, da tam, kjer imajo govoriti od važen, odločiven glas, zastavijo vso svojo moč v to, da se ustreže slovenskim tirjatvam po zedinjenji vseh Slovencev — ali pa ko bi se bilo v tako kratkem času njih prepričamo predrugačilo, da še enkrat stopijo pred narod in prekličejo, kar so nedavno sami kot resnico oglašali s tolikim navdušenjem in vidnim prepričanjem. Čepa premislimo, da je komaj mesec dni tega. ko so v Ljubljani zbrani poslanci tako navdušeno odzdravljati dr. Bleiweisu, ki je napijal dvema svetlima zvezdama na našim obnobji: federalizmu in zedinjenji Slovencev, potem smo prepričani, da jih bo več kakor eden , ki si bo upal zastopati narodovo koristi, da bodo tudi zdaj šo vedeli formulirati slovenske tirjatve, da bomo tudi zdaj šo mogočnoje zaslišali klic: Dajte nam zedinjeno Slovenijo! in da so bo tako rešila čast slovenskih poslancev! Iz deželnih zborov. Deželni zbor kranjski. (Deveta seja 4. o k t.) (Konec.) Že o tem ali je bila realkina postava na dnevnem redu ali ne, se je vnel prepir. Dežman trdi, da ni bila, dr. Costa in Pintar, da je bila. Baron Rastner so tudi vzdigno in trdi, da ni bila na dnevnem redu, koj potem pa glasuje , da je bila , kar potrdi tudi večina zbornice. Prvi govori g. deželni predsednik Conrad. Že lani se je z ravno temi razlogi odložila ta postava. Realke so imele prej dvojni namen, pripravljati za tehnične nameno in pripravljati za višjo tehnične učilnice. Po novem načrtu se namerjava lo splošno izobraževanje in jo izključeno direktno pripravljanje za obrtnijski poklic. Ravno zdaj, ko so bodo po velikodušni ponudbi zidalo poslopje, treba je, da se določijo načela za osnovo realke. Ni ovire, da bi so zbor ne posvetoval o tej postavi. Dr. Kaltenegger stavi predlog naj se postava šo enkrat izroči Šolskemu odseku da bodo o njenej bistvenosti poročal. Postava so njemu zdi zelo važna. — Dr. Costa: Postava ima veliko važnost, pa šo le za pribodnjost. V načelih so zediniti že zdaj ni mogoče , ker ta stvar ni tako lahka in jasna, kakor morebiti kdo misli. Prašanjo o praktičnosti realnih gimnaziji je še neodločeno. Treba jo principielnih skušenj o realkah in realnih gimnazijah. Sicer pa ima zbor le malo časa odločenega in čaka rešenja še mnogo boj 1 nujnih in bolj važnih postav, nogo je pa ta, ktero brez škode lehko odložimo, da jo zrelo prevdarimo. Drugod se odlagajo še veliko manj važno postave in dajo deželnemu odboru v pretres. Dežman omenja da se stvar lehko presodi že zdaj, ker je ministerstvo izdalo o tej zadevi knjižico ki je jako podučna in ima mnogo praktičnih stvari v sebi, Dolžnost deželuega zbora je , da izreče svoje mnenje o principih, posebno zdaj, ko se ponuja velikodušna denarna pomoč za poslopje. Dr. Bleiveis: Govori se o potrebi te nove postave, kakor da bi že gorelo. To je ravno napaka v Avstriji, da vlada vedno le prenareja, in časih tako slabo stvari spravi na dan , da so mora človek kar čuditi. Pred vsem nam je treba obrtnijskih šol, da nam uo bodo vedno očitali tujci, da ničesa ne znamo, če so vladi za to postavo tako mudi, zakaj so jej pa za druge postave no mudi, ki so gotovo važne, ki so principielne. Zakaj so sklenjena šolska postava ne potrdi, zakaj jo ravnopravnost že dve leti prazna beseda. V resnici no moremo imeti veselja sklepati postav, po kterih bomo v lastnih šolah tujci, (Dobro) dokler se nam pošiljajo nazaj postave, ki živo segajo v našo narodnost. (Dobro.) Kar so liče stroškov, ti no strašijo gospodov iz one strani, in tu Vam moram povedati v obraz gospodje: Vi nista v zvezi z narodom ! (Oho, na levi, Dobro, med poslušalci.) Vi sto za vsako postavo, če jo lo vlada želi! Prvosednik Wurzbach ugovarja, da to očitanje ni primerno, tudi on je, kakor vsi poslanci, zastopnik naroda. Dr. Bleiveis: Mi smo odgovorni kmečkim občinam, ki so nas volile za poslance. Govorita dalje g. Kaltenegger in Conrad. Kromer očita, da pred štirimi leti, ko se je snovala realka, so ni ozir jemalo na stroške. Deželni odbor ni storil nič, zato stavlja tak predlog. Dr. Bleiveis se sklicuje na stenografične zapisnike in dokaže, daje deželni odbor storil, kar je bilo mogoče storiti v tej zadevi. Oče realke, kte-remu se je posebne mudilo, je bil g. Guttman. Ne bode taka škoda, če naša realka ostane če eno leto taka, kakor je bila. Prvosednik Wurzbach pritrdi, da je deželni odbor bil marljiv o tej zadevi, da tedaj očitanje g. Kromerja ni opravičeno. Dr. Costa konstatira da so na ljubljanski realki vpeljani maturo ali zrelotni izpiti. Po predlogu sporočevalcn g. Aptaltorna se preneha seja in se posvetuje šolski odsek. Potem stavi sporočovalec predlog: Naj šolski odsek nastavi glavna načela po kterib se bodo imel ravnati deželni odbor pri predlogih, ktere bode stavil o tej zadevi prihodnjemu deželnemu zboru. Ta predlog so sprejme in potem seja koncu. Ostale točke dnevnega reda se postavijo na dnevni red prihodnje seje. (Deseta seja 6. okt.) Bere so slovenski in nemški zapisnik poslednjo seje. Vladni zastopnik Conrad ugovarja proti temu, da niso v nemškem zapisniku slovenski predlogi prestavljeni v nemško. — Svetec odgovarja, da jo sklep zbora ta, da se jcmljo predlogi v zapisnik, kakor jih kdo stavi po §. 12 opravilnega reda. Pri postavah, ki se bodo sklepale se bode pristavljal tudi nemški tekst, sice. , ne. Dr. Costa se tudi sklicuje na tj. 12 opravilnega reaa. Devet let smo se ravnali po tem, in zdaj se naenkrat tirjajo nemško prestavo slovenskih predlogov. Še pod Šmerlingom se je sklenil §. 12 opravilnega reda, da imajo predlogi priti od besede do besede taki v zapisnik, kakor so stavijo. Takrat se je mislilo gotovo le na to, da bi so ovirala slovenščina. Dežman zahteva prestavljanje slovenskih predlogov v nemških protokolih. — Dr. Costa: Naj se bere sklep odbora, da se vidi, kaj se je sklenilo. Dežman: En zapisnik naj bo slovenski in eden nemški. — Potem bere zapisnikar sklep dež. zbora, ki se glasi, da se imajo delati zapisniki z natančnim ozirom na §. 12 opravilnega reda. Kromer ugovarja in se poteza zn popolnoma nemške zapisnike. Svetec: Škoda je res za čas, ki ga tratijo gospodje one strani z tacimi ugovori. Kje so bili ko so jo sklepalo? Stvar jo jasna. Kramarič: Kako se vendar gospodje od une strani vlečejo za §. 19, kjer gre za nemščino! Pri nas ravnopravnosti dejanske skoraj ne poznamo. Vsacega domoljuba mora srce boleti, ko vidi, kako je po naših pisaruicah vse le nemško. (Čujte!) Kolika škoda so godi zarad nemških zapisov pri uradnijah! Naj bi se tedaj gledalo, da se §. 19. res tudi dejansko vpelje v življenje. Vladni zastopnik Conrad še enkrat razlaga svojo misel. Dr. Costa je zoper to , da bi se glasovalo že zdaj o Dežmanovein predlogu, ki jo nov predlog in naraerjava premembo opravilnega reda. Kromer je za to, da se ta predlog koj pretresa in o njem glasuje. Prvosednik VVurzbach ne more vstrgati želji g. Kromerja in pusti glasovati samo o potrjenji denašnjega zapisnika, ki se potem tudi potrdi. Zapisnikar bere zaupnico, ktero jo poslalo politično društvo „Slovenija" večini dež. zbora. Dr. Razlag je podal prvosedniku nasvet: Naj 14 ustanovi deželna zavarovalnica in naj so deželnemu odboru naroči , da to važno stvar vzame v pretres. Dr. Zarnik podal je tri predloge in sicer : 1. §. 4. volilnega reda naj so tako spremeni, da deželni zbor sam iz svoje sredo voli deželnega glavarja in njegovega namestnika. 2. Deželni odbor naj stori prihodnjemu deželnemn zboru predlogo o reorganizaciji bolnišnico. 3. Izključivi uradni jezik deželnega odbora je od 1. jnnuarja 1870 1. po-čenši slovenski. Prvosednik naznani vse to predloge, ktere hoče dati v tisk in jih postaviti na dnevni red ene prihodnjih sej. Sporočilo finančnega odseka o sklepu računa zaklada zemljisčnega odškodovanja za leto 1868 se potrdi brež ugovora, ravno tako sporačilo o proračunu zaklada za zidanje deželne norišnice kranjske za 1. 1870 in sporočilo o sklepu računa za 1. 1868 in prevdarku za 1. 1870 Peter Pavel Glavarjevega zaklada. Isto tako se potrdi sporočilo tega odseka. Sporočila finenč-nega odseka o računskem sklepu sirotinskega zaklada za 1. 1868 in o pre-liminaru za 1. 1870, kakor tudi o računskem sklepu sirotinskega zaklada za 1. 1868 in o prehminaru za 1. 1870 se potrdijo brez ugovora in se potem seja sklene. Deželni zbor štajerski. Govor poslanca dr. Vošnjaka v zadevah Seidelove volitve v 8 seji 27. s e p t. (Konec.) V svičinjski srenji jo bila volitev odločena na 9. uro dopoldne. Volilni komisar pak, po čegnr mnenji jo bilo prišlo še premalo volilnih mož, preložil jo je na 11. uro; a ko je o 3h\l. uri prišel šo en naroden volilec , reklo se mu je, da je volitev žo končana. V št. lenardskem volilnem okraji se je dal volilni komisar k vsem prvotnim volitvam spremljati po enem naj hujših agitatorjev in narodnih nasprotnikov in je pustil zdaj javno, zda) tajno voliti, kakor se mu je dozdevalo najbolje za njegove namene. — Pri sv. Barbari jo dobil volilno izkaznico nek Raisp, k volit vi pak jo prišel nek Preraišl; pri sv, Kunigundi je dobil volilni mož samo s tem večino, in sicer z enim samim glasom, ker seje dopustilo, da je smel en volilec voliti tudi kot varuh svojege varvanca, kar po dež. redu nikakor ni dupuščeno. Deželni odbor bi bil zvedel, da je počenjal vladni komisar še druge nego v pritožbi omenjene nepostavnosti. Tako si morajo po §. 35. dež. vol. reda volilni možje 4 člane volilne komisije voliti; volil se je samo en član, t. j. g. Fric Brandstetter; pri drugih je puščal vladni komisar zmerom kot voljenega veljati, čegar ime so mu nekteri vladni stranki pripadajoči možje oglašali; glasovi se niso nobenkrat na novo šteli, kar bi bilo bržkone dalo čisto drugačen vspeh. Mi dakako vladi ne moremo /umerjati, če skuša svojim ponudnikom z vsemi jej v porabo stoječimi pripomočki do zmago pripomoči, a zahtevati moramo od nje, da vsaj ne zapusti postavnih tal. Na teh pa pri mariborski volitvi nikakor ni stala; videti je bilo, kakor da bi se bili slovenski volilci prepustili vsaki sili in krivici. Organi javno varnosti bi bili imeli narodne volilce braniti, da bi jih no bila smela žaliti, zasramovati in napadati drhulnn sodrga, ki so jo bila uabrala pred volilnim prostorjem , namestu tega pa je c. k. žandarmerija v zapor tirala osebe, ki so čisto mirno opazovale, študente, ki so iskali sojih očetov, kteri so bili tudi volilni možje; sploh se je vsakdo zaprl, ako je lo kteri naših nasprotnikov kacemu javnemu stražniku namižgnil, naj ga zapre. Za ono dobo sera se mislil v Turčijo prestavljenega. In vsem tem nepostavnosti m nasproti so dež. odboru ne raci drugega opomniti, nego da bi omenjene formalne napake, ko bi se bile tudi rea dogodile, nikakor no mogle volitve delati neveljavne. Dvomba pak, ki je izrečena v besedah, „ko bi se bile tudi res dogodile", jo razžaljenjo onih volilnih mož, ki so pritožbo podpisali in v imenu svojih volilcev se ustavljam proti tomu, da bi bilo v pritožbah kaj zapisanega, kar bi ne bilo popolnoma resnično. Deželni odbor pa tudi misli, da bi napake, ko bi se bile dogodile, ne moglo ovirati veljavnosti volitve. Res, iz ust autonomne oblastnije se mi zdi tak izrek jako čuden. Deželni odbor , ki se sicer tako natanko drži paragrafov in ne pusti najmanje dotikati se decetnberske ustave, bil bi se moral tudi anati, da ne bi puščal podirati paragrafov volilnega reda, ki je zdaj bistven oddelek decemberske ustave; videti pa je, da dajo le takrat paragrafe uničevati, kader mu to ugaja. Sporočilo dež. odbora, ki nikakor ne skuša ovreči proti volitvi govorečih pritožb, ne žali hudo samo onih volilcev, ki so slavno zbornico naprosili, naj volitev natanko preišče, ker so mislili, da bodo tli našli pravico in nepristranost; ono občutljivo žali tudi ves slovenski narod, ki so moro iz vsega tega samo učiti, da se ne more niti obraniti niti razvijati v sedanji zbloji, kjer je odvisen lo od milosti vladajoče stranke ; da si mora torej na vse kriplje prizadevati, da so razvozla ta zveza. N..rodna zavest se skuša zatreti, ali vso to prizadevanje ne donaša boljšega vspeha, nego se je kazal pri tej volitvi. Na to se čisto pozablja, da narodno čustvo povsod mogočno prodira, daje zastonj ustavljati se mu, da bo tudi pri nas prodrlo, k ljubu takim protipostavnim volitvam, kljubu „vorfassungs-tagom", ktere slavohlepni tujci na naši zemlji sklicujejo. Gospoda moja, Vi imato moč v rokah, ne rabite jo krivo, in če že deželnemu odboru kričeči pregreški proti volilni postavi niso važni dovolj, da bi nasvetoval neveljavo to volitve, naj bo zbornica sama tem bolj stroga, da so jej no bo moglo očitati, ka jej jo samo do tega, kako bi Slovencem odvzeli še en sedež v zboru, kjer jim jih jo že po dež. redu tako malo odločenih. Ta volitev je neveljavna pred sodnjim stol om n ra ve i n pravice in vsa poročila dež. odbora jej ne morejo izprati črnih marog, kajti krivica ne moro biti nikdar pravica in nepostnvnost nikdar postavnost. Torej -svetujem: „Volitev g. Konrada Seidela za dež. poslanca naj se ne potrdi;" oziroma: „naj so voli iz zbornice komisija 5 članov, kteranaj volitev K. Seidela natanko preišče in potem zbornici poroča". (Dvanajsta seja 6. oktobra.) Glavni predmet dnevnega reda je vladni predlog zarad realnih šol. O tej stvari je bil dež, zbor že lansko leto sklenil postavo, ki se pa ni potrdila, ker je bila supragermanistična večina v § 9. določila, da mora nemški jezik tudi tam biti obligatni učni predmet, kjer ni učni jezik: prvi slučaj, da je vedela sedanja vlada za § 19 Slovencem na koristi Zapomnimo si ga — ker smo menda zopet za dolgo „odrajtani"! Sedanji vladni predlog našteva v § 9. učno predmete, ki se morajo na vseh realkah učiti, in pravi sub lit. b: Jeziki, in sicer oba deželna jezika, potem francoski in nemški jezik" in v § 11: Za vsacega učenca so vsi v 1. oddelku § 9. omenjeni predmeti obligatni; le kar se tiče v § 9 lit. b naštetih jezikov, mora se vsak učenec poleg učnega jezika, dveh izmed njih naučiti. Ta dva jezika si izvolijo starši ali varbi, kader učenec stopi v šolo. Tako izvoljena jezika sta potem za tega učenca obligatna učna predmeta". Dr. Stremavr , kot poročevalec sicer meni, da bi moral ostati nemški jezik povsod obligaten; da pa bi se postava vendar potrdila, naj bi se sprejel vladni predlog. Pri posvetovanji se je res vse potrdilo notri do § 9, ki je zopet zdramil „najbolj nemškega vseh Nemcev" dra. Rechbauerja. On misli, da vlada ne ume ustave, ako trdi , da bi se grešilo proti § 19. dec. ustave, ko bi se postavil nemški jezik med obligatne predmete. Nemškega jezika se je treba učiti zato, ker je kulturni jezik, ne zato ker je deželni jezik. Slovenci se morajo nemški učiti. — S takimi izreki seveda je moral zadeti poslanca Hermana, ki se kakor vselej, tako tudi zdaj možko potegne za slovensko pravice. Herman pripoznava, da jo nemški jezik svetovni jezik, a to je tudi francoski in angležki. Slovencu se mora na izbor pustiti, kterega teh svetovnih jezikov so hoče učiti, naravnost vsiljevati pak so mu nemščina ne sme. — Vladni zastopnik proti Rechbauerju zagovarja vladni predlog, češ da bi se sicer postava gotovo no potrdila. Pri glasovanji obvelja vladni predlog ; drugi §§ se potrde brez vgovora. Po dolgi debati se en bloc sprejme srenjska postava za graško mesto po nasvetih odbora za srenjske zadeve. — Deželni zbor izreče potem svojo zahvalo vsem dobrotnikom in podpornikom zavoda za gluhoneme , posebno pa zaslužnemu vodji Pruggerju, ki je poklonil zavodu 4O0O gld. v obligacijah. Dr. Stremavr svetuje, naj vzeine dež. zbor do znanja, da je dež. odbor sklenil pogodbo z direktorjem Kreibigom glede deželnega gledišča. Kakor vsako leto zbudila se jo tu živa debata p gledišču, njegovih prednostih in slabostih: grafko gledišče je edini predmet, pri ktereni si nemška zborova večina vsako leto med seboj nekoliko skoči v lase. — Deželni zbor konečno „8 zadovolj- nostjo" vzeme pogodbo s Kreibigom do znanja. — Gradec se bo prej ko slej v gledišču veselil na deželne stroške! Prihodnja srja v petek. Na dnevnem redu stoje sporočila cestnega, deželnega in finančnega odbora. Govor poslanca Hormana v isti seji v isti zadevi. Kaj hote Slovenci, je znano vsemu svetu: gospodarji bot6 biti v lastni hiši, tujci se jim kot varuhi no smejo vtikati v njih zadovo ; kaj hote nasprotniki, je po tem samo ob sebi razvidno. Sploh znano pa ni, kaj so ti nasprotniki in kako delajo. G. Fric Brandstetter je že slavni zbornici oklical nekoliko svoje delavnosti; jaz bi rad njegove in njegovih tovarišev zasluge za svobodo, ustavo in nemštvo šo natančneje popisal; morebiti mu s tem pripomorem do odlikovanja, saj nas skušnja uči, da tudi liberalno dušo za take stvari niso neobčutljive. G. F. Brandstetter se pač še spominja, da je pri volitvi za dež. zbor zmagal s pomočjo Slovencev, kterim jo obljubil, da vsaj njih pravičnih tirjatev ne bode pobijal. Tako so obetali sicer tudi drugi gospodje, po volitvah pa so pozabili, kaj so obljubili ; jaz jim tega no očitam; prav se godi Sloveuceni; zakaj so tako lahkoverni. Tudi ni nič hudega, če pravim, da mnogo gospodov te slavne zbornice ni na Štirskom rojeno, n. pr. Fric Brandstetter, Carueri, Fejrrcr, Lohninger, Hackelberg. Schmidt, Seidl. Izvzemši deželne odbornike, ki niso bili Slovencem nikdar prijazni in nektere druge gospodo te zbornico, ki so pa toliko časa pri svobodi stali na visoki straži, da so skoraj oslepili, so lo tujci gostoljubno sprejeti na slovenskih tleh, na kterih se prav dobro imajo — Slovencem stopali na pete. Ti gospodje slovenskega jezika no umejo, ga tudi niso nikdar čislali in imajo po svoje čisto prav, če hote po krivih in ravnih potih nemštvo v Slovenijo vtihotapiti ; kajti kdor nemški ne zna, je neumen; le kdor nemško zna jo izobražen, svobodomiseln, ustavozvest. Na drugi strani pa zopet nimajo prav, namreč ker obsojajo slovenski jezik, kakor je to storil denes tudi g. poročevalec; kajti pošten (honett) človek no govori o stvareh, o kterih nič ne ume (Veselost.) Dobra stvar se bo le pospeševala, g. m., če taki razumniki in svetlonosci (intelligenz- & lichtmanner) slovensko poslance, ki so vendar-le mračnjaki, fantasti, pansla-visti in rusofili bolj in bolj spodrivajo, in sami sebo vrivajo v srenjsko in okrajne zastope ter v deželni zbor, če se ti razumniki slovenskih zadev bolj in bolj polaste in enega kuturnega pijonirja za drugim v deželo stisnejo. Kakor je rodil Abraham Izaka in Izak Jakoba, tako sta rodila Carneri in Feyrer Schmida in Brandstetterja, in Brandstetter Seidela in njegove brate (Velika veselost) in tako bo šlo naprej, dokler no bo nobeden Slovenec več sedel v deželnem zboru in so tako napravi mir ter sprava. Ti gospodje imajo ro svoje tudi čisto prav, če se — dnsiravno no beden ni Štirec — posebno zanimajo za zeleno, nerazdružljivo Štirsko; kajt dežela bi po razdruženji morebiti ovenela in potern bi se kmet, ki lo zato živi, da za te gospodo dela in jim služi, ne mogel več siliti, da bi se za nje nemški učil; tudi bi se morebiti v nič nazaj zgrudili in bi ne bili v deželi gospodarji in ne sedeli na prvom mestu. Kaj tacega pa ni, da bi so od njih pričakovalo in torej pravim, da imajo po svoje čisto prav. Kakor znano je ponemčevanje (deutschmacherei) obrodilo Slovencem v narodnih in političnih stvareh večidel nevedno, a vendar ravno tako prevzetno odpadništvo, ki je sestavljeno iz pensionistov, birokratov in advokatov, ki so vsakemu migljaju od zgoraj vklanjajo, iz nekterih meščanov, ki imajo slučajno več v mošnji kakor v glavi, in iz nekterih denarstveno in moralično propalih ljudi, ki tudi brez lastnega razuma mislijo, da ustavi in svobodi kako dobroto store, čo so z onimi gospodi pajdašijo — s kratka odpadništvo je sestavljeno iz onih dvoživk, ki samo sebo smešijo z imenom .nemški Slovenci," ktero so si sami prideli, in to odpadništvo in tuji našel-niki so pri nas ona ustavna stranka, o kteri se je že često govorilo. Kar jim manjka poklica in misli, nadomeslujejo z glasnim razgrajujem in kričanjem. In ti dva faktorja sta pri nas ozko zvezana; snj imata isti smoter, namreč ovirati narod, da bi se ne mogel svobodno gibati in naravsko razvijati — oba navdušuje isti strah in ista slaba vest. Ta peščica dela z oblastjo v roki in kaj oblast pomeni, o tem smo nedavno čuli, ko je spoštovan ud te zbornice na skrajni meji nemške kulture mejnik postavljal proti bližajočemu se slovanskemu barbarstvu. V eni roki Meduzno glavo ustave držaje, z drugo na oblast kazaje, oklicalo so jo „urbi etorbi": „V tej ustavi se zveličaj ali pa vekomaj pogubi. (Veselost). Mi smo io (ustavo) naredili ; kako smo jo naredili, nič tebi mar; nam dopada, nam daje vso svobodo in vso slavo, Vam pa §. 19 na papirji. (Veselost). Naj so pogubi država, naj se pogobe narodi; ustava se mora ohraniti, kajti narodi žive le zarad ustave. Zatorej nam ni treba sprave med narodi, mi 'mamo moč in jo smemo rabiti, kakor nam drago." In kako se ta moč rabi, m., to se kaže vsaki dan. Toda mi se ne plašimo več pred temi političnimi razgrajači, meni zdi, da maščevanje že steza svojo roko, s ktero bo te ustavne mogotce vlekla pred sodnijo in raztrgala macehiavellistično mrežo, s ktero so oni državo opregli. Ta peščica dela kakor sem že popred rekel s pomočjo oblasti in raoči in je „srček" sedanje vlade, ktera to peščico podpira, ko slednja moralne slabosti ljudBtva za svoje namene^ rabi, in ga slepari in goljufa z raznimi sredstvi in liberalnimi frazami. Čo nas tak liberalizem in tako biro-hatičuo — odvetniška ustavna stranka posebno ne navdušuje, in če ktero "knemo o ravnopravnosti, potem pa se nam nemudoma očita, da mir kalimo. Tal"> pa le nasprotniki mislijo, mi smo druzega mnenja, in mislimo, da ^ »n sloga le ondi vlada, kjer teh gospodov še ni. Mi pa smo strpljivi in ni* nimamo proti temu, če napravljajo ti gospodje celo na slovenskih tleh kovinske veselico in „vorfassungstiiglich" komedijo ter sem ter tje Slovencem M oculos« razkazujejo svojo dušno beračijo: saj ima vsakdo pravico samrga !ebe blamirati narodih bolj ob čast spravljajo in blamirajo, kakor vsi nasprotni napadi. Mi tudi nič nimamo proti temu, če se oni gospodje pri svojih rodbinskih veselicah v šampanjski pijanosti po dvajsetkrat, po 30krat vidijo, ali če kakor so storili v Slov. Bistrici, Slovencem milostljivo dovolijo, da smejo pri vratih in oknih gkdati, kako so so gospodje mastili in napajali, kako so naskakvali ravnopravnost in konkordat, in napijali 70°/0 in hrambovski postavi, ktera so uam prinesli. Prav so godi Slovencem, zakaj pa so prišli gledat. Tudi proti temu nimamo nič, čo so ustavoljubneži v Celji zbežali pred ljudstvom, ktero so bili poprej na bojišče pozvali, ali če bi bilo 30—40.000 Slovencev ponujeni boj sprejelo in tujim ter domačim volilcem pot pokazalo, pa tudi v Celji rnzobešeno prusko zastavo na drobno kose raztrgalo. G. Brandstetter jo lo v tom na krivi poti, da je .ukazu" celjskega okrajnega glavarstva pripisaval, ka Slovenci niso prišli, kajti slovenskemu ljudstvu so njegovi voditelji sami odpoved poslali Mi nimamo nič proti temu, če g. Frice Brandstetter iz rodovinskega tabora kujo političen kapital — iz tabora manborskegv ženstva in iz vso deželo skupaj nabobnanih ocilindranih ustavoljubnežev. Jaz mislim, da bi so bili taki tabori ravno tako lekko napravili tu pri „VVeinzerlhrueke" ali v Lcrchenfeldu polog Duuaja, vsaj bi se bili graški in feldbaški demokrati lažje divažali in Slovenci bi morebiti ne bili tako priskutni kakor sto Vi , da bi na tujih tleh demonstrirali proti tujcem. To, g. in., je pri nas ustavna stranica, tako dela, in to so njeni cilji; ona stoji na jako nizkem mordličnem , na sebičnem stojabšči. Tako skuša tudi gospodariti pri volitvah in se povsodi v zastopništva utihotapiti. Če zdaj še pomislimo, da je dala vlada kratko pred volitvijo po škofu slovenskemu duhovništvu vdeleževanjo pri volitvi prepovedati in tako važnemu stanu odtegnila njegovo politične pravico ; da jo pa nasprotno ravno ista vlada vso svojo birokracijo s žandarji in sodnijskimi služabniki vred v boj poslala proti Slovencem; če se na dalje ozremo na pristranske in nekoliko nepostavno dogodke pri volitvi volilnih mož, in če premislimo, da so ustavoljubncži in njih plačani pritikljaji kmečke volilce v Mariboru napadali, da so jih od narodnjakov šiloma, da, celo krutkoma odcepili, v zagrajen prostor tirali in posilno s znamenji svoje stranko dekorirali; da je plačana sodrega, policija in žandarmerija narodnjake zapirala in od volilnih mož ločila in da je vlada k temu molčala ; da se je proti dosedanji navadi, proti pravici in pravičnosti narodnemu kandidatu samemu prepovedalo stopiti v volilni prostor, in da so je s toni volilcom zaznamoval, kakor da bi bil nečist; če nadaljo premislimo dogodbe v volilnem prostoru samem, kjer so narodni stranki ni privoščila hramba postavo in enaka obzirnost, kjer so so se najprvo trijo in potem tudi drugi udjo volilne komisije vzeli izmed nasprotnikov, če pomislimo, kako se jo vso to godilo; čoprevda-rimo dejansko nnpado v volilnem prostoru, razgrajanje ustavoljubnežev, strahovanje proti narodnjakom: potem so nam pokaže podoba terorizma, zvija-čarijo in sleparijo, da moremo z dobro vestjo reči, ka so bili volilni možje oropani svojo inoralične svobode, dejanje samo pa jo krvenčenje (falsehung) ustavnega načela; torej volitev pred postavo nrave ne moro nikdar in nikoli obveljati. G. m., jaz no vem, ali jo volitev na večo sramoto Slovencem, ki so se dali posiliti, da so zasrainovalca svojo narodnosti volili, ali pa izvoljo-nemu samemu ; ali protestovati« moramo proti temu , da si vlada proti svobodni volitvi prisvaja takovšen upljiv. Če Slovenci pri vladi ne najdejo nobene hrambo, kader gre za njih najsvetejše politične pravice, kader gre za njih eksistenco samo, potem naj nas tudi v miru pusti s svojimi davki in novaki. Ta, kakor tudi dr. Schmidova volitev, ki sto obe nepostavni, jo narod zasramovala, a tudi razkačila, in to bo še svoje sadjo rodilo. — Jaz tedaj pristopam k nasvetu poslanca dr. Vošnjnkn. Interpelacija, ktero je stavil v štajerskem zboru poslanec gos p. Herman v seji 2. oktobra, se glasi: Jasno je, da nobeno ljudstvo ni zn voljo kterega učili-šča na svetu, temuč da so mora učilišče po ljudstvu ravnati. Dež. ptujska realna gimnazija stoji v sredi med slovenskim ljudstvom. Dež. odbor jo razpisal konkurz za znčasno nameščenje gimnazijskega vodje, naposled pa to mesto redno oddal potem poklic a njn nekemu možu, ki no zna slovenskega jezika. Deželni odbor v svojem razpisu znanja slovenskoga jezika ni za pogoj stavil, in jo v tem ostal še za vlado, ktera ga v svojih dozdanjih razglasili vsaj na videz tirja. Dež. odbor je dalje službo risarskega učitelja oddal brez razpisa isto tako možu, ki slovenskega jezika ne zna. Dnsiravno je dozdanje ravnanje dež. odbora, kakor posebno nezago-vorno oddajanje uradnih služeb po deželnih kopelib, ležečih na sloveuski zemlji, tujcem, kteri tu strahovito gospodarijo, dalo povsod, ka smo so marsičesa buli, vendar v tej zadevi nismo mogli pričakovati tolicega pomanjkanja pravičnosti, ozirov in postavnosti; to tem menj, ker prnvi deželni odbor v svojem očetovskem pismu 31. okt. 1868 Sloveuceni, da si jo zavest dolžnosti, ktere ima deželi in prebivalcem nasproti, in ker sam prizna, ka je tirjatev opravičena, da mora vsak uradnik in učitelj, v slovenskih okrajih postavljen, slovenskega jezika popolnoma zmožen biti, in da mora 8 strankami v njih jeziku govoriti. Knko pa bodo slovenski učenei, kako stariši in sorodniki njih govorili z učitelji, ako ti njih jezika ne umejo V Kako se bodo predmeti učili v jeziku, ki ga učenci umejo? Kako se to sklada s §. 19. drž. osn. p., po kterem so imajo javno učilnice tako vrediti, da se brez siljenja k učenju druzega deželnega jezika vsacomu narodu dado pomočki njegov jezik izobraziti? Čisto nemška srednja šola ima podlogo in pogoj, da se tudi jljudska šola poneinči, in to je, kar bi se rado doseglo. Kakšno vrednost imajo lastne besede dež. odbora v imenovanem pismu, da nikomur na misel ne pride, slovenski jezik v razvoji in izobra- Samo'to mi zopet ni po volji, da taki gospodje nemštvo pri drugih ženji zadrževati, ter da mora biti v ljudskih učilnicah slovenski učni jezik V Republikanski poslanci so zapustili zbornico. Mnogo izmed njih je odšlo ? svoje volilne okraje , kjer so se oboroženim krdelom upornikov na ćelo postavili llaznc stvari. * (I z K o r o š k e), ki se glede časopisja zadnje čase skoraj popolnoma sama zapušča, se je zopet enkrat oglasila dobra duša v praški „Politik." in takolo piše : „Ustavoverneži »e bahajo s svojimi državnimi osnov-nimi postavami in se ponašajo s svojo ravnopravuostjo. Hočem Vam torej razmere koroških Slovencev nekoliko pojasniti, da vidite, kako kričeče se v Avstriji razločuje dejanska ravnopravnost od državnih osnovnih postav. Vseh 117.000 koroških Slovencev v celovškem dež. zboru nima ni enega zagovor Ali so sicer '.ako zelo hvnljene svobodnostne postave N potem slabe in nerabljive, ako morejo tudi Slovencem koristiti.' Mi bi radi videli, da se liberalne fraze o ravnopravno«ti, ki so na-merjene le na zmotnjavo in zadremoto ljudstva, iz teorije v dejanje prestavijo. Po rečeni postavi je imel deželni odbor dolžnost, v Ptnji slovensko gimnazijo s slovenskim učnim jezikom ustanoviti, na kteri bi bil nemški jezik le učni predmet. Ali je slov. jezik za to sposoben, ali so učni pripomočki v tem jeziku dobiti, o tem določiti ima pravico lo komisija v stvari zvedenih mož. Ali je deželni odbor tako komisijo povprašal ? Ali je k«j storil /a dobitev učnih pripomočkov? Ali mu je neznano, koliko plačujejo Slovenci za snuio nemška omikališča ? Na Češkem, Moravskom in v Dalmaciji so deželni zbori, korporacijo in vlada čisto slovanske gimnazije ustanovili. V bližnji Hrvatski so vse gimnazije čisto slovanske. V Zagrebu je slovansko vseučilišče. Kako hodo mladi nika slovenskih koristi in pri sedanjem volilnem redu tudi ni upanja, da bi Slovenci to narodno vseučilišče obiskovali, nko se doma no izrejajo v slo- dobili svojega zastopnika v deželni zbor. Da, celo v zastopih manje važnosti vanskera jeziku? Pa to je ravno kar se hoče zabraniti. Slovenska mla- skušajo slovenski živelj zatreti in sicer z volilnimi manevri, ki bi Rauchu dina naj tudi zanaprej le v Gradci in na ljubečih prsih nemške kulture strup vso čast delali. Brezobzirnost pri razdeljevanji služeb je tolika, da mora v narodnega odumiranja sesa, da se vrno nevedna v domačih rečeh in kot za- istini odstrašiti vsacega slov. abiturijenta lotiti se pravdoslovnih študij. Pe-grizneno narodno renegatstvo zopet domu. Slovencem se očita, da je njih ščico slovenščine zmožnih uradnikov neškodljivo delajo s tem, da jih odsta-jezik nezrel ter da nimajo dovolj učilnih moči; a pripomočki teh moči si do- vijo, ali pa prestavijo v zadnji kotič koroški, v čisto nemške okraje, kjer biti in jezik izobraziti, narodne šole, so jim trdovratno odbijajo. Kako se imajo priliko modrovati o blagoslovji državnih osnovnih postav. Skoraj izmore jezik razviti, čo nikoli ne dobi veljavo kot šolski in uradni jezik? Kako ključljivo slovenski okraji se osrečujejo s trdimi Nemci. Na glavni normalni se morejo narodni pisatelji prikazali, ako se narodu v cnomer namesti či- šoli v Celovcu, ktero mesto se ima za svojo krasno šolo zahvaliti požrtoval-stega nektarja, tujo kulturno sodrgo s silo v glavo vliva? Tak ovretenični plesnemu Slovencu, ranjkemu šolskemu svetovalcu Rudmožu, se je učenje sloven-plešeta vedno deželni odbor in vlada, nekoliko nalašč, nekoliko ne nalašč, kerskega jezika s kratka zbrisalo. Šolo v Velikovcu, Timenici itd. so popolnoma jima manjka razumljenja in pošteno volje. J mašine za germanizacijo. Ni se torej čuditi, da pri takih učnih pripomočkih Tudi je nekaj nenaravnega, da nemšk deželni odbor, sploh da nemški i ljudstvo ni drugega, nego testo v rokah svojih tlačiteljev. Če še v omiki uradovi vsa mesta za slovensko ljudstvo oddajejo. Tako ne more dalje iti. j visoko stoječ mož, kakor Metnic, pri vsaki priliki navdušeno okoli sebo metla, Pravica in razumni razlogi ne pomagajo nič. Slovenec se mora na lastne naj se kmet zopet tepo s palicami in okleno v jarem, in če ima tak človek noge postaviti in mora otresti so večnih napadanj njegove naroduosti, in otresti se tujega vraešanja. Zdi se, da deželni odbor na to računi, da dejanska v šolskih zadevah mogočno besedo govoriti, potem nikomur ne štejem v greh, kdor naše razmero primerja turškim. Seveda hote Slovence od druge strani ravnopravnost v šoli in uradu, in da Slovenija nikoli resnica nejodškodovati s slavo, da morajo svoje sinove posojevati za vojaške potrebe postane. Mi se pa zato uc bojimo. Korak za korakom silimo naprej in vodimo nemškim okrajem, kteri zarad prevelikega števila krofov ne morejo dati ne narod do njegovega cilja. Drugim prepuščamo, da se ustavljajo pravici, res niči in svobodi. Kader bo onkrat samo slovenski jezik v uradovib vladal, ne bodo več nepošteni in nevedni nasprotniki kazali nenaravnih in umetno narejenih želj kmečkega ljudstva, potem ne bo slovenski kmet več tujega temuč svoj lastni jezik v šoli tirjal. Potlej naj deželni odbor svoje nemške ptujske profesorje na hrbet oprta, kakor nekdaj cislajtanska vlada svojo na Ogeisko poslane Bahove huzarje. Dozdaj naroden Slovenec na lastnih tleh ni našel kruha kot učitelj. Po daljnem svetu je moral iti, tujci so pa v njegovi domovini kruh in službe dobili. Ta resnica in samo začasno sprejetje, kakor tudi to, da se slovenski jezik ni za pogoj tirjal, dalje znano mišljenje deželnega odbora, no pa pomanjkanje narodnih učiteljev — so bili vzroki, da se taki niso dovolj kot prosilci zglasili. Nihče ni hotel svoje, če tudi malo službe na vago postaviti Ko bi bil deželni odbor le nekaj dobie volje imel, ko bi bil službe v drugič razpisal, bi se bil ta zadržek odpravil. Ker je (vodjo) kar poklical, se ne da zagovarjati; zakaj ni z narodnim učitelji, kterih je nekoliko tudi v Gradci, v dogovoro stopil. Opravičeno je torej, če se misli, da tukaj niso odločile pravica ter korist šolo in naroda temuč politična enostranost. Zatorej si jaz dovolim si. deželni odbor vprašati: a) Zakaj so ni v zadevi deželne ptujske realno gimnazijo v razpisu službenih mest slovenski jezik kot pogoj postavilo; zakaj so je izbral pot po-klicanja in zakaj sc je dala služba gimn. vodjo in učitelja za risanjo ljudem, ki slovenskega jezika čisto nič no znajo. b) Ali jo (dež. odbor) pripravljen glede namena uka in učiteljstva tako napraviti, da so dejanskim razmeram in potrebam , slovenskega ljudstva in dotičnim določilom pozitivne postave. § 19 dr/, osn. postavo, popol-aoma ustreže". Podpisi. Politični razgled. Gotovo je, da misli grof Beust poskušati, kako obrniti notranjo politiko in se pomiriti s federalično opozicijo. Skoro vsi neodvisni listi, vladni, ki niso v posebni plači Giskra-Herbstovega rainistorstva, govore zato in spoznavajo potrebo. Glasilo ogerskega ministerstva za gotovo pripoveduje, da so bližajo resni dogodjaji , ki bodo „podlogo dualizma podrli in novo državno poslopje zidali". — Federalistični elementi čedalje bolj prihajajo na vrhunec — pravi deakovski „Napio". Pruski kraljevič naslednik je prišel na Dunaj in bil od cesarja in dvora prijazno sprejet. Po nemških deželnih zborih so zdaj glavno vprašanje neposredne volitve. Vidimo tu pravo zmešnjavo. Iz samega liberalizma, ki na to meri, kako bi raznim družim strankam vse vhode v državni zbor zamašil, nista niti dva zbora nI i odbora onacih misli , kako naj bi se neposredno volilo. Bavarska zbornica jo razpuščena in so delajo priprave za drugo volitve. Pruski deželni zbor je pričel svoje delovanje. Prestolni govor kraljev je brez politično važnosti in ne govori o zunanji politiki. Vso poročila iz Španskega prihajajo iz ondotnih vladnih virov. Pa že po teh posneti, no godi se vladi posebno dobro, ker je dala kortezom skleniti postavo, ktera odpravlja vso svobodščine ustavne ter vedno rastočemu republikanskemu uporu nasproti celo deželo prepro/o z nekakim obsednim stanjem. enega sposobnega novaka. Ali nihče se ne smo predrzniti, da bi kazal na tako krivično razmerje; takoj mu natvezejo pridevek: panslavist, peroski razgrajač itd. K sreči morem naznaniti, da so se Slovenci tega zaničenanja njih narodnosti naveličali. 23. sept. so se zbrali v Celovcu slovenski rodoljubi, ki so pod predsedstvom g. P. sklenili vstanoviti politično društvo v hrambo slovenskih narodnih pravic. Od izvoljenega odbora (dr. Pavlic, Kandut, Vigele, Poznik, dr. Nemec) pričakujemo, da bo svojo domoljubno dolžnost izpolnil in razvijal živahno delavnost." — * (Zakaj poslanec Herman stoji na naši strani), povedal je sam v 8. seji, ko je odgovarjal surovemu napadu Rechbauer-jevemu. Takrat je rekel: „V vsaki seji mi g. dr. Rechbauer očita, da sem rodom Nemec. Tega nisem nikdar tajil, ponoson sem na to. Jaz nisem nikdar proti svojemu narodu govoril, jaz sem se le temu ustavljal, da ima on svoje roke v tujem drobovji. Na njegovih tleh mu voščim vso srečo. Sicer Vam pa hočem razvozlati uganjko, zakaj kot Neslovenec govorim za Slovence: To zato delam, ker razmere poznam, ker imam pravno čustvo, in ker iz nravnih razlogov drugače no morem. Če gospodje tega ne umejo, potem jaz njih ne umejem. Sicer pa, ako sme takle Blagotinšek pl. Kaiserfeld biti voditelj Nemcem, smem so tudi jaz potegniti za Slovence, in če sta se minister Giskra in župan Zelinka objemala, objemala stn so zopet enkrat dva Slovana za uemške zadeve. Kar smejo ti za nemško stvar storiti, to smem tudi jaz storiti za drug narod; razloček je le ta, da se jaz poteg ujo m za tlačene, oni pa se pridružujejo tlačiteljeml" •(Ptujčani o poslancu Hermanu). „Tagpošti" se piše iz Ptuja : „da popravim prenagljeno in nepoklicano poslancu gospodu Hermanu poslan telegram, dovoljujem si naznanjati, da se je napitnica, ki se je pri banketu na slavnost novoodprte realne gimnazijo napila imenovanemu gospodu poslancu, tako glasila, da ima g. okrajni sodnik Herman res zaslug za ptujsko realno gimnazijo in da smo mu, čeravno smo njegovi politični nasprotniki, zato nazdravili, da smo dokazali, ka vemo pravo zaslugo tudi pri naših nasprotnikih ceniti." — To so čudni možje ti Ptujčani, ki zato na-pivajo Hermanu, da morejo sami sebo povzdigovati s čednostmi, ki več čednosti niso, ker se pri količkaj nepokvarjenih naravah same ob sebi razu- mevajo Vinograd prostovoljno na prodaj! uhovni gospod Jožef Heržič ponuja svoj, v dačni »renjl Tibolcc okraja ormužkeffH*. na slavnoznani Preraški gori ležeči vinograd prostovoljno na prodaj^ Vinograd je '/„ uro od železniške postaje v Možganicah oddaljen, ima veliko gosposko hišo, dve vincariji in vsled stoječega katastra ta-le zemljišča : 1 oralo 561VI0 Dk. njiv, 1 oralo 7844/IO Uk. travnikov, 1270»/IO Ok-pašnika, 154'/,„ Uk. hoste, 284a/,0 Dir. vrta in konečno 4 orala 1392 Ofc viuogradu; vsega zemljišča vkup torej 8 oral 1247 */io £lk. ' Vinograd jo najbolje obdelan in v najlepšem redu; na pašnikih in na vrtu raste več kakor 1000 sadnih dreves najžlahtnejšo baze. Cena in pogoji plačevanja so izvedo pri g. Francu Rodošeku c. k. notarju v Ptuj i (Pettau). Izdtttlj in vrednik Anton Tonišl*. Lutoiki: Dr. Jote Vodnjak in drugI. Tiskar liduard Janžič.